List 32.
Morski lug.
Da ima morski lug*)  veliko zdravilno  moč v človeških boleznih, prepričala so nas spričala veljavnih
*) Morski lug (Meerwasser-Mutterlauge) se nareja iz morja s tem, da se morska voda kuha tako dolgo, da vode izhlapi za polovico ali saj tretjino; potem ostanejo močnejši deli v njej, in imenuje se ostanek lug. V 1000 delih morskega luga je Čez 163 delov klormagnium-a, čez 56 bromnatrium-a, čez 47 delov magnezije, čez 31 delov klorkali-a, čez 19 kuhinjske soli, nekoliko žvepleno-kislega apna, nekoliko ilovice itd.
-----    252    -----
zdravnikov v Trstu, na Dunaji itd.; tudi časnik „Zeit-schrift fur prakt. Heilk." tem skušnjam pritrjuje.
Gosp. Jožef Stoiker v Trstu, ki ima posestvo pri sv. Lorencu poleg Pirana v Istri in pa cesarsko privilegijo, da tako imenovani morski lug nareja in prodaja, je vodstvu živinozdravnisnice ljubljanske lani izročil nekoliko bokalov tega morskega luga ter prosil, naj jo skusimo tudi pri živinskih boleznih.
To se je zgodilo dozdaj pri mnozih vnanjih boleznih , in skušnje so potrdile posebno zdravilno moč morskega luga pri garjah in lišajih konj, goved, ovac, prešičev in psov, pri grintu na repu in v grivah, pri zastarelih konjskih mahovnicah in enacih kožnih spuščajih. Pri garjah in grinti, na priliko, je morski lug res tako očividno dober, da smo veseli imeti tako zdravilo, ki je čedno za rabo (ne tako umazano kakor navadna mazila), gotovo pomaga, ako je pomoč še mogoča, in pa je tudi dober kup.
Pri veliki živini (konjih in govedih) rabi se morski lug sam, kakor je; umivajo se ž njim po enkrat na dan in to po potrebi več dni zaporedoma garjeva, grintova ali lišajeva mesta; pri mali živini (pseh) se vzame za umivanje polovico tega luga, polovico pa navadne vode.
Podpisano vodstvo priporoča tedaj z dobro vestjo morski lug živinozdravnikom in gospodarjem v imenovanih boleznih, in lahko je mogoče, da pomaga še v druzih boleznih, kakor so, na priliko, zastarele otekline kosti na nogah (morske kosti) itd.
Prodaja se morski lug, kteri se tudi star ne spridi, na bokale v Trstu pri g. Jož. Stolkerju (Via Madonina Nr. 26), v Ljubljani v živinozdravnišnici na Poljanah, v kopelji pri „Slonu" in v štacuni g. Lasnika, v Celji v štacuni g. K. Krisperja, v Zagrebu v apoteki Mitl-bachovi itd., bokal po 20 kraje.
Vodstvo živinozdravnisnice v Ljubljani 1. avgusta 1868.