St. 109.                                     V Gorici, v torek dne'21. septembra 1909.
. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Uetrtek in soboto oh 4% uri.popoldno.tor stane po poŠti projt-mana ali v Gorici na dom positjo.na:
vso leto.........15 K
'/a      ...........10 «
%      «......¦   ¦   ¦    -> »
,pf)S!iiiJi<5inV^.*vilko stanejo-lft viil.,.^ ,» ?„,»tv, ^,,:
„SOCA" ima* našleflnjolzivdno prilogo : Oh novom
letu ,'kažipot po Goriifcem In Gradisčanskem" in dvakrat
f let it .Vonni red železnic, parnikov in poStnih ivei".
MavoCnino sprejema upravništvo  v Gosposki ulici
;t,n-. 7 T-  nadstr.  v „Goiiški  Tiskarni"  A. GahrSeek.
Ha naroČila brez doposlane^aroCnine. se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-v vstali 5e
tiskano 1-bat .0 v, 2-krat 14  v, 3-krat   12 v  vsaka
vrsta. Večkrat po pogodbi.  Večje črke po prostoru. —
IfeJdame   in   spisi  v  uredniškem  delu   30 v vrsta. Za
()Uiku in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.                                                                             ,Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                         — Telafon It. 83. —                         „Gor, Tiskarna4
TefiaJ XXXIX.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do. 5. popoldne; ob nedeljah in' praznikih od 9. do 12. dopoludne. IT p r a v n i 51 v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo la npravniStvn.
..PRIMOREC" izhaja-neodvisno od „3o5e" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. -
„Soča" in „Priinorej" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka al.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jelleraitz, Nunska uL 3. I. Havajski, na GorišSeku; Peter Krehelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič", Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. 8ehwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
A. Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Dr. Gregorčič pi tazeasto soiEijo.
Dokaz, kako nesramno klerikalci časi kradejo suojemu bližnjemu.
Včeraj ob 91/« predpoldne se je  vršila pred   deželnosodnim   svetnikom   g. t- r <"> h I i e h s t u I o iti   (— ker je tožitelj odklonil Covačiga! —) kazenska obravna- i va vsled obtožbe g. Andreja Gabrščeka, ' ki se glasi tako-le:
V št. 34 v Gorici izhajajočega lista Gorice« z dne 27/4 1909. je izšel na prvi strani članek pod naslovom: »Soča« ii c n e h a lagati i u z a v i j a t i«, use-bujoč med drugim naslednjo zasebnega »bložiielja zadevajočo obdolžite v:
»Konečno poživljamo »Sočo«, naj vpraša svojega lastnika, ali je res, da mu je pred leti ponudil dr. Gregorčič 600 K z namenom, naj jih pod svojim imenom daruje Sloginim šolam, da bi si na la način pridobil dobro ime in zaupanje pri ljudeh, a da je ta približno odgovoril: »A saj bodo meni tudi dobro staie,« in je lepo kro-uiee pobasal v svoj žep.«
Vsled tega članka priobčil sem v Soči« dne 29 4 št. 49. poziv dr. Antonu Gregorčiču, s katerim sem pozval osebno dr. Antona Gregorčiča, naj izjavi, da je navedena notica umišljena in zlagana. Nato je »Gorica« v št. 35. z che 1. V. 1909. priobčila naslednji članek:
»A. Gabrščeka je zopet napadla njegova stara bolezen megalomanija. V svoji veledomišljavosti je mož dekretiral, da mu mora dr. Gregorčič v današnji št. »Gorice« odgovoriti. Gabrščekov sedanji i anormalni dušni stan se razvidi že iz tele • -'ditve: »Meni ni bilo treba ne dobrega imena ne zaupanja, ker sem obojega imel nad svojo potrebo.«
Zato rečemo danes ne zarad njega, ampak zarad občinstva, da je res, kar smo povedali p darovanem denarju, popravljamo pa svojo notico, da dr. Gr. ni daroval 4. Gabrščeku 600 kron, ampak 300 gld-, ker o tistem času še nismo imeli v Avstriji kronske veljavo.«
V teli dveh člankih očitalo se mi je tedaj hudodelstvo poncverjenja 600 K ter
določeno nepošteno dejanje, ki bi me utegnilo v javnem mnenju zaničljivega storiti ali ponižati.
Vsled tega sem vložil proti odgovornemu   uredniku   »Gorice« .uit.  Bavčarju ter proti odgovornemu   poslovodju   »Narodne tiskarne« v Gorici, v kateri se tiska list »Gorica«, Ludviku Lnkcžiču obtožnico pri c. kr. okrožnem kot tiskovnem sodišču radi   pregreška   zoper   varnost   časti v j smislu SS 487, 488, 489 in 491 k. z. Proti i nadaljnim dozdevnim krivcem in provzro- J čiteljem navedenih notic profesorju Ivanu Berbuču in dr. Antonu .Gregorčiču teče še uvodna preiskava  in sicer   proti prvemu kot domnevanemii pisca navedenih notic, proti drugemu pa kot lastniku in šefredak-terju lista »Gorica«.
V tej uvodni preiskavi je bil zaslišan ik. Anton Gregorčič in pozvan, naj se izjavi na ovadbo, podano proti njemu. Glasom zapisnika z dne 20. 7. 1909. je dr. Ant. Gregorčič z a n i k a I, da bi bil on lastnik lista »Gorica« oziroma šefredakter tega lista ter v\sled tega odklonil s svoje strani vsako krivdo. Puč pa je pri tem zaslišanju izjavil, da je od dogodkov, ki se jih omenja v inkriminovanili noticah, pred leti pripovedoval nekaterim osebam; da je to, kar je povedal (i n k a r j e v s e b i n a i nk r i-m i n o v a n i h čl a u k o v) popolnoma istinito, d a s i j e m o r d a t o m e n i, z a-s c b n e m u tožitelj u. p e prijet n o.
Brez ozira tedaj na okolnost, je-li dr. Anton Gregorčič lastnik, oziroma šefredakter lista »Gorica« in brez ozira na to, je-li vsled tega na priobčevanju gori navedenih notic sokriv ali ne, je tedaj dr. Anton Gregorčič s to svojo izjavo samostojno trdil, da so navedbe v inkriminovanili noticah lista »Gorica« popolnoma resnične. Dolžil me je tedaj popolnoma samostojno in neodvisno v smislu § 487. k. z. kaznjive-ga dejanja oziroma v smislu S 488 k. z. določenega nepoštenega dejanja,   ki bi bilo
Darij a.
Češki napisal Jullus Zeyer.
(Dalje).
'Prestrašena sem vstopila v sobo; Krof, katerega sem videla tedaj prvič, je Itžal omedlel na divanu. Ko sem pristopi-l'i z vodo k njemu, je odprl oči. »Kdo je {l)'?<- je vprašal za trenotek strica in pokadil na me. Prijel me je za roko, in jaz sem z«trepctala, kajti njegove polmrtve oči so ^ naenkrat zalesketale tako čudno, tako krasno. Bilo mi je tesno, in zbežala sem v svojo sobo. Voda grofov glas sem sliša-'a za seboj; odločno je rekel mojemu stri-Cu-* »Ta deklica bo moja žena.« —
Praskovja je bila bleda in se je tresla P() celem telesu.
»To vas je iznenadilo, toda prijetno?« | je vprašala Darija, ki je poslušala čim da-\ 'k. tem pozorneje.
|       »Vi grofa ne poznate,« je zašepetala t (r<'iskovja kot edini odgovor, toda njena oledost in njeno trepetanje sta   govorila mnogo,
.    »Ah, grof je nestvor?« je vskliknila ai'iia iti sklenila roke. Tudi Praskovja jih je sklenila.
»Prizanašajte mu!« je prosila. »Hvaležna sem mu.« Odpeljal me je iz hiše službe.«
Obe ženski sta trenotek molčali.
»Moj stric je bil srečen,« je nadaljevala nato Praskovja, kakor da intermeca vsklika in prošnje sploh ni bilo; »moj stric je bil srečen. Velika vsota, za katero sta se prepirala, mu je padla kot dar v naročje. Toda teta bi bila izgubila raje celo svoje imetje nego videla mene kot visoko damo. Naenkrat se jej je zdelo, da sem neizmerno krasna. Začela mi je prigovarjati: »S tako postavo, s takim obličjem, s takim duhom kakor jih imaš ti, dušica, ni treba, da bi se žrtvovala pol glupemu možu. Saj je grof samo razvalina, samo mlaka najgnusnejše gnojnice!« In nato zopet stric: »Resnica, resnica, toda pomisli, Paraša, golobičica, baš zato, ker je grof razvalina, gotovo ne bodeta živela skupaj niti leto dnij. Nekaj mesecev mine, in ti podeduješ ogromno premoženje in staro ime in potem svobodno podaš svojo roko njpmu, za katerega se oglasi tvoje srce!...« Tako mi je prigovarjal stric, in jaz sem privolila.«
»In grof še vedno ni umrl, je dodala Barija, kakor da hoče neprisotnemu so« progu krasne Praskovje očitati to krutost.
sposobno, me v javnem mnenju napraviti ' /ahičijivega ali ponižanega. :                    j,
Vsled tega nastopam' tudi radi te iz- 1 jave dr. Antona Gregorčiča proti njemu ! kazensko preganjanje zlasti pa še iz sle- J dečih motivov:                                       I
Notorično in po vsej deželi znano je, da je nastal po razponi leta 1899. med me- ; noj in dr. Gregorčičem precejšnji osebni antagonizem.
Politično nasprotstvo, ki je nastalo med menoj kot predstaviteljem »Narodno napredne stranke« in dr. Gregorčičem kot voditeljem »Klerikalne stranke«, poostrilo se je tekom let vedno bolj in bolj, in boj, kateri je vodil list »Gorica« proti meni pod pokroviteljstvom dr. A. Gregorčiča, je postal konečno samo osebno preganjanje moje osebe, hoteč me uničiti na vsak način. Neštevilui so.napadi, kateri so se vprizorili na mojo zasebno čast. Pretvarjala so se dejstva iz preteklosti, spravljale so se na dan najintimnejše zasebnosti mojega privatnega življenja ter vlačili so se v svrho momentalnega vpliva celo spomini na mrtve na dan.
Vsi poskusi s strani dr. Gregorčiča in njegove stranke, ubiti me, se niso posrečili. Ravno nasprotno. Pri lanskih volitvah v deželni zbor goriški propadla je stranka dr. Gregorčiča ter rešila samo pet mandatov v deželni zbor. Treba je bilo tedaj na drug način poskusiti, onemogočiti onega, kateri je po mislili stranke dr. v igorčiča njen glavni nasprotnik v de-. .ii, to je mene. Naenkrat je razkrita »Gorica«, da sem pred toliko in toliko leti zakrivil kaznjivo, gotovo pa skrajno nečastno in nepošteno dejanje, ista »Gorica«, ki mi v vsem ljuteni boju proti meni tekom dolge vrste let ni mogla očitati nič nečastnega, dasi je vporabila vsako še tako u-mazano stvar kot orožje proti meni. Razkrila je tedaj po tolikem Času, da sem ne-poštenjak, dasi je dr. Gregorčič že zdavnaj moral vedeti za to moje nečastno dejanje.                                                  ;L
Namen cele intrige je jasen. V tistem času, ko se je začel tresti dr. Anton Gregorčič za svoje gospodstvo v deželi, je bilo treba uprizoriti izdaten napad na mo-
jo osebo, pa bodisi že potem s takim ali takim orožjem.
Znano pa je, da je boj proti taki intrigi težak. Specijalno proti listu »Gorica« imamo v tem pogledu dobro ppdučne skušnje. Naj je priobčil ta list kakoršehkoli si bodi napad, nikdar ni bilo dobiti nobenega, kateri bi prevzel odgovornost za dotičpi članek. Odgovorni urednik izjavlja tlosledno, da inkriminovanili člankov ne čita. Ravno tako ni najti v celi »Narodni tiskarni« človeka, kateri bi hotel kdaj priznati, da je on v zvezi z dotičnimi napadi in prevzeti tudi na:e odgovornost.
Tudi v našem slučaju ponavlja se zopet ta stara komedija. Odgovorni urednik ni čital dotičnega članka, kakor trdi. Dr. Anton Gregorčič noče biti šefredakter in lastnik »Gorice«, in tako je vprašanje, se li mi posreči s kazensKim . postopanjem pred c. kr. okrožno kot tiskovno soduijo doseči proti nečuvenemu žaljenju lista »Gorice« potrebno zadoščenje.
Zato pa kličem vsled gori navedene izjave dr. Ant. Gregorčiča v zapisniku z dne 23/7 1909 spisi Pr Vil 5/9 dr. Antona Gregorčiča na odgovor, da mu bode dana prilika, javno opravičiti svoj i;-stop proti meni.
Vsled tega
p r e d l a g a m da se dr. Antona Gregorčiča kaznuje po zakonu radi žaljenja časti ter da se ga obsodi na povračilo kazensko pravdnih troš-kov.
V Gorici, dne 19. avgusta 1909. Andrej Gabršček.
Vsakdo, ki je čital v obtožnici pona-tisnene napade na Gabrščekovo poštenje, je razumel >-Gorico« tako, da si je Gabršček po krivici pridržal 600 K, namenjenih slovenskih šolam v Gorici, kajti on je ... »k r o n i c e p o b a s a 1 ' v svoj ž e p«. In na znani poziv Gregorčiču v »Soči« 29. aprila 1.1. se poštenjak ni oglasil, pač pa je »Gorica« Gabrščeka zopet napadla in ponovila, da je res, kar je pisala. —
Dr. Anton Gregorčič ni imel v svoji katoliški duši toliko poštenja, da bi popravil ali pojasnil pisavo »Gorice«, da bi .povedal resnico, marveč pustil je, naj vsa-
»Nisem dovolj nehvaležna in kruta, da bi mu želela smrt,« je odvrnila grofica, »toda dovolj sem odkritosrčna, da priznam, da ne prosim Boga s solzami v očeh, naj izvoli podaljšati njegovo življenje v brezkončno. Sicer se pa počuti grof boljše nego kdaj prej, in Bog ve, da mu njegovo zdravje privoščim.« Položila je roke v naročje in se zamislila.
»Torej zdaj, ko poznam celo. vašo historijo—« je začela Darija, toda Praskovja je zmajala z glavo, in oči so se jej napolnile s solzami.
»Moja historija ima še eno stran,« je rekla ginjeno, »žalostno, bolestno stran. Razun grofa živi še en mož, še en plemič, ki je hotel stopiti z menoj v neenak zakon. Njegovo ime je manj znamenito kakor grofovo, njegovo premoženje ni veliko. Toda Darija, Darija, če bi ga poznali! Je angeljsko dober, angeljsko krasen! Častnik je. Živel je v1* naši hiši in poznal moje razmere; ljubil me je iz usmiljenja, — in jaz sem ga.varala! Ah, ti krasni, krasni časi, ko sem se kradla z doma, da bi spregovorila z njim nekaj besed v somraku kake cerkve ali sedela z njim četrt ure v senci dreves na bulvardih. Govorila?, sva o svojih nadah, o svojem trpljenju. Tudi on je bil nesrečen, Dašenka moja. Njegov
oče je zapustil njega in njegovo mlajšo sestro na robu pogube. Bil je zapleten v neki proces, kateremu ni hotelo biti konca. Prosil me je, naj imam potrpljenje dotlej, da se vrede njegove reči, pravil mi, da ne bo moje življenje ob njegovi strani nikdar preveč sijajno, da pa čuti, da bo-deva srečna. Potem je sanjaril o svoji globoki ljubezni, o nebu in raju najinega zakona. Njegove besede so bile tako sladke, toda kaj je bilo to v primeri z globokostjo njegovih pogledov!...«
Praskovja si je .zakrila za nekaj minut oči z robcem in potem nadaljevala.
»Tedaj, ko me je videl grof prvič, je bil Ilja baš daleč v Oloneški guberniju kjer se nahaja njegovo zadolženo posestvo. Predno se je vrnil, sem bila žena druzega. Darija, prisegam, da je bila moja edina misel — žrtvovati se temu možu, ki me je ljubil s tako veliko, čisto ljubeznijo. Ne, ni mogoče, da bi grof živel dolgo. Ko bom prosta, stopim pred Iljo, pokleknem preden j in mu položim k nogam svoje premoženje, svoje premoženje in svoje srce... Zdaj, Darija, poznate šele celo mojo historijo.«                              ,
(Dalje prihodnjič.)      _:.XjJ
KaM kanfidatje za splošni volilni razred so:I
Alojzij Strekelj,
d*ža*i>f poslance ii) posestnik «' &ott)i)u.
Dr. Alojzij Franko,
od«efi)ik * @oHci.
Anton Križnic,
župan ii> foleposestnik $ Kaoalu.             '"
Te volite dne 26. septembra.
kdo tolmači »Gorico« kakor hoče, torej v j tem slučaju tako, da je Gabršček po krivici vtaknil v žep 600 K, namenjenih šolam. Zdaj pa čuj slovensko ljudstvo, kako se je ta mož zagovarjal in Izgovarjal, ko mu je Gabršček stopil na rep. To je pristna slika klerikalne častikraje po dobro premišljenem načrtu.
Gabršček je tožil »Gorico« zaradi žaljenja časti. Obravnava bo pred porotniki. — Zasežen je bil tudi ves rokopis inkrimino-vanega članka v »Gorici«.
Vsled mnenja oseh, ki poznajo pisavo prof. Berbuča, je podal Gabršček ovadbo tudi proti Berbuču kot domnevnemu piscu in proti Gregorčiču kot gospodarju »Gorice«.
Odgovorni urednik Bavčar in po- I slovodja L u k e ž i č sta kot obdolženca i izjavila po stari navadi, da žaljivega članka nista pisala ne čitala rokopisa, da sploh ne vesta, kako je prišel v »Gorico«. — Ali izjavila sta oba, da si pridržita d'o-kazresnice.
Ko je bil državni zbor zaključen in deželni zbor razpuščen, je Gregorčič zgubil imuniteto, zato je moral priti k preiskovalnemu sodniku, kjer je bil zaslišan 23. julija. — V svoji izjavi je seveda odklonil tudi on sleherno zvezo z žaljivim. člankom; zanikal pa je tudi, da je on glavni urednik ali lastnik »Gorice.« (Ta list nima ne lastnika, ne urednika, ne sodelo-valcev, ki' so vidni človeškim očem. Vsi so skriti, da ne more do njih — človeška pravica!)
Dr. Gregorčič pa je podal na zapisnik tudi to-le:
»Od dogodkov, ki se jih omenja, sem pred leti pripoved /al nekaterim osebam. Kar sem povecu.i, je popolnoma istinito in samo po sebi ne more tvoriti žaljenja časti v zmislu k. z., dasi je morda zasebnemu Gbtožitelju neprijetno.
