•i., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Četnik IX.
Celovec, petek, 29. seplembev 1959
Štev. 3S (698)
»Štajerska v borbi”
najveličastnejša manifestacija slovenskega ljudstva
Iz vseh pokrajin, koder bivajo Slovenci, so minulo soboto in nedeljo vodile vse poti na Ostrožno, malo vasico pri Celju, ki pa se je za dva dni spremenila v največje mesto Slovenije. Kdor je bil predlanskim v Dolenjskih Toplicah in je lani doživljal Okroglico, je znova navdušeno ostrmel, ko je videl, da je proslava na Ostrožnem prekosila vse dosedanje.
Ko smo v soboto1 ponoči z avtobusi prispeli na cilj, smo dobesedno utonili v reki ljudstva, ki se je pretakalo po več kilometrov dolgem in razsežnem prireditvenem prostoru med polji, travniki in gozdiči. Po neštetih cestah in poteh se je vso noč prelivalo na deset tisoče ljudi, tisoči so se zbirali okrog tabornih ognjev, vsepovsod je odmevala pesem, godbe so neutrudno igrale in spričo več ko 30 plesišč zlasti mladina ni čutila utrujenosti, več sto stojnic in paviljonov pa je nudilo valujoči množici bogato izbiro jedil in pijače. Nočni predstavi Smetanove opere »Prodana nevesta«, s katero je na Ostrožnem gostovalo mariborsko narodno gledališče, je prisostvovalo okoli 80.000 ljudi, nadaljnji tisoči so gledali -jugoslovanske filme, ki so jih vso noč vrteli na prostem, spet drugi so se zbirali v Partizanskem gledališču na večernem koncertu in partizanskem mitingu. Za sto tisoč in več ljudi je bila noč na Ostrožnem čudovit doživljaj in kulturni užitek, ki ga vse življenje ne bodo pozabili.
V ranem nedeljskem jutru so pričele pritakati na Ostrožno nove in nove množice, ki so prišle z desetinami rednih in posebnih vlakov, s tisoči avtobusov in kamionov, z neštetimi drugimi motornimi vozili, s kolesi in peš. Že pred sedmo uro se je pričel polniti ogromni, čudovito izbrani nmfiteatrsko zaokroženi prostor pred slavnostno tribuno. Dotok ljudstva ni ponehal vse do začetka proslave, ko1 je bilo na slavnostnem prostoru zbranih več ko 350 tisoč ljudi. Pred tribuno1 je 16 godb s skupno 500 godbeniki ter 60 pevskih zborov s skupno 2500 pevci pod vodstvom Radovana Gobca igralo in pelo partizanske in narodne melodije in pesmi. V navdušenju je vzvalovilo ljudstvo1, ko so pred tribuno prikorakale z bojno slavo ovenčane štajerske partizanske brigade, vsega okrog 5000 preživelih borcev s svojimi komandanti in zastavonošami. Na slavnostni tribuni so se zbrali predstavniki oblasti, političnih organizacij in jugoslovanske ljudske armade ter mnogi
gostje, med njimi tudi gostje iz Koroške in Trsta.
Nepopisno navdušenje je zajelo množico, ko je na slavnostni prostor prispel maršal Tito, ki se je po odlikovanju brigad podal na tribuno, kjer so ga celjski pionirji pričakali s šopkom nageljnov in rožmarina.
'l ik pred proslavo so se razpršile jutranje megle in gorko jesensko sonce je oža-
rilo Ostrožno, kjer je bilo v tem trenutku zbranega četrtina vsega slovenskega naroda.
Veličastno zborovanje je otvoril sekretar celjskega komiteja ZKS Simonič, ki je pozdravil visoke goste in vse udeležence, zlasti pa »vse borce junaških brigad, ki so se borile in vodile upor v teh lepih krajih slovenske dežele, ki jih je hitlerizem hotel imeti za svoje.«
Tito je govoril stotisočem
Viharno pozdravljen je stotisočem spregovoril maršal Tite-. Najprej je čestital k velikemu dnevu v spomin na tiste slavne dni, ko je ljudstvo Štajerske vzelo orožje v roke, da brani svoj dom, svoj obstanek in svojo neodvisnost. Tudi danes, je dejal, ko odvračamo hude spomine in ko nudimo' roko vsem, ki so nam povzročili zlo, je umestno, da ne pozabimo tistih težkih in velikih dni.
Nato je govoril o nekaterih notranjih, zlasti gospodarskih vprašanjih ter podčrtal velike uspehe in napredek tudi v nekdaj najbolj zaostalih krajih, v katerih prej ni bilo cest kaj šele podjetij in tovarn, in v katerih so danes nova naselja, nove tovarne in novi ljudje. Odkrito pa je maršal Tito govoril tudi o težavah in pomanjkljivostih, o nekaterih napakah, ki jih bo še treba odpraviti, ker ovirajo še hitrejšo pot naprej.