Zasebni obtožitelj je vložil ovadbo proti meni očividno zato, da bi s tem ob-razuspešil eveniueini dokaz resnice, pri ksi^rem bi bil jaz glavna priča.«
Kdorkoli je čital ali slišal to izjavo, je moral dobiti utis, da je resnica, kar je pisala »Gorica«, čeprav je to Gabrščeku neprijetno, — in to hoče Gregorčič tudi dokazati kot — glavna priča. Tako in nič drugače se mora razumeti ta njegova izjava.
Dr. Gregorčič je s svojo izjavo 23. julija odklonil sleherno, zvezo z žaljivim člankom v »Gorici«, — in s tem skoro gotovo dosegel, da ga ne bo mogoče tožiti pred porotniki, zlasti ne, ako bo zopet pod varnostjo poslanske imunitete. To pa bo gotovo. — Toda dr. Gregorčič je sam priznal, da.... »Od dogodkov, ki se jih omenja« (t. j. v žaljivih člankih), je pripovedoval pred leti in je popolnoma istinito, četudi Gabrščeku neprijetno. To hoče tudi dokazati kot — glavna priča. Vsled gornje i/ave dr. Gregorčiča pred preiskovalnim sodnikom je prišlo do včerajšnje obravnave, — in zdaj čuj, slovensko ljudstvo, kakosejeGregor-Čič izgovarjal, kaj je res od vsega tega, kar je pisala »Gorica« in
je Gregorčič dal na zapisnik dne 23. ju- I iija. —                                                   I
Dr. Gregorčič ni prišel k obravnavi j sam. Poslal je dr. Pavletiča. Niti genera-lija se niso sprejela na zapisnik. — Dr. Pavletič pa je govoril povsem v smislu dveh vlog, katere je bil on že poprej vložil pri sodniji v imenu dr. Gregorčiča. — Naj ponatisnemo ta dva dokumenta, ki jasno pričata, kako infamno jemlje Gregorčičeva »Gorica« čast poštenim ljudem. — Gregorčič sam je postavil »Gorico« na' laž, ali le na zapisniku pri sodniji, — a do-slej še ni občutil v svoji katoliški d u š i d o l ž no s t i, d a b i v s v o-j i »Gorici« d a 1 ž al j e n e rn u Gabrščeku zadoščenja vsaj v toliko, kolikor je to storil pred sodnijo.              I
Dr. Gregorčič je izjavil z vlogo  na c. kr. okrajno sodnijo dne 29. julija tako- j le:                               -                       '
»Kar sem pred leti pripovedovalo tej zadevi, je resnično in ne vsebuje nič, kar bi bilo žaljivo v zmislu kazenskega zakona.«
L. 1393. je bil tožitelj obsojen v znatno kazen v pravdi prof. Babscha. Nekdo je sprožil misel, vprizoriti Gabrščeku manifestacijo v priznanje njegovega delovanja.
V ta namen naj bi se sprejemali radodarni doneski v pokritje troškov, ki bi v prvi vrsti imeli znak priznanja. Jaz sem dal 10 ali 15 gi. Ker je bil namen bolj priznanje kot gmotna podpora, sem prišel na misel, dati mu 300 gl, katere sem takrat namenil za slov. šolstvo v Gorici, z opombo, da naj bi jih pa on obrnil v ta namen, ter s primerno notico v »Soči« objaviltostvar, za kar se mu bil že besedilo pripravil. Naravnost njemu v korist ponuditi tisto svoto, sem se nekoliko ženiral z ozirom na velikodušnost in požrtvovalnost, katero je takrat sedanji tožitelj kazal na vsako stran. Ako bi pa vedel, da reflektira na takšno denarno pomoč, bi mu jo bil riajbrže tudi dal. Ko sem mu pa razodel svoj načrt, se je v moje začudenje izrazil, da je pripravljen sprejeti denar, tudi zase. Jaz sem na to opombo privolil, da sme d e-narzaseobrnitiinsemmugaiz-I r o Č41. V tem gotovo ni nič kaznjivega in I žaljivega.
|     Predno je sedanji tožitelj derar sprejel, j je izjavil, da je pripravljen sprejeti ga za-I se, in predno sem mu ga izročil, sem izrazil privoljenje, da ga zase ohrani. Postopanje je bilo od obeh strani povsem korektno.
Gabršček je priznal v »Soči«, da je o priliki B. pravde prejel od mene 300 fl. ter dostavil, da je bilo še premalo. Prav tako je priznal, da je potrdil prejem tega zneska pod raznimi izmišljenimi imeni in [ motti, ki so odgovarjali položaju.« r Z vlogo 15. septembra pa je izjavil na tožbo tako:
Obtožba je iz trte izvita. Iz moje na zapisnik dne 23./7. 1909 in dodanih pojasnil vloženih nekaj dni po-I zneje se je razvidelo:
1' 1.) Da sem v prvi svoji izjavi z dne 1 23./7. 09. izrecno odklonil vsako odgo- I vornost za inkriminovane članke »Go- I rice.«                                                      I
2.) Da nisem v tej svoji izjavi ni po- I novil, ni potrdil vsebine teli člankov, ki I tvori po mnenju zas. obtožitelja pregrešek I proti varnosti Časti* ampak samo rtavedel I da sem pred leti pravil nekaterim o d o - I g o d k u, ki se v t e h č la n k i h o in e- I n j a, da je biio to, kar sem povedal, isti- I m to, in da rnoje pripovedovanje tudi ne j glede na to ne more tvoriti razžaljenja 1 časti- v smislu kaz. zakona.                       i
3.) Da je zas. tožitelj mojo izjavo 23./7. I pokvaril, ne samo s tem, da je ravnokar I navedeni bistveni del iste izpustil, ampak I tudi s tem, da je proti besedilu moje izjave I popačil vsebino inkrim. člankov, dostaviv- j si v oklepaje besede »in kar je vse- j b i n a i n k r. č l a n k o v.«                        I
4.) Da sem šele v svojih dodatnih po- I jasnilih obrazložil vsebino onega, kar sem I pred leti pripovedoval o dogodku, o- I menjenem v inkr. člankih, in da sem v teh I pojasnilih vnovič povdaril, da to, kar sem I pripovedoval, ne vsebuje n i č, kar bi. bilo I žaljivo v smislu kazenskega zakona,« I - in da je v dotični zadevi »postopanje I bilo od obeh strani (torej tudi na strani ob- j tožitelja) povsem korektno.«                    t
In da sem se v svoji izjavi 23./7. in J poznejših izjavah, p o s 1 u ž i 1 zgolj I svoje zakonite pravice* žago-j v a r j-a t i s e p r o t i n e o s n o v a n i o b- I t o ž b i, da sem to storil po vsebini in ob- I liki popolnoma v okvirju zakona in da je I radi tega izključen vsak a n i mu s i n i - j u r i a n d i in tudi k a z n j i v o s t, a k o I bi tudi zagovor i m e i' v s e b i n o, j katero mu p o d t i k a n a s p r o t - I ¦n i k.« —                                                 j
Dr. Pavletič se je gibal v svojem go- I voru le v okvirju teh dveh izjav, — in si- j cer v dvojnem oziru:                               '
1.  Dr. Gregorčič ni potrdil resnično- I sti žaljivih člankov v »Gorici,« nasprotno, j on je odklonil odgovornost za ta članka, j On je imel v mislih le tisto, kar je sam po- j vedal pred leti, t. j. da je dal Gabrščeku j 600 K kot pomoč v plačilo troškov Bab-ševe pravde, kar se je zgodilo za obe strani na povsem korekten način. — Gabršček je izjavil, da sprejme 600 K v pomoč za
! troške, predno je denar prejel, — Gregorčič je v to privolil in denar tudi izročil Torej povsem korektno.
2. Dr. Gregorčič je bil zaslišan kot obdolženec, ki se je poslužil svoje pravice in dejal,-da je res to, kar je on sam pravil, ne pa tudi, da je res, kar je pisala »Gorica.« On se je izjavil povsem v okvirju, ki je dovoljen obdolžencu, ne da je imel namen, žaliti Gabrščeka.                          |
Gabršček sam je v svojem odgo- j voru navajal naslednje glavne momente: 1, Oba inkriminovana članka v »Gorici« obsegala krvavo žaljenje. Ondi se trdi, da je Gabršček prejel od Gregorčiča 600 K, da jih izroči šolskim namenom, ali tega ni storil, marveč je denar pobasal v J svoj žep.
j 2. Gregorčič sam je res dal Gabršče-I ku s svojo vlog) 27. julija in pozneje 15, t. I m. polno zadoščenje, — izvzemsi male ko-I rekture, katero omeni pozneje, — ali za-I kaj ni imel Gregorčič toliko pravicoljubja j v svoji katoliški duši, da bi bil podal v I svoji »Gorici« podobno izjavo? — Ako bi I bil to storil, tedaj bi ne došlo do tožbe. I Toda ne! V »Gorici« naj ostane Gabršček I n; v je onečaščen, pred sodnijo pa se za-I te-'., t izgovu.u, ki naj bi ga rešil ob-I sodb*..
I 3. Popolnoma enako se je obnašal I Gregorčič pred 10 leti v znani zadevi I xGoriške ljudske posojilnice.« — Tudi ta-I krat je oh;,.-- ;a «Gorica« napad, katerega I je moral v.:.;-kdo razumeti tako, kakor, da I je Gabršček zakrivil kaznjivo ali vsaj ne-I častno dejanje. — Tudi takrat je Gabr-I šček pozval Gregorčiča v »Soči,« naj po-I ve v svoji »Gorici,« kaj je prav za prav z I dolžitvami, saj je bil sam v posojilnici in I vč, da je Gabršček čist. — AH Gregorčič 8 se ni oglasil, pač pa je njegova »Gorica« I dvakrat, še širokoustno trdila, da je vse I res, kar je pisala. — Tudi takrat je dal I Gregorčič pred sodnijo polno zadoščenje I Gabrščeku, izjavivši, na kakošne načine I so pogreški mogoči, ne da je pri tem I blagajna v neredu, in dostavivši: da I s m a t r a G a b r š č e k a s p 1 o h n e s po-
sobnega za n e Č a s t n a *d e j a n j a, ki bi se. dala posnemati po pisavi »Gorice.« • Toda v »Gorici« je Gregorčič molčal, Ako bi bil v tem listu izjavil isto, kar na sodniji, ne bilo bi prišlo do pravd,, še manj do one nesrečne obsodbe v Trstu. — Do pike enako je letos.
4. Gabršček je pojasnil sodniku, ki gotovo ne pozna Babševe afere, kaj je s to zadevo. — L. 1893. je prof. Babsch tožil G a b r š če k a radi nekega članka v »Soči.« Gabršček ni poznal Babscha; spoznal ga je šele v sodni dvorani na porotni obravnavi. — To pravdo sta zakrivila v glavnem prof. BerbuČ in Gregorčič. — V Gregorčičevem stanovanju je bil dan povod za pravdo. Berbuč je dal ves materija!.. — Gabršček je sprejel pred porotniki vso krivdo na svoja ledja. Bil je sicer obsojen, ker pri tedanjih razmera!) (sodili so ga le sovražni mu laški porotniki) ni bilo drugače pričakovati, ali-navajal je tako gradivo proti Babšu, da je ta moral izginiti iz .Gorice. Namen je bil dosežen.                       '
Z obsodbo na globo, izgubo na kavciji, za odvetnike in sodne troške je naraslo okroglo — 2400 K troškov. Povsod drugod bi te troške plačali tisti, ki so zakrivili pravdo. Gregorčič je hotel po svoji moči pomagati. Prinesel je — 600 K. Ni pa res, da je po ovinkih dal Gabrščeku razumeti, naj bi on dal teli 600 K za šolske zavode in to v »Soči« objavil. — Kako naj bi on objavljal v »Soči« tak za tedanje Gabr. razmere n e i z m e r no visok dar ob istem čas u, k o »S o -č a« n a b i r a- p r i s p e v k e z a p I a č i I« troškov pravde':' Kako bi se mogel Gabr. obrniti do svoje in ženine rodbine, naj pošljejo 2400 K, da plača troške, v »Soči« pa ob istem času izkazuje mecen-ski dar 600 K šolskim zavodom? —¦ Ta del Gregorčičeve izjave je fabula, ki je izmišljena in jej ni kdo ne more verjeti. Res je le to, kar Gregorčič daije pripoveduje, da je prinesel 600 K za pravdo, katere je Gabr. v ta namen prejel, in v »Soči« javno potrdil — in da' je bilo to povsem korektno.
Gregorčič sam pove v   svoji   izjavi,
da je Gabr. v »Soči« potrdil prejem (>(m K
od Gregorčiča za pravdo in izjavil, d a
j c b i I o š e p r e m a 1 p. In to je res, p r e-
m a l o je bil o. Dolžnost Gregorčiča in
Berbuča je bila, plačati vse t r o š ke!
— Svota 2400 K je bila takrat za Gabr.
ogromna svota in ni bilo lahko, spraviti
jo skupaj. Došla so že plačilna povelja, a
j denarja še ni bilo. — Zato bi bila nepo-
! trebna sramežljivost Gregorčičeva, ponti-
i eliti 600 K v pomoč in naravno je, da je
Gabr. rad sprejel denar; opravičen je bil
tudi misliti si, da je bilo  to  p r e m a I o.
J Ako je že kril s svojim hrbtom glavne kri-
j vce, je bila n j i h  dolžnost,  plačati  vsaj
troške!
S to korekturo je izjava Gregorčičeva perfektna in za Gabrščeka najsijajiiiše zadoščenje. — Ali primerjajmo to Gregorčičevo izjavo s pisavo njegove Gorice?« Kaka razlika! — In zakaj Gregorčič ne pove v svojem listu, kaj je pravza-! prav s tistimi 600 K!!
D r. L e v p u š č e k je označil z juri-dističnt./ t stališča prestopek, kateri je zakrivil dr. Gregorčič s svojo izjavo 23. jn-| lija na zapisnik. Dr. Gregorčič je tam o-j meni! dogodke, ki so omenjeni v žaljivih člankih, in teh vsebino je I iznova potrdil, dostavivši, da je vse res. I kar je pravil, č e p r a v je t o G a b r. n t-I prijetno. Dostavil je tudi, da bi on do-I prinesel kot glavna priča d o k a z r e s n i-
|                   (Dalje v prilogi.)
/
/
Did Rojic milica Rojic roj Gregorič
poročena.
Gorica -  Pruačina.
Mleii „ta" tt. 101. z lu 21. tsptinbra lili.
c e. Alf o ni tu nič žaljivega, ne more biti tudi govora o  ...dokazu resnice. 1 S tem'je dr. Gregorčič samostojno zopet I žalil Gabrščeka za to žalitev je danes kli* \ can na odgovor.
Ni res dalje; da sme Gregorčič kot obdolženec iti tako daleč, dasonjego-v e o b r a mJb ne izjave nove žali t v e, .t o ž i t e 1 j a.
dil, da ne obsegajo nič žaljivega niti članki v »Gorici,« — je sodnik obravnavo .zaključil,                                                         j
Po daljšem presledku je sodnik proglasil oprostilno-razsodbos in sicer iz dveh razlogov:                                                     ,
i. da dr, Gregorčič ni potrdil s svojo izjavo vsebine žaljivih člankov, — marveč le tisto, kar je pripovedoval sam, — torej zgodbo o 600 K za Babševo pravdo, kar se je pa zgodilo po njegovi izjavi sami za obč strani povsem korektno.
C da se je kot obdolženec poslužil svoje pravice. (Ko bo izdana pisana razsodba, jo objavimo.)
Dr. Levpušček prijavi takoj pritožbo ničnosti.
Kal se učimo iz te pravde? Jasno je vsakomur, kako ostudna mera biti Gregorčičeva stranka! — V »Gorici« psuje, obrekuje, maže irne in čast političnih nasprotnikov, •— a nikogar ni tu, ki bi bil odgovoren za vse take lumparije. Pa tudi don Antonio Gregorčič se nam kaže tu zopet v luči, ki mu ne dela časti. On je na čelu stranki, ki izdaja »Gorico«, on je vendar oče in rednik tega lista. — Ali naj »Gorica« še tako nesramno laže in obrekuje, ostaja Gregorčičeva vest mirna. Naj žaljeni rojak še tako apeluje na Gregorčičevo katoliško vest, on se ne gane in pušča, da so čitatelji njegovega lista v zmoti. Ako pa se žaljenec zateka k sodil iji, tedaj mu da Gregorčič sam na sodni-ji popolno zadoščenje, — ali v svoji »Gorici« molči kakor grob. — Calumniare au-dacter semper aliquid hueret! — je geslo njegove »Gorice«, a vse to mirno gleda velika katoliška duša Gregorčičeva.
Dr. Anton Gregorčič je za zdaj vtekcl
obsodbi skozi Šivankino uho___čudnega
tolmačenja zakona. Ali Gregorčič je obsojen v očeh vsakega 'poštenjaka, ki ne gleda na mrcvarenje zakona, pač pa na dejanski stan njegove krivde. AH ni še vseh dnij konec! Pričakujemo, da bo 26. t. m. za Gregorčiča — sodnji dan od strani našega vrlega goriškega ljudstva.
Proč s tako nemoralno stranko, ki trpi v svoji sredi take škandale! Dr. Gregorčič - na svidenje. Dnevi težkega obračuna niso več daleč! Ako verujete v Boga in njegovo pravičnost, Vam kličemo: Bog ne plačuje vsake sobote, ali plačuje gotovo! In ta dan plačila, upamo, ni več daleč! Na svidanje!
Rogašli vrelec „Styria";
zdravilna voda proti      i
Melodičnim oteklinam in krtu,            ZfrllfllttO '
Brigtovem vnetju obisti,      prlptreČUS! kam ju v grlu n viatu; proti želodčnemu in črevesnemu katarju, lzVFSfnl       boleznim v mehurja, znpečeuosti. siptfeM                                boleznim na jetrih.
Zaloga pri flnt. 3eretiču in fl. Seppenhoferju u Gorici.
Volilci! Vsi na volišče!
Z nekaterih stranij dežele prihajajo j Še vedno glasovi, da več volilcev noče iti voli-. :;eš, kaj bomo hodili vedno volit! I '"iamemo, da ni prijetno imeti kar . dve leti po vrsti volitve na vratu, ali po- J i{>žaj je sedaj tak, da mora iti vsak volit!
Zakaj? Zato, ker se da zmagati prav lepo!                                    '                         .1
Ce se pa zmaga popolnoma, potem bo deželni zbor deloval in ne bo treba več '»oditi volit.                                                    .
Torej prav radi tv.,-a, da ne bo treba | hoditi vedno na volišče, morajo letos vsi naši volilci na volišče!
Njihova dolžnost je, da porazijo na-
sprotnike, potem bo mir in red v deželnem zboru ter ne bo treba pehati se vedno in vedno z volitvami,
Volilci! Vpoštevajte to vsi in vsi na volišče!
flli se da zmagati?
Da, da se zmagati! In sicer še prav
Samo pogoj je ta, da morajo vsi na volišče!
Ni jeden naš volilec ne sme ostati doma!
Gre se skupno v boj za kandidate, katere so izvolili naši volilci že lani! Klerikalci so krivi, da ni mogel delovati deželni zbor — torej boj klerikalcem, proč s klerikalci -~
Žioeli naši kandidatje!
Vsi za nje na volišče!
mi nočemo ožje uolifue,
ampak hočemo zmago že pri prvih volitvah.
Da se to zgodi, morajo vsi naši volilci na volišče! Ponovno povdarjamo to pa borno še povdarjali.
Nočemo ožje volitve ker stane truda in denarja, naj bo zmaga že 26. septembra!
Volilci! Uvažujte to prav, tako, kakor je uvaževanja vredno!
i Samo radi enega glasu ožja volitev
je bila v Ljubljani pri državnozborski vo-litvi. : Glejte, koliko velja en glas! j Zato pa ne sme nikdo reči: e, saj je vsejedno, če grem volit ali ne! Zaradi, mojega glasu ne bodo nič na boljšem in nič na slabšem!
Ne sme se govoriti tako!
V Ljubljani se je pokazalo, koliko velja en glas.
Radi enega glasu je bila ožja volitev!
Da bi se morda še na Goriškem kaj takega zgodilo?!
Tega ni treba, ker se lahko zmaga že pri prvih voliltvah dnč 26. septembra.
Samo potrebno je eno, vedno isto: Vsi na volišče!
Sedaj jo čas, vreči klerikalce ob tla!
Gregorčič in jegovi pajdaši so .storili že dosti slabega deželi. Zato jih ne sme
i voliti nikdo več.
Kdor odda glas za Gregorčičeve kandidate, ta hoče škodovati zopet deželi in samemu sebi.
j          Vsi razsodni volilci v deželi so siti ne-
delovauja deželnega zbora in škode, katera jim prihaja iz deželne hiše. Zato pa morajo vsi iti volit, da se pomete klerikalno nesnago iz deželnega zbora in odbora.
Klerikalci in obstrukcija.
Ako bi po nemarnosti naših volilcev prišlo v deželni zbor toliko klerikalnih poslancev kot lani — ostanejo pri svojih neopravičenih zahtevah ter so pripravljeni zopet delati obstrukcijo, ako. ne'bi obveljale njihove neopravičene zahteve! Kaj jim mar škoda, katero ima dežela!
Lani je požrla obstrukcija nad 20.000 K ljudskega denarja! Kaj mar i Gregorčiču za to, še. hvali se s tem, da je delal škodo deželi!
Zato pa zasluži, da se ga zapodi z ostro šibo iz deželne hiše. Ven s Škodljivcem našega ljudstva! Proč z njegovimi kandidati!
Mi imamo ljudske kandidate, ki hočejo delati v zbornici, Gregorčič pa bi rad uganjal zopet obstrukcijo. Njemu je le na tem, da obvelja njegova volja, za koristi ljudstva se ne zmeni!
Proč z obstrukcijo. Proč z Gregorčičevimi kandidati!
Mogočno naj doni ljudski glas 26. septembra 1909. po goriški deželi in mogočno naj se razlega iz naše dežele po svetu, da živi na Goriškem vrlo slovensko ljudstvo, katero se otresa spon klerikalizma.
Ljudski glas je božji glas. Ta glas bomo culi 26. t. m. Le pogumno v boj!
Dolilni shod u Cerknem.
Volilni shod v Cerknem, katerega je sklicalo tamkajšnje narodno-politično društvo v nedeljo 19. t. m., je vspel v vsakem oziru povoljno. Priiio je nad 200 volilcev. Predsedoval je g. Tomo Št r u k e 1 j, predsednik nar. pol. društva, govoril je dr. Dinko P u c iz Gorice in tehnik P. -Brelih. Društvo deluje marljivo in pričakuje tudi uspehov.
Dolilne komisije.
Pazite, da pridejo povsodi naši ljudje v komisije!
Volilni komisarji imajo nalog, sprejeti v komisijo dva napredna člana, kjer je občina klerikalna.
Somišljeniki, pazite, da pridejo povsodi naši ljudje v komisije.
Pridite pravočasno na volišče ter predlagajte komisarju naše pristaše v komisijo.
Pozor!
. 200X1000. — Za Ciril-Metodov obrambni .-sklad se 'je priglasila med drugimi tudi gospa I v a n ka dr. P i k 1 o v a v Gorici. — Naprej!
iz Št. Petra. -V spomin 20. sept, darovali v Št. Petru: ga. Marija Brumat 2 K, ga. Ana Rupnik 1 K, ga. Roža Silič 1 K, gdč. Petra Komavli 1 K, gdč. Valerija Savli 1 K, g. Vinko Zorčič 1 K, Neimenovan l K. Skupaj 8 K.
Met joli psiij p narodnih iH
Dne 26. septembra je nedelja,
torej prost dan za vsakega. Potrebna domača opravila se že opravi, in sicer tako, da ima vsakdo čas iti volit.
Prav ker je nedelja in Gospodov dan — vsi na volišče. Vsi za naše kandidate! Ljudski glas jih je poklical že lani in jinf dal mandate! Ljudski glas kliče letos zopet. Zato volilci, vsi glasovnice v roke z imeni naših kandidatov. Ti morajo biti zopet izvoljeni.
lazite na izkaznico ali legitimacije!
Vzemite jih seboj na volišče, ker sicer ne boste mogli voiiti. —
Po dovršeni volitvi izkaznice shranite, ker bi jih utegnili rabiti še za ožjo volitev. —
Upamo pa, da zmagamo že 26. t. m., ako v naših vrstah stori vsakdo svojo dolžnost.
Glasovnice so sicer dobre kakoršne-koli, ker zakon tega nič ne določa, vendar bo najbolje, ako se pridrži oblika in velikost znanih uradnih glasovnic.
Naše organizacije po deželi jih dobč Jutri iz Gorice, že izpolnjene z imeni kandidatov.
Uščani 1
MEŠČANU — Dne 26. septembra se udeležimo volitev tudi v goriškem mesta in furlanskih občinah v splošni skupini.
Kandidate se objavi v četrtek.
Dolžnost vseh Slovencev je, da vsak agitira med svojimi znanci in prijatelji. Z dobrim vzgledom naj gre naprej naša inteligenca.
Vsi na krov!
Pokažimo, da smo tu!
Volilni oklic razdelite povsodi, Mer le mogoče. Dajte ga ljudstvu, da Čita in spozna resnico!
Splošna volilna skupina,
ki ooli 26. septembra.
Kandidatje narodno - napredne stranke so:
Alojzij Štrekelj,
državni poslanec in posestnik t Komnu.
Dr, Alojzij Franko,
odvetnik v Gorici.
Anton Križnic,
župan v Kanala.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za   družbo  sv.   Cirila   in  Metoda,
K 9'0l nabrala rodoljubna in zavedna mladina v Št. Petru pri Gorici, o priliki svoje male veselice.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala v Kanalu »ožja« družba v gos. »Pri zlatem levu« na poziv tamkajšnjega župana predvečer nepozabnega 20. IX. K 20 : 2 (K 22*—)
Za družbo.s v. Cirila in Metoda o priliki obletnice smrti Adamiča in Lundra daruje družina C. 2 K..
S Tolminskega: Tolminsko učit. društvo je sklenilo pristopiti brambnemu skladu z 200 K.
(Napev: »Ona ima irhaste hlače.") Fona*) del Gregorčič je v sredo prav med Jeriča in.pa Manfredo, ki prišla sta v listo, kot v kredo prišel nekdaj — je Poncij Pilat. II.
(Napev: „Tam za turSkim gričem.")
V Gorah roka hladna/*) a v okolci vladna, Jerič Lojz na kraški skal, vero bodo reševal.
Ilf.
(Napev: „Jiiz sem Kraujftfiev Jurij.")
Jaz sem Jeričev Žiži, sem kakor v paradiži
ha, ha, sem kandidat postal takrat.
Ko v petek sem se zbudil, Gregorčič m' je obljubil
ha, ha, v deželni zbor, da pridem skor.
IV.
(Napev: „Knj pa ti. pobiff, se v nevarnost podajeS.") Kaj pa, profesor, se v nevarnost podaješ, po Hublju v zbor hodiš, pa plavat ne znaš, veš, da je Hubelj mrzla vodica, v kteri pač zmrzne Gregorččev pristaš.
V.
(Napev : ,,Tri urce hoda.")
Tri urce so preč in H ubija ni več, gorišk vodovod ga je spravil od tod.
VI.
_ (Napev. „Pr<>j sem ziniraj mislil, da bom oficir.")
Prej sem zmiraj mislil ostal naprednjak, pa me zmotil lani je ta črni vrag, zdaj se;ii kot Kanavc ratav kierikavc, ali nisem — en čuden slave. VII.
(Napev: „Ljul>ca moja. kaj si strila.")
Stara struja, kaj si strila, pade Zega in Berbuč, stranka ju ne bo zvolila, sta oba v okolci fuč.
Vlit
(Napev: „Zagorski zvonovi tak milo poje.")
Cerkljanski zvonovi tak milo pojo, nemara mandatek k pogrebu neso.
Pa če ga nesejo, naj nesejo ga, samo da moj flavt mi pustijo doma.
IX.
(Napa?: ,,Davi je pa slanca pala.")
Kmalu bo pa slanca pala, na to staro strujico, kandidate pomorila, ki pehajo se za njo. Meni ni za Fon, Kosmača, in za Jeriča Še manj, samo da Gregorčič pade in njegov kolega nanj.
Opombe harmonizatorja:
*) Pevci naj Fona v prvem taktu prve pesmice nekoliko nategnejo, toda ne preveC, ker jim mora ostati še nekaj sape za Gregorčiča.
**) Roka hladna — mano freda.
Splošne opombe, Te pesnice naj poje moški zbor, aH pa terco nižje.
Tretjo pesem naj se poje skrivnostno, ker je tudi kandidat Jerič skrivnosten.
Naši kandidatje
za splošni uolilni razred so:
Alojzij Štrekelj,
držaoni poslanec in posestnik u Komnu.
Dr Alojzij Franko,
odvetnik u Gorici.
Anton Križnic,
župan in veleposestnik u Kanalu.
Te volite duš 26. seiilemlira'
Domače vesti.
SENZACIJONELNA ARETACFJA. Sinoči okoli 9. ure je policija areto-vaia bivšega državnega poslanca Alfreda Blaža Lenassi-ja in odvetnika dr. Rajmon-da Luzzatta. Prvega Je dobila na domu, drugega pa na cesti. — J prta sta v preiskovalnem zaporu zastr&n znanih »zgub« tukajšnje — »banca popolare.«
Čujemo, da bo župan Bonbig drevi na protestnem shodu ropotal tudi proti temu neeuvenemu postopanju c. kr. avstrijske oblasti.
Za »Dijaško kuhinjo« se je oglasilo že nad 70 dijakov, med temi 15 učiteljiščni-kov. Načelnik nadzorstva je deželnosodni svetnik vp. g. Kovač, glavni vodja zavoda je šolski svetnik g. Plohi, v nadzorstvu je še 6 profesorjev in eden ravnatelj, kuhinjska gospodinja pa je gospa Gabr-ščekova. — Zavod je torej v prav dobrih in skrbnih rokah.
Nadzorstvo bi sprejelo proti nagradi kakega visokosolca za nadziratelja po o-bedu do popoldanske šole za tiste dijake, ki ostajajo tam, da se uče.
Potrebe bodo letos še večje od lani. Zato apelujemo na rodoljubna srca, naj bi se spomnila naše dijaške kuhinje o raznih prilikah. — Dobro so došli pridelki: krompir, moka, fižol, zelje, sadje, drva, zabela, itd. — Trgovsko-obrtna zadruga daje brezplačno na razpolago vse potrebne prostore, shrambe itd.
Slovenski meščani! Priporočamo ponovno popoln mir. Lahi iščejo dan na dan prilike, da bi izzvali Slovence v korake, katere bi potem izrabili proti nam. Intrigi-rajo v Trstu in na Dunaju, samo da bi mogli očrniti Slovence. Zato treba popolnega miru od strani Slovencev. Vsa naša mladina naj to še posebej vpošteva!
Laški hudobni nameni. — »Piccolo« je poročal, da pride v nedeljo 19. t. rn. vse polno Slovencev z vlaki v Gorico. Seveda si je »Piccolo« sam to izmislil, ker v resnici ni nikdo mislil priti v Gorico demonstrirat. Lahi delajo to s hudobnim namenom, da bi očrnili-Slovence ter jih naslikali vladi za nevarne izzivalce. Ali La- L hom se to ne posreči, ker smo prepričani, \ da nijeden Slovenec ne stori nobenega koraka, katerega bi mogli Lahi izkoriščati proti nam, koraka, ki bi škodoval dobri stvari I — Vlada pač lahko vidi, kako huj-skajo laški listi in kako si v tak namen izmišljujejo najrazniše reči. S tem pa padajo ter so vedno manj upoštevanja vredni, V pojasnilo. — Odvetnik dr. Franko je daroval »Dijaški kuhinji: 1) petdeset kron, kar je vpisano v blagajnični knjigi pod št. 180, dne 14. jan. 1908. 2) dec. 1908. sto kron, del prejetih diet kot dež. poslanec. — Toliko v pojasnilo dopisniku »Gorice.« — Nadzorstvo »D. k.«
Pevsko hi glasbeno društvo v Gorici (Podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) priredi redni jesenski koncert 4. in 5. decembra t. 1. s sodelovanjem virtuoza na goslih, slavnega umetnika Františka On-drička, c. k. komornega virtuoza in vodje goslaške šole na c. k. akademiji glasbene umetnosti na Dunaju. Program bo vsak večer drug. Redne vaje prično za moški zbor v torek 21. t. m. 8V4 uri, zvečer, za ženski zbor v četrtek 23. t. m. ob 6. uri zvečer. Vabijo se vsi člani pevskih
zborov, da se točno udeležijo takoj prve vaje. — Vabijo se pevke in pevci, ki jim je napredek našega glasbenega zavoda na srcu, da v obilnem številu pristopijo k pevskim zborom. Novi pevci in pevke naj priglasijo vstop pri pevovodji g. Mtchl-u ali ob uradnih urah od 11—12 ure predp. vsak delavnik ali pred začetkom rednih pevskih vaj, to* so vsak torek in petek ob 8'A zvečer za moški zbor in vsak četrtek in pondeljek za ženski zbor. Društveni prostori so v ulici sv. Ivana št. 7./1.
Laški shod po noči. — $lovenci smo imeli svoj javen shod opoldne, nismo se skrivali, ponosno in dostojanstveno smo se razšli po mestu. — Župan Bombic pa sklicuje shod po § 2. in m e s t n i uslužbenci raznašajo vabila na imena. — Prav radovedni smo, kdo se udeleži tega shoda. Glavne v deležen ce, zlasti tiste, ki radi vidijo Slovence v svojih trgovinah, naznanimo rojakom, da jih bodo poznali tudi od te strani. — Pazijo naj tudi vladni organi, da bodo vedeli, -kdo scf c i 11 a d i n i in kdo ne. Pa tudi marsikaj drugega se bo dalo sklepati. Za vsako izzivanje Slovencev pa bo odgovarjal župan Bombic.
Osebna vest. — Višji nadzornik južne železnice v Trstu g. Fr. M o h o r č i č je dobil naslov cesarskega svetnika.
Vprašanje: — Ali je G. Lorenzon, ki je" v Gradišču na nesramen način žalil Slovence z »barbari«, še v deželni službi? Kaj sta storila Berbuč in Gregorčič kot deželna odbornika proti temu človeku radi nesramnega žaljenja, za katero nimamo besede, da bi isto prav označili ?!
Deželni glavar, 80 letni Pajer, je predsedoval v nedeljo volilnemu shodu v Za-graju. Prišlo je obilo poslušalcev. Napadal je laško klerikalno stranko ter priporočal liberalne kandidate za splošno kurijo. Šel je sarn med Furlane, češ, če že drugo ne pomaga, naj pomaga častitljiva oseba 80-letnega starčka! — Na to je razlagal dr. Pettarin, deželni svetnik, kaj se vse stori ;| za Furlauijo, ako bodo volili liberalne kan'-didate. Kar jim duša poželi, vse jim je obljubil! — Laški liberalci upajo, da zmagajo v splošni in kmetski kuriji.
Kandidatje laške klerikalne stranke
za splošno kurijo so: državna poslanca dr. Faidutti in dr. Bugatto ter Piecinini iz Gradišča.
Še o zvezi Gregorčiča s Pajer jem. — V »Slovencu« so lani očitali dr. Gregorčiču zvezo z dr. Pajerjem. Vedno jo je tajil, pa mu ni pomagalo nič. Ko je le tajil, je bil izšel v »Slovencu« drugi članek, ki je trdil: »da zveza slov. katoliških poslancev z laškimi liberalci je vredna obsodbe z naprednega, verskega in gospodarskega ozira. Zato jo Gregorčič taji. Dogodki v deželnem zboru so pokazali tako zvezo.« Potem podaja člankar za zvezo dvoje dokazov: Prvič: Gregorčič je bil imenovan za podglavarja, katero imenovanje je bilo mogoče le, ker so je podpirali laški liberalci; imenovanje je sad dogovora, sad zveze med dr. Gregorčičem in laškimi liberalci. Drugič: Gregorčič je razpolagal kar z dvema odborniškoma mestoma, to je za laške klerikalce in za svoj klub. Kdo mu je dal možnost za to? Odgovor: Dogovor z laškimi liberalci, ki je očividen. — Gregorčič pa se je zvezal z laškimi liberalci, ker se je bal priti v opozicijo, ker je ni vajen in je tudi sam ne trpi. Prvi pogoj za uspešno delo opozicije je stik z ljudstvom in njega izobrazba, česar Gregorčič nikdar ni razumel in tudi nikdar ne bo.« — Tako je obsodil Gregorčiča in njegovo zvezo sam »Slovenec«!
Kandidatje soc. demokracije za laško splošno skupino so: črkostavec Ivan Po-vodnik, delavec A. Tonet in kmet J. Vi-žintin.
Gregorčič uravnava hudournike. — Pripoveduje o uravnavi hudournika Renč. Ta uravnava naj bi pomagala Gregorčičevim kandidatom v goriški okolici. — Govori pa tudi o uravnavi Šjaka. Zopet, pred volitvami! Da bo, pravi. Tud? mi vemo, da bo, ali škandal je, da že ni bilo zdavnaj! Dež. odbornika Berbuča treba prijeti za ušesa, ta se za take reči tako malo zmeni! — Nesramnost klerikalcev je tako velika, da izkoriščajo v volilne namene celo reči, ki so jih zavlačevali ter se jih mora radi tega le najostreje obsojati!! — Zlasti Gregorčičevi volilci naj si dajo vendar enkrat odpreti oči!
Zvezo Gregorčiča s Pajerjem je bil obsodil lani tudi sam nadškof in knez, in sicer prav z ostrimi besedami. K on Št a-t o v a 1 je v prvi vrsti zvezo d r. Gregorčiča z laškimi I i b e r a 1-e i. Gregorčič, ki je vedno tajil zvezo, je bil tako postavljen na laž od samega nadškofa in kneza! — Pa farba sedaj ob volitvah naprej, da take zveze ni. Ah zadnji klerikalec mu tega ne verjame več!
»Goriška slovenska mladina«. — V sobote sklicani redni občni zbor se radi nekaterih ovir ni mogel vršiti; sklicuje se drugi občni zbor v sredo 22. septembra ob 8'-/2 zvečer pri Jelenu«.
Na 14 dnij zapora je bil obsojen 19 letni A. Bizjak iz Podgore, ker je po noči kričal in razgrajal po Gorici.
Učiteljiščnikom naznanja knjigarna Gabršček v »Trgovskem domu«, da ima za nje pripravljene vse knjige in druge potrebščine, tudi g o s 1 i, loke, strune, muzikalije itd. — Prevzela je zalogo Lonzarjeve knjigarne v Kopru. — Ker pa še nima iz svoje skušnje potrebnega pregleda o zalogi, ki je potrebna zlasti ob pri-četku leta, prosi, naj bi učiteljiščniki naznanili z dopisnico, k a j bodo potrebovali. To velja zlasti glede knjig in goslij.
Priloga. — Današnji »Soči« smo priložili položnice »Dijaške kuhinje«. Vsak naj po svoji moči prispeva za to prepo-trebno ustanovo.
no na teden 7» kg cikorije; v Avstriji se •torej porabi na teden .1,384.565 kg eiko-rije, kar da na leto 7060, vagonov v ceni ca. 50 milijonov kron. Ce upoštevamo, <Ja je v Avstriji o0'a Slovanov, bi morali mi. sliti, da je tudi konzutn cikorije razdeljen tako. in da slovanske tovarne izdelajo za •30 milijonov cikorije in ostale za 20 milijonov. Kaj pa še! Mi Slovani in posebej Slovenci smo že taki, da ne pustimo, da bi se naše število kje uveljavilo, in zato izdejajo slovanske tovarne na leto samo 730 vagonov cikorije, tuje, razun Francka. 820 vagonov, in Franck sam 5519 vagonov. Z drugimi besedami, Franck sam vtakne v žep na leto 38 milijonov, med katerimi je tudi lep del slovenskih novcev in ta denar je za nas za vedno izgubljen, ker gre v tujino in se nikdar več ne vrne. Kdaj se bomo spametovali?
fYGza narodnih društev.
»Narodna čitalnica« v Cerknem sklicuje za četrtek, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu g. Viljema Pctcnielja iz-vanreden občni zbor s sledečim dnevnim redom: L) Nagovor predsedstva. 2.) Poročilo o pretočeni nar. siavnosti štirideset-letnice. 3.) Slučajnosti. Vsi p. n. člani so vabljeni, da se obe. zbora poluošteviluo vdeleže!
Soriška kolesarska zveza.
G. K. Z. vabi k seji jutri v sredo v društvene prostore pri »Zlatem Jelenu« točno ob 872 zvečer. — Ker so na dnevnem redu važne zadeve, prosi se polno-številhe vdeležbe.
G. K. Z. se korporativno vdeleži siavnosti ter I. Jugoslovanske dirke Ljubljana-Trst. Odhod se neznani prihodnjič.
Kolesarsko društvo »Danica« naznanja svojim cenjenim članom, kateri želijo iti z vlakom v nedeljo na Opčine k jugoslovanski dirki, da se zberejo na državnem kolodvoru, kateri odidejo zjutraj ob 7. uri 19 min. na Opčino. Člani pa. kateri vozijo s kolesom, odidejo ob 6. uri zjutraj iz društvenih prostorov.
Trgovsko-ohrtne in gospodarske vesti.
Številke govore. — Statistika se pri nas prav malo ali nič ne goji. To je vzrok, da o nekaterih stvareh nismo čisto nič informirani in ker nimamo stvarnih   podatkov, številk, tudi ne vemo, kje in kako bi se oprijeli dela. Ko pa pride suhoparen številkar in brez iraz pokaže par su- ! hih številk, se primemo pogostoma za gla- ! vo in vskliknermo: ali je to mogoče?!' Ta- ! ko nekako je s cikorijo, ki se nam na prvi • hip zdi zelo malenkostna reč. Pa vzemi   ! mo v roke številke! V Avstriji je 5,538.262 rodbin in vsaka rodbina porabi po^preč- i
Razne vesti.
XX. septembra v Ljubljani. — Nedelja in ponedeljek sta pretekla povsem mirno. Ljubljana je bila v črnih zastavah, občinstvo je nosilo črne znake —¦ »Slovenec« je ostal osramočen s svojim protislovenskim pozivom, naj Slovenci ik-praznujejo 20. sept. Na grob Adamiča in Lundra je romalo oba dneva na tisoče občinstva, položenih je bilo mnogo vencev na grob, jeden iz Gorice. Vse se je vršilo dostojno, mirno, — brez potrebe je bilo konsignirano vojaštvo in brez potrebe je mrgolelo policajev, detektivov in žandar-jev po ulicah! • Selnvarz in »Slovenec ; sta blamirana ker nista učakala demonstracij, katere bi jima tako prav prišle!!
V  Pulju so tudi čutili potrebo protestirati proti premestitvi slov. učiteljišča \ Gorico. Prazno besedičenje!
V  Postojni je umrl v bolnišnici neki vojak 47. pešpolku iz Gorice. K pogrebu je prišla ena stotnija z godbo. Dekan m pustil, da bi bil kaplan spremil truplo i/ bolnišnice v mrtvašnico.
Vzor »Čuka« je vsekakor načelnik »¦¦Čuka« v Železnikih Matija Kavčič, ki je zadnji pondeljek na cesti brez povoda zagnal dninarju Janezu Smidu skalo v glavo in ko je pade! na tla, še eno v prša. da je Šmid še danes v smrtni nevarnosti. Mat. Kavčič je ljubljenec župnikov vzor »katoliški« Čukariji.
Češki deželni zbor. — Jutri bo konferenca klubovili načelnikov vseh strank. Odloči se usoda češkega dež. zbora; Nemci izjavijo, pod kakimi pogoji bi pustili obstrukcijo.
Lex Ax!iianu ne bo sankcionirana. Tako poroča »Vaterland«. Bienerth je ik predloži v sankcijo kljubu sprejetju l.uc-gerjevega predloga. Lueger se je poka/al zopet velikega sovražnika Čehov!
V  tržaške slovenske (družbine)   šole
se je vpisalo nad 1200 otrok, v pripravnico za srednje šole nad 200 in v I. ra/revl gimnazije nad 50 slov. učencev. To je veličastna manifestacija za potrebo slovenskih šol v Trstu.
Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač.
GORICA.                             GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavn' uiici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Na:! 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče, — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
H taiiiatje
splošni volilni razred so:
Alojzij Strekelj,
l^avni poslanec in posestnik t Korana.
Or. Slojzif trankor^
odvetnik v Gorici.
Anton Križnic,
Žapan in veleposestnik v Kanaln.
Voiilci!
I le volite v nedeljo 26. septembra!
nedeljo 26. septembra usi na volišče 1
Voiilci! Somišljeniki! Vsi na volišče. ikdo ne sme ostati doma!
(ilavno opravilo na Uan 26. septem-
La je — volitev. Ne sme se gledati na
paljenost. Nikdo se ne sme izgovarjati
drugimi opravili. Sveta dolžnost vseh
it i na vol išče.
Vzemite s seboj i z k a t n i e o in v o-ni listek pa naravnost na volišče!
Voiilci!
ajdovske dame različnega peciva, pijač, sadja i. t. d. Tudi med občinstvom so prodajale neutrudljivo  razglednice, narodni kolek i. t. d. Omeniti moramo, da so nas i/.nenadili posebno Črničani in Selci, kateri so prikorakali v trg s gospodičnami v narodnih nošah in Sokoli v kroju -na čelu v res impozantnem številu. Nepričakovano so nas počastili* tudi Sokoli v kroju lTpVsf'eviT/i iz BlflrVseh Sokolov v kroju je torej bilo 53 in sicer H iz Črrič, 14 izBilj in 25 iz Ajdovščine. Krasno je bilo videti, ko so med množico švigale sem ter tja gospice v narodnih nošah, ter Sokoli in naraščaj v kroju. Moralni uspeh te prireditve je krasen in upamo tudi gmotni. Sokol bode imel ta dan zapisan z zlatimi črkami v svoji zgodovini.—- Ne smemo na tem mestu pozabiti one grde gonje od gotove strani proti Sokolu in posebno proti naraščaju. In ravno ta gonja je menda še največ pomagala k tako krasnemu uspehu. Dragi stariši teh mladih sokolskih junakov!  Slišali ste toliko obrekovanja o Sokolu, sedaj ste pa sami videli, koliko lepega se Vaši otroci učijo v Sokolu,« kjer se jih tudi vzgaja tako, da bodo postali kdaj krepki narodno-zavedni in neustrašeni boritelji v našem narodnem boju za obstanek. Videli ste, da je bila samo laž in obrekovanje, ko se je govorilo o napačni vzgoji Vaših nežnih otrok v »Sokolu«. Zato vstrajajte in pošiljajte vsi svoje otroke v  »Sokola,« kjer edino se bodo pod dobrim vodstvom učili lepega vedenja in si krepili svoje   mlade   mišice   in svoj duh, namesto, da bi se potepali brezposelno po ulicah.      Na zdar!
Dne 26. septembra bodi dan vstajenja goriških Slovencev.
Cela Slovenija je obrnjena na hrabre i zavedne goriške Slovence ter pričakuje napetostjo izid volitev.
Pokažimo, da smo goriški Slovenci U zavedni in da si hočemo ta pridevnik [tutli ohraniti.
Pogumno v boj in zmaga mora hiti [naša, ker resnica je le ena.
§o!<olsl<i «esti)il{.
Sokol v Ajdovščini.   --   (Konec). Iiidi oko strokovnjaka je moralo biti polinoma zadovoljno. Zato pa tudi gledalci mj i/ostali z obilno   pohvalo  po   vsaki ..»ji. Nato so isti telovadci nastopili v treh
stali s trikratno   menjavo   na   drogu, radiji in konju na šir z ročaji. Telovadili
jako lepo in videlo se je telovadce, ka-'t.ri hi delali čast marsikateremu starejše-u društvu. Za temi je nastopila ena vrsta brniškega odseka ajdovskega Sokola na ¦-"<>tfu. katera je tudi pokazala krasnih us-dmv po o mesečnem obstoju. Videlo se i. da ima ta mladi Sokolič izvrstnih moči, ' da bode dosezal v bodočnosti še lepili Mieitov. Končno se izvajali vsi člani aj-'AMa-ga Sokola tri velike skupine na "Kjii, bradlji in drogu, katere so bile tti-i lepo sestavljene a še lepše izvedene. '»ivinstvo je bilo kar navdušeno. S tem je javna telovadba končana in nato se - razvilo na plesišču in sploh po celem r.srii veselo vrvenje. V bližini plesišča j.ta -s postavljena dva šotora Ciril-Metodo-ili podružnic, v katerih so prodajale vrle
Knjigarna A, Gabršček
v Gorici
sprejme 2 učenca.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 00 vin. Ako je oglas obaeln^Si se raCuna za vsako besedo 3 vin, Kajpripravncjšc inscrlranje za trgovce tn obrtnike
Kolik« j« mnnjSili trgovcuv in obrtnikov v Onricf, liatniih na <l«?.('li (in «elo v mostu) niliiSo ne pozim, ker nikjer no lns«rlrnjo. Skodn ni majhnn.
Sprejme se 3 dijake ;m ™?™J*™'»st«-
* novanje. Več m izve v
Rflčnnriiitna z večletno šolski izobrazbo, zmožna UUauuuiUlfl siovonskofen, italijanskega in nemškega jezika, želi vstopiti v kakšno odvetniško pisarno ali v kako večje trgovsko podjetje v Gorici. Ponudbe na upravništvo „Sočc" št. 1Q0.
Viča lepo meblcvana sVh~J^ffr"
dom, se odda s 1. oktobrom t. 1. za jedno aH dve   osebi,  event. s hrano.  —   Popraša se  v
Tužnim srcem javljamo  vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša nepozabna soproga, oziroma mati gospa
Marija Kerševan H Vovk
danes ob ">. uri zjutraj,  prevdena s svetotajstvi, po dolgi mučni bolezni v gospodu preminula.
Pogreb bode v sredo 22. t. m. predpokine ob 0. uri od hiše žalosti na pokopališče na Gradišču.
Maša zadušnica brala se bode v cerkv: Matere božje na Gradišču. Pokojnico priporočamo vsem v blag spomin in moiiiev. GRADIŠČE, 20. kimovca 1909. Alojzij Kerševan, soprog
Kostiliiičar in lastnik.
Karol, Adalbert, Stanko                                                                     Ernesta
Pošten mož z odraslo družino,
ki je izurjena v gostilniški obrti,  želi  prevzeti v n.ajem, ali na račun dobro idočo gostilno ali restavracijo   Ponudbe prosi  pod I.  K. na ________upravništvo našega lista.
h stanovanje in Hrano Sj.8E?7LJ
dini mesta. Natančneje se izve v upravništvu.
Mati!          ~
Cas pripokanja in čas nevarnega obolenje otrok je prispel! Ali si se prepričala, da pravilno preživljaš svojega' otroka, in ga torej varuješ pred j»o-koiičevalcciu otroško dobe: „I>ljeva-lijem, drisko, črevesnim katarjem ?" Samo hranilo „Kufeke" ti daje najzanesljivejše varstvo.
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo Slovenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovenske mini! Poskušajte milo iz te kmU Mame! ttkt je izvrsten. Cene olajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza 8 solncem.
Poskusite in sodite ! Svoji k svojim!
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekama in zaloga peči, ponudijo vsako   poljubno   množino
i......    " '" patentiranih m=^               \
zarezanih strešnikov
..Sistem MARZOLA"     (StrMifalniege!)     »Sistem MARZOLA"
Barve: a) rileče naravno žgani, b) čnio imprcgnirani. m Majličnejše, najcenejše in najpriprostejse strešno kritje, m
Vsaki strešnik se zamore na late priMU ali pa z Žico privezati, kar je gotovo velike yažuosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.
Sprejmejo se zastopniki
1000 ovinjenih sodov
iz kostanjevega in  hrastovega  lesa - za preVOZ in za zalOgO, dalje 5 stiskalnic za grozdje ter več sesalk, vse v najboljšem stanju, jo na prodaj po nizki ceni pri                                                     i
LATZER & COMP., trg. z vinom Gradec, Bahnhofgurtel 81.        .    i
Naznanilo. — Na razna vpraSanja slavnega občinstva- si dovoljujem naznaniti, da se toči pravO plzensko pivo »prazdroj« v Gorici v hoteljskih restavracijah, in sicer:
v hotela.....»Pri pošti«
»     »      ......»Union*
»     » .   .    »Pri zlatem jelena«
»     ».....»Tri krone«
ter da ga oddajani na debelo iz zaloge v sodčkih po IOO, 50 in 2'> litrov.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagatefj za Gorisko-GradiSčansko
v Gorici, tek. Josipa Verdi ^(»./'28.
N. B.      Edor pije plzensko pivo pri »Zlatem
olenu* prispeva 25 vinarjev pij hektolitru za »Dijaško
kuhinjo«.
..Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiti, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon št. 79.
Račun poStne hranilnice Štev. 837.315.
Ns občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo:
Hranilne vloge se obrestujejo po 472%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/*%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%.
Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vi- ge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693.201-— — Reservni zaklad: 90.230'05. — Vrednost hiš: 111-755 23.
Benar prihrani Mor topi izpolnjeno pohištvo pri
SUKNA
in modno blago za obleke
priporoča firma
S Karel Kocian i*E3LS
V Hlimpolcil na k<kem.
Tvorniske cene.           Vzorci franko.
Razglas.
C. k. uprava državnih gozdov i domen proda polom pismeno p<>mi, »ene razprave njej lastno, sredi Irg: kraj državne cesto ležečo parcelo .šle 188/1, zemlj. kn. vložek 873 v Bovci povr.šinom 709 m-.
Izklicna cena je 800 K (o.sem si krone). — Pismene, kolekovuuo pr midbe z 80 K varščine, kojih (ponudi sprejem si pridržuje c. k. nuiislerslv za poljedelstvo, doposlati se -imajo d, 18. oktobra 1000, II" pr.tlp. c. |< oskrbnišlvu^ozdov in domen v (Jone
S. K. gozdno oskfbnišlvo v Gorici
10. septembra  1000.
Hiša v Grahovem
na lepem prostoru,
dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna /a vsako obrt
se odda v najem takoj ali |[ prida prav p j ceni.
Natančen   naslov   povi>   upravniku
Šolske knjige in vse šolske potrebščine
se dobiva v knjigarnah A. Gabršček
= GORICA =
Gosposka ulica štev. 7. in v Trgovskem domu
Srehrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu 11900. Srebrna svetinja i.a dunajski razstavi 1002-
Najbofji .škrop
G^**'           Fritz Schulz ml.
akc. dražba v Eger in na Lipsken
Glanzine daje najlepše perilo.   **WJi
Zttim za Baše isliiarie ia restaMem i
so priljubljeni
Drkestr ijoni
Lahko navijanje. ------Igra kakoršenkoli komad točno in lepo.       ..
Najugodnejši pJačilni pogoji Zastopstvo za Primorsko
Hajmund Kren - Gorica
ulica Teatro.
Pozor!    Slouensko podjetje!    Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. fobr. 1909.,
m noi otTorjena velika maifaim trgovina
Franc Souvan sin.
v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. II
v Ljubljani.