Drugi del svojega govora je maršal Tito posvetil zunanji politiki. Dejal je, da je sedaj na svetu precejšnja zmeda in da
je v zunanji politiki mnogo elementov, ki navdajajo svet s skrbjo in o katerih ni moč reči. kaj bo iz njih nastalo.
V zvezi s porazom Evropske obrambne skupnosti je maršal Tito dejal, da to ni nobena katastrofa in da so še možnosti in poti, da bi v Evropi vzpostavili odnose, ki bodo prinesli ne samo varnost glede na zunanji svet, temveč tudi varnost znotraj Evrope same. Če hočejo rešiti svet pred novo katastrofo, potem ne smejo1 ustanavljati blokov in se samo v vojaškem oziru pripravljati zoper nekoga, temveč morajo paziti na to, kako bodo ustvarili kolikor toliko znosne razmere v Evropi. Treba se je manj ozirati nazaj, a bolj naprej ter skrbeti za združitev Evrope na čimbolj zdravi podlagi. Jugoslavija je pripravljena sodelovati s takšno evropsko skupnostjo, ki bi odstranila nasprotja in ustvarila medsebojne tesnejše vezi in sodelovanje v tistih vprašanjih, ki so1 v. prid vsem evropskim naro-(Konec na 8. strani)
Maršal Tito gre na obisk v Indijo in Burmo
Pretekli teden so v Beogradu uradno sporočili, da je predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito sprejel povabilo1 za obisk v Indiji in Burmi, kar je tako v jugoslovanski prestolnici kakor tudi v ostalem svetu izzvalo1 mnogo navdušenja, posebno v Indiji in Burmi pa naletelo na zelo ugoden odmev. Obisku, katerega čas bo določen šele pozneje, pripisujejo zlasti v političnih krogih veliko pomembnost.
O odločitvi maršala Tita, da se bo odzval povabilu indijske in burmanske vlade, je bilo zadnje dni v svetovnem tisku že mnogo govora, posebno obširno pa o tom pišejo časopisi obeh držav, ki se pripravljata na obisk jugoslovanskega predsednika, Tako je na primer ugledni indijski list »Statesman« že prvi dan pisal med
drugim: Vest o obisku jugoslovanskega predsednika je bila sprejeta z izrednim navdušenjem. Za to so podani vzroki. Poleg občudovanja, ki ga čutijo Indijci do osebnosti maršala Tita, je treba upoštevati, da so zveze med Indijo in Jugoslavijo več kot prijateljske. Tudi indijski list »Hindustan Standard« piše O1 obisku maršala Tita ter pravi, da bodo bližnji razgovori med Titom in Nehrujem po splošnem prepričanju prinesli ožje sodelovanje med obema državama na vseh mednarodnih področjih, zlasti pa v Združenih narodih. Vodilni delhijski list »Hindustan Times« pravi o obisku: Če si Indija res želi zagotoviti neodvisen položaj med dvema blokoma velesil, potem je obisk maršala Tita res dobrodošel.
Prav tako so bile objavljene tudi številne izjave visokih državnih funkcionarjev in diplomatskih zastopnikov, ki so jih le-ti podali v zvezi s predstoječim obiskom maršala Tita v Indiji in Burmi. Predsednik indijske republike Rada Kriš-nan je izjavil, da je prepričan, da bo indijski narod najtopleje sprejel jugoslovanskega predsednika. Poudaril je, da imata
Volitve na Švedskem
Zadnjo nedeljo so imeli na Švedskem volitve v okrajne in občinske odbore, ki so v toliko zanimive tudi z ozirom na splošno politično razmerje v državi, ker okrajni in mestni odborniki vsako leto znova izvolijo1 osmino mandatov v parlamentu. Največ glasov so tudi tokrat dobili socialdemokrati, in sicer 1,769.543 ali 47,8% od vseh oddanih glasov. Druga najmočnejša stranka so liberalci, za katere je bilo oddanih 799.230 glasov (21,6%), konservativci so dobili 561.710 glasov ali 15,2%, kmečka stranka, koalicijski partner socialdemokratov v vladi, je dobila 386.488 glasov odnosno 10,4%, komunisti pa 182,596 glasov (4,9%).
V primerjavi z zadnjimi tovrstnimi volitvami leta 1950 so zadnjo1 nedeljo največ pridobili konservativci, medtem ko je kmečka stranka utrpela občutne izgube glasov. Nekoliko so izgubili tudi socialdemokrati in liberalci. Kljub temu pa je izid volitev posredno okrepil pozicije socialdemokratov v parlamentu, ker seje njihov partner — kmečka stranka — moral sprijazniti z občutnim porazom.
obe državi skupne probleme, da sta obe mladi državi, ki gresta čez družbene spremembe, obe imata mnogo narodnosti in več jezikov ter da so jugoslovanske izkušnje prav pri teh skupnih problemih zelo koristne za Indijo. Novi indijski veleposlanik v Jugoslaviji Radješvar Dajal je na poti v Jugoslavijo izjavil, da bo obisk maršala Tita v Indiji zelo1 koristen za nadaljnje poglabljanje prijateljskih odnosov med obema deželama. Stalni predstavnik Indije pri Organizaciji združenih narodov Arthur Lal je dejal, da je vest o obisku predsednika FLRJ Indiji zelo dobrodošla, Izrazil je prepričanje, da bodo vsi Indijci ta obisk pozdravili kot veliko manifestacijo prijateljstva med obema deželama. Predsednik indijske socialistične stranke Acharya Kripalani je poudaril: Mi v predsedniku Titu pozdravljamo ne samo prijatelja našega naroda, ampak tudi simbol naporov za ohranitev samostojnosti in borbe za svobodo.
Enako kakor v Indiji je navdušenje nad obiskom maršala Tita veliko in odkritosrčno tudi v Burmi. Burmanski veleposlanik v Washingtonu Barington je o tem izjavil, da je najavljeni obisk predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita Burmi dobrodošel in da bo mnogo doprinesel k okrepitvi burmansko-jugoslovanskega prijateljstva.
Tudi v ostalem svetu je vest o obisku maršala Tita izzvala mnogo zanimanja. Tako poudarjajo v OZN veliki pomen dejstva, da je vebka neodvisna azijska država Indija povabila predsednika Jugoslavije na uradni obisk. Pri tem izjavljajo, da je povabilo predsednika Nehruja dokaz, kako zelo je narastel ugled Jugoslavije in njenega predsednika v svetu.
Pogled na del udeležencev proslave, ko so zagrnili in navdušeno pozdravljali poslavljajočega se maršala Tita. V ospredju del združenih pevskih zborov in godb ter partizanskih
brigad
Ziljski kmečki dan
26. septembra 1954 pri Prangerju v Zmotičah
Spored: ob 9. uri otvoritev kmetijske razstave:	raz-
stava živine — poljedelska razstava — razstava Zveze slovenskih zadrug v Celovcu — razstava drevesnice dipl. ing. Marka Polcerja — gospodar-sko-socialna slika kmetijstva v Zilji — Steyrjev agrarni sistem
ob 14. uri pevski koncert — sodelujejo: tamburaši iz Bilčovsa — pevski zbori sosednih prosvetnih društev — gorenjski kvartet.
Navmes podelitev diplom najboljšim živinorejcem
Po koncertu
ziljsko štehvanje z visokim rejem
in ljudska veselica s plesom

Dobre in slabe strani našega lesnega gospodarstva
Na letošnjem občnem zboru Zbornice za delavce in nameščence v Celovcu je imel zbornični svetnik Krasnitzer pomemben referat o razvoju lesnega gospodarstva na Koroškem. Krasnitzer je na tem področju zaradi svojega poklicnega delovanja izvedenec, zato prinašamo v izvlečku nekaj njegovih izvajanj.
Koroška je pri lesnem izvozu iz Avstrije udeležena s 27 odstotki. To dejstvo pomeni za našo deželo veliko zmogljivost na lesnem sektorju. Za pravilno razumevanje na področju lesnega sektorja je potrebno, da upoštevamo lesnogospodarski razvoj po koncu vojne. Lesno gospodarstvo je po vojni, kakor je po vseh katastrofah običajno, doseglo velik razmah. Žage so rasle kakor gobe iz zemlje. Bil je čas, ko so mnogi izvozniki brez vsakega temeljnega kapitala zaslužili ogromne vsote.
Tem ugodnim manipulacijam lesnih izvoznikov na eni strani je stal nasproti težki položaj gozdnih delavcev in nameščencev. Ti ljudje, ki so sledili svojemu delu pod pogosto najbolj neugodnimi pogoji, so imeli od ugodne lesnogospodar-ske konjunkture le malo. Šele po prizadevanju sindikalne zveze in delavske zbornice je uspelo plače žagarjev znatno izboljšati in se je posebno v primeri s časom okoli leta 1930 položaj delavcev na žagah precej izboljšal.
Sovjetska zveza ponuja Japonski roko sprave
Odnosi med Sovjetsko zvezo in Japonsko so po končani vojni pa do* danes ostali napeti ter nenormalni, ker ne ena ne druga stran ni hotela podvzeti potrebnih korakov, da bi te odnose normalizirali. S sovjetske strani so sicer že ponovno poudarjali, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena vzpostaviti tudi z Japonsko normalne diplomatske odnošaje, da pa bi se morala Japonska prej otresti ameriškega poveljstva.
Tudi zadnja tozadevna izjava sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki jo je dal na vprašanje nekega japonskega novinarja, je izzvenela kakor vse dosedanje sovjetske izjave o- Japonski. Molotov je namreč dejal, da je sicer dozorelo vprašanje normaliziranja zvez med Japonsko in Sovjetsko zvezo, da pa je glavna ovira za navezavo normalnih zvez med tema državama dejstvo, da nekateri japonski krogi poslušajo ukaze ameriških vodilnih krogov, ki hočejo obdržati Japonsko v položaju odvisne države. Ker pa po Moltovi izjavi Japonska ne more ostati napol okupirana država, je Sovjetska zveza pripravljena normalizirati svoje odnose, če bo tudi Japonska pokazala enako pripravljenost.
Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je na Molotovo izjavo poudaril, naj bi Sovjetska zveza v primeru, da iskreno želi rešitev tega vprašanja, sporočila svojo ponudbo za rešitev nerešenih vprašanj med obema državama uradno po posredovanju neke tretje države. V nasprotnem primeru japonska vlada najnovejše sovjetske ponudbe ne more vzeti v pretres, ker da ne vsebuje ničesar novega.
Rentna naplačila do srede oktobra zaključena
Pripravljalna dela za nakazilo 13. mesečne rente so pri zavarovalnicah za nameščence v polnem teku. Koncem septembra bodo začeli izplačevati 13. rento za sirote, ostali retniki pa jo bodo sprejeli v drugi polovici oktobra. Pravico na 13. rento imajo vsi rentniki, ki sprejemajo doklade za prehrano. Zavarovalnice za nameščence že nakazujejo naplačila rent-nikom po novem zakonu o odmeri rent, to je razliko med staro raznivelizirano rento nazaj do 1. januarja 1954, ter je okoli 50.000 rentnikov naplačilo do konca preteklega tedna že prejelo. Upravičencem pa, ki še do 18. septembra naplačilo niso' prejeli, še ni treba skrbeti, da bi jih bili prezrli, ker okoli 20.000 rentnikov bo sprejelo naplačilo nekoliko pozneje, vsekakor pa do srede oktobra. To je predvsem v primerih, kjer gre skupno za več rent, na primer rento za vdove, invalidsko in nezgodno rento, ker se je zaradi tega treba sporazumeti še z drugimi zavarovalnicami.
V konjunkturi izvoza v letih 1951 in 1952 je zaznamovati nekako nazadovanje, toda v letih 1953 in 1954 je izvoz spet močno narastek Posledica pomnoženega lesa je bila prekomerna sečnja v koroških gozdovih. Vsled tega je nastalo že pomanjkanje lesa, zaradi Česar so morali v mnogih obratih omejiti izmene od treh na dve ali celo na eno* samo izmeno.
Potrebno je najti sredstva in poti, da se izkoristi surovina les v tuzemstvu. V dveh primerih je nakazano, kako bi bilo* to mogoče odnosno česar ne bi smelo biti. Tipičen primer je razviden pri izdelavi zabojev. Letno izvažajo* iz Koroške 40.000 do 50.0000 kubičnih metrov klanega lesa v Italijo, kjer izdelujejo iz tega blaga zaboje, ki jih potem z oranžami in citronami spet pošiljajo v Avstrijo. Nastane vprašanje, Če ne bi mogli te zaboje proizvajati tudi na Koroškem. Nihče nima nič proti temu, če bi doma izdelani zaboji spet prišli napolnjeni z blagom nazaj, vendar bi tuzemska produkcija embalaže močno poživila domači delovni trg. Že to* bi pomenilo razširitev proiz-
vodnje v lastni deželi. V naslednjem še drug primer: V Kanado in Avstralijo bi lahko izvažali izgotovljene lesene hiše. Tndustrijalci pa niso bili v stanu vzpostaviti primerne cene, temveč so izvozili na Holandsko 80.000 kubičnih metrov skobeljnega lesa, iz katerega so* Holandci izgradili lesene hiše ter jih izvažali v omenjene dežele. Kljub daljnemu transportu lesa iz Koroške na Holandsko in še daljšim prekooceanskim transportom izgotovljenega blaga v Kanado in Avstralijo so Holandci z velikim dobičkom prodali zgotovljene hiše. Pri takem proizvajanju bi bilo lahko doma zaposlenih 5000 do 6000 delovnih sil in vsi ti ljudje bi imeli zaslužek in kruh, poleg tega pa bi zaradi tega lahko omejili, sečnjo in bi pri tem ne bilo treba znižati dosedanjega stanja zaposlenih delavcev.
Ta dva primera bi lahko še poljubno pomnožili, kar se v lesnogospodarskem konceptu naše dežele ne sme prezreti in to v interesu našega gospodarstva in v korist delavcem in nameščencem na lesnogospodarskem področju. * V
Uspešen potek zagrebškega velesejma
Letošnji zagrebški velesejem, o katerega otvoritvi smo v našem listu že poročali, je po poročilih iz Jugoslavije prekosil glede svojega poslovnega uspeha vse dosedanje tovrstne prireditve. Po objavljenih podatkih znaša skupna vrednost na tem velesejmu sklenjenih kupčij blizu 76 milijard dinarjev, kar pomeni za 50 odstotkov več kot lani. Poleg tega pa pričakujejo, da se bodo ravno na podlagi poslovnih stikov z velesejma sklenile še razne dodatke kupčije in pogodbe.
Na področju zunanje trgovine in izvoza je jugoslovansko gospodarstvo doseglo prav lep uspeh, saj so razna podjetja sklenila z inozemstvom za skoraj 1 milijardo in 700 milijonov dinarjev pogodb. Proizvodi jugoslovanske industrije so našli kupce posebno v Turčiji, Libanonu, Siriji in nekaterih drugih deželah Bližnjega ter Srednjega vzhoda in Južne Amerike, medtem ko so bila jugoslovanska živila in posamezni kemični izdelki prodani v številne evropske države. Po posameznih industrijskih panogah je najboljše odre-
zala elektroindustrija, ki si je zagotovila 50 odstotkov celotnih zaključkov. Živilska industrija je sklenila dogovore za pošiljke v vrednosti 300 milijonov dinarjev, strojegradbena industrija za 200 milijonov, tekstilna podjetja pa za 170 milijonov dinarjev.
Beograd. — Zadnje dni je bival v Jugoslaviji britanski feldmaršal Montgome-ry, ki je ob svojem prihodu izjavil, da prihaja kot gost maršala Tita, da bi spoznal Jugoslavijo, njeno industrijo, kmetijstvo, njene ljudi kakor tudi da bi videl Beograd.
Pariz. — Predstavniki komisij za atomsko energijo Belgije, Francije, Irske, Italije, Nizozemske, Norveške, Švedske, Švice in Velike Britanije so sklenili, da bodo v kratkem ustanovili evropsko združenje za atomsko energijo.
Sajgon. — Vietnamski državni tajnik za informacije je izjavil na tiskovni konferenci, da bodo v kratkem vzpostavljeni diplomatski odnosi med Južnim Vietnamom in Japonsko. Pripomnil je, da trenutno proučujejo* imenovanje diplomatov, ki da bodo v kratkem odpotovali.
New Delhi. — Iz New Delhija je nedavno odpotovala indijska delegacija v LR Kitajsko, kjer bo ostala mesec dni kot gost kitajske vlade. Delegacijo, ki šteje 25 članov, vodi sorodnica indijskega predsednika Nehruja Uma Nehru, organizirana pa je pod pokroviteljstvom Združenja indijsko-kitajskega prijateljstva.
Beograd. — Ljudski odbor Beograda je sklenil, da bo podelil 1,500.000 dinarjev grškemu odboru, ki razdeljuje podpore prebivalstvu, prizadetemu od potresov.
Prihodnje leto bo vozil „Jugoslavija-express“
Za prihodnjo turistično sezono pripravljajo v Jugoslaviji številne nove prometne zveze, s katerimi nameravajo v prvi vrsti izboljšati zveze z inozemstvom.
V ta namen bodo prihodnje leto uvedli tudi poseben »Jugoslavija-express«, ki bo dnevno odhajal iz Londona ter vozil skozi Holandsko, Zapadno Nemčijo in Avstrijo v Jugoslavijo. Imel bo zvezo z ekspresnimi vlaki iz drugih evropskih držav in direktne vagone Kopenhagen—Split ter Basel—Reka. Novi vlak bo predstavljal doslej najhitrejšo zvezo z Jugoslavijo
in sc bo v Ljubljani razdelil v dve smeri, in sicer proti Beogradu in Reki.
Tudi jugoslovanski aerotransport — JAT — bo prihodnje leto v turistični sezoni odprl novo direktno* mednarodno linijo* Munchen—Dubrovnik. Poleg tega bo uvedena še posebna jadranska letalska zveza med Pulo, Reko, Zadrom, Splitom in Dubrovnikom, medtem ko namerava tako imenovana Jadrolinija pridružiti svojemu ladjevju, namenjenemu za prevoz turistov, štiri do pet turističnih ladij, izmed katerih bo imela vsaka po 250 ležišč.
DANSKA — majhna skandinavska dežela z važnim položajem
Ena izmed skandinavskih dežel je Danska, ki leži na izhodu iz Baltiškega morja v Severno morje in je zaradi tega velikega pomena v političnem, trgovinskem in strateškem oziru. Dežela je skoraj ena sama ravnina in ni vzpetine, ki bi bila višja kot 150 metrov. Vlažno morsko podnebje povzroča, da je zemlja prikladnejša za živinorejo kot pa za poljedelstvo. Kljub temu pa je Danska močno razvita

: ■...............................................................................................
Pogled na središče Kopenhagna
agrarno-poljedelska država. Štorklja, simbol danske vasi, se na svojih visokih nogah sprehaja po vsakem naselju, s polja pa se slišijo tuji glasovi: traktorji zamolklo hropeč orjejo globoke brazde v mastno zemljo. Na zelo visoko razviti stopnji je mlekarstvo, ki proizvaja zlasti maslo za izvoz.
Dansko kmetijstvo se je razvijalo pod močnim vplivom angleškega kapitala, za-
to pa Danska danes zalaga Anglijo z mlekom, maslom, jajci, svinjino in drugimi kmetijskimi pridelki. Velik del danskih kmetovalcev je organiziranih v močno razvitem zadružništvu. Kmetje delajo večinoma z najeto delovno silo; obdelovanje zemlje je moderno, veliko vlogo igrajo kmetijski stroji in umetna gnojila. Hkrati pa je dansko kmetijstvo docela kapitalistično, kjer prihajajo razredne razlike do posebnega izraza. Proletariat zavzema več kot |fM polovico prebivalstva, čeprav m&R se industrija omejuje predvsem na predelovanje živil in na proizvodnjo poljedelskih strojev. Močno razvito je tudi ladjedelništvo in so Danci že od nekdaj močno usmerjeni na morje. Pomorsko prevozništvo jim je že vedno donašalo lep dohodek.
Zgodovina Danske in njenih prebivalcev je precej pestra, kar potrjuje tudi dejstvo, da imajo Danci med vsemi narodi na svetu najstarejšo zastavo, imenovano »danebrog«, pod katero so se že leta 1219 bojevali proti Estoncem. Danes Danci seveda nimajo več velikih zahtev, zavedajo se, da so le majhen narod, sprijazniti so se morali tudi z odcepitvijo Islandske, otokom Fererom pa so dali najširšo* samoupravo.
Na površini 43 tisoč kvadratnih kilometrov živi okoli 4,200.000 prebivalcev ter je gostota prebivalstva približno 99,5. Po narodnosti so prebivalci skoraj vsi Danci, in sicer 96,5 odstotka, Nemcev je blizu dva odstotka, Švedov pa niti pol odstotka. Po veroizpovedi so Danci skoraj do 99 odstotkov protestantje. Kot država je Danska kraljevina (Kongeriget
Danmark), njen parlament pa sestoji iz dveh zbornic: Spodnja zbornica (Folke-ting) šteje 150 članov, Spodnja zbornica (Landsting) pa 75 članov. V političnem življenju igrajo odločilno vlogo napredne stranke, izmed katerih je najmočnejša socialdemokratska stranka.
Glavno mesto Danske je Kopenhagen, ki šteje s predmestji vred kakih 1,200.000 prebivalcev, se pa še vedno razširja na vse strani in je doslej pogoltnil že mnogo naselij v premeru 30 km: kjer so še pred kratkim zeleneli sočni travniki, se danes dvigajo sodobne stavbe z vsemi udobnostmi razvoja tehnike. Razširitev Kopenhagna pa povzroča tudi dejstvo, da je danska prestolnica hkrati glavno pomorsko in trgovinsko mesto Severne Evrope, kjer se križajo vse ladje, vlaki in letala, ki potujejo v Baltske države.
Zadnje čase se Danci skupno s Švedi ukvarjajo z velikim načrtom, kako bi prometno povezali obe državi. Mnogo razpravljajo o nameravani gradnji predora in mostu, preko katerih bi speljali zvezo za motorna vozila in za pešce. Veliki projekt naj bi izvedlo šest skandinavskih gradbenih podjetij, gradbena dela, ki bi trajala kakih osem let, pa bi stala blizu 500 milijonov danskih kron. Most bi bil visok 33 m in bi preko njega speljali dve avtomobilski cesti ter pot za pešce. Na izgradnji take prometne zveze sta zainteresirani tudi vladi obeh držav ter turistična podjetja, ker bi s tem znižali vožnjo z avtomobilom iz ene države v drugo na komaj nekaj minut.
V svetovnopolitičnem oziru so Danci trdno odločeni, da vedno in proti vsakemu branijo svojo svobodo in neodvisnost, da čim bolj dvignejo svoje gospodarstvo ter si izboljšajo življenjske pogoje.

Spet so se odprla šolska vrata Naša koroška vas nekoč in danes
Knjiga mu je najboljši prijatelj
Brezskrbno življenje počitniške dobe je končano. Prav na široko so se spet odprla šolska vrata. Mladina v gručah prihaja v šolo ter zaseda svoja mesta v klopeh. Z novimi močmi so pričeli z delom učitelji in učenci. Učitelji so že takoj prvi dan opozarjali mladino na resnost dela, ki se je pričelo. Mladina si naj uvodne besede učiteljev resno vtisne v spomin in se po njih skozi vse šolsko leto ravna, ker le tisti bo uspešno dovršil razred, ki bo z del opri takoj pričel. Predvsem važno je tudi domače delo. Mnogo je še učencev in dijakov, ki domače naloge smatrajo za nepotrebne in nadležne. Vendar pa to ni tako. To kar je učitelj v šoli razlagal in s primeri na tabli ponazoril in pokazal, je potrebno, da učenci doma na novih pri-
V zimskem semestru 1953/54 je bilo na avstrijskih visokih šolah skupno 20.011 slušateljev. Med temi je več kot petina žensk in sicer 4149. S tem razmeroma visokim deležem so ženske slušateljice na avstrijskih visokih šolah zastopane šele v teku zadnjih dvajset let. V razmerju celotnega prebivalstva pa ženske po številu na univerzah za moškimi še daleč zaostajajo. Od 10.000 moških jih je v zimskem semestru 1951/52 študiralo 56, od
10.000	žensk pa samo 13. Iz posebnega zvezka statističnega centralnega urada »Osterreichische Hochschulstatistik« je razvidno, da je v zimskem semestru 1860/61 Študiralo skupno 4439 študentov, do leta 1899/1900 pa je stanje na-rastlo na 12.393 slušateljev. Šele v letu 1904/05 zaznamujejo prve ženske slušateljice toda med 15.055 študentih samo 536 študentk. Izmed ženskih študentk je zastopanih okoli 3 četrtine na univerzah, ostale pa pripadajo po večini visokim šolam za umetnost.
„Splitske poletne igre”
Letos so v času od 15. julija pa do 16. avgusta prvič priredili v Splitu kulturno
merih ponovijo in na ta način utrdijo. Vse učne predmete se mora mladina tudi doma učiti.
Posebno važne pa so domače naloge pri učenju jezikov. Besede se je treba učiti, slovnične naloge se vrstijo, literature je dosti, ki jo je treba nujno poznati ter drugo. Zelo važna so domača berila, ki so za uspešno učenje jezikov neobhod-no potrebna.
Ker se, draga mladina, učite tudi slovenščino, ki ie naš materni jezik, je vaša naloga, da stremite za tem, da jo boste čim bolje obvladali. Ker vam more šola dajati samo osnove, je vaša naloga, da na teh osnovah gradite dalje. Zato je potrebno čitanje slovenskih mladinskih knjig priznanih slovenskih pisateljev. Nekatere knjige si boste lahko izposodili v šolski knjižnici. Stremeti pa morate tudi za tem, da si ustvarite lastno knjižnico slovenskih knjig, ki jih dobite v veliki izbiri v slovenski knjigarni v Celovcu, Ga-sometergasse 10, vhod Wulfengasse.
Če boste pokazali resno zanimanje za slovenske knjige in boste mnogo brali, vam bodo starši z veseljem dali kak šiling za nakup slovenskih knjig. Veseli boste lepe knjižne zbirke, znali pa boste tudi lepo slovensko govoriti in pisati.
revijo pod naslovom »Splitske poletne igre«, v okviru katere je bilo 30 prireditev dramskega, opernega, baletnega in glasbenega ustvarjanja. Na sporedu so bila dela domačih in tujih avtorjev, izvedena pa so* bila v glavnem z domačimi močmi, kar je glavno jamstvo, da bo tako prireditev mogoče preobraziti v vsakoletni festival, kakor jih imajo po raznih drugih mestih in državah, še prav posebno številno pa pri nas v Avstriji.
Sejem knjig v Nemčiji
V nemškem mestu Frankfurt prirejajo vsako leto poseben knjižni sejem, na katerem se zbere vse, kar nekaj pomeni v knjižni proizvodnji. Tudi letos bo frankfurtski knjižni sejem organiziralo združenje nemških založnikov. Sejma, ki bo koncem tega meseca, se bo poleg nemških založnikov udeležilo tudi okoli 500 založb iz inozemstva. Izmed dvanajstih držav, ki bodo sodelovale na sejmu, bodo najbolj številno zastopane (poleg Nemčije) Anglija, Francija, Amerika, Švica, Nizozemska in Avstrija.
(Nadaljevanje)
A Bognar nas je zavedel predaleč. Stopimo od mize še malo na gumno (skedenj), v hlev, v dimnico ali črno kuhinjo, pa še morda v hišo k skrinji.
Deževje se je napravilo in na gumnu pada enakomerno po nizkih mizah: čof, čof, čof. Hlapci in gospodar pridno opletajo snope, da poskakuje zrno na vse strani. Galife (goljufe = prazni snopi) pa sproti zlagajo ali „par-najo“ za zimo, ko bodo padali cepci, po štirje na enem gumnu, pa tudi po šest ali osem, če je dovolj prostorno. Kje je dandanašnji tisti čudoviti ritem — pikapoka pikapok, ona blagodejna muzika mlatičev, ki te je vsak trenutek spomnila: trud je kmečki kruh, a zato toliko slajši.
Pri sosedu streha na hlevu in gumno že spušča, zato delajo škope za vigred, ko bojo prišli krivci (možje,' ki krijejo) in jo popravili.
'Zima je. Dan je krajši. Treba je delati v temi. Na gumnu so vtaknili na vidno mesto tresko v tram, da vidijo mlatiti. Stari hlapec, ki se je že izčrpal in pri mlačvi doslužil, stoji ob njej in paza, da se ogorki pravočasno odkrhnejo in da padejo v mevtro (vedro), polno vode, ki je postavljena pod tresko.
V hiši (veliki sobi, ki je služila družini za spalnico, jedilnico in dnevni prostor) pa živahno ropočejo kolovrati. Dekle in hčere predejo lan in konopljo. Pojejo, misli pa jim vasujejo pri pobih na gumnu in v hlevu. Gospodar dremlje za pečjo. Po malem le začnejo kinkati, zdaj ta, zdaj druga, in se domenijo, ker so dovolj prebrisane: Potisnimo uro naprej! Ko se zbudi, nas nažene spat!“ Tako se je večkrat dogodilo, da je stari Peter pogledal na uro in se zdrznil: „No, a je že adnest, le pojte zaj leč, da hote muave zutra vstat!“ Navihankam ni bilo treba tega dvakrat reči in že so ležale. Zadnja pa je postilnila uro spet nazaj, da so se mogle zjutraj dalje „vavhati“ (poležavati).
Napredle pa so le, da jih je bilo veselje gledati, ko so stopile v nedeljo proti Pliberku v prtenih, pobarvanih jankah, v prtenih rokavih in nedercih ter z rdečo adrco okrog vratu.
Tudi moški so dobili prtene srajce za nedeljo, narejene iz tančine (tančino so napredli iz finega prediva, povesme), hlače pa iz hodnika. (Hodnik so napredli iz kodele in je bil bolj primeren za posteljne rjuhe, slamnjače, šolar-ske torbe i. pd.)
Kravarica in svinjarica kajpada nista imeli toliko dela kakor dandanašnji. Leta, ki ga opisujemo, so pač opletali v hlevu srednje velike kmetije kaki štirje repi tam zgoraj nekje pod stropom, kajti gnoja v tistih časih niso kidali izpod krav in volov. Nabiral se je skozi vso zimo, dok’cr ga niso vigredi ali poleti zvozili kar iz hleva (gnojevoza). Če pa živina ni več dosegla krme v koritu, ker je previsoko stalo, so le-to nekoliko dvignili, kajti tedaj korita še niso bila cementirana, ampak lesena. Morda je tukaj vzrok, zakaj so v starih časih (1884. 1. ne več!) gonili krave v črno kuhinjo med ljudi in jih tam pomolzli. V naši stari dimnici so bile vdelane neke kljuke in obroči v tramu. Moj dedej mi je pravil, da so tja privezali krave, kadar so jih molzli. Da so nastale pri taki molži kdaj pa kdaj tudi kake nevšečnosti, je razumljivo, vendar prepoveduje estetika, da bi jim človek posvečal besedo.
Kuharska kultura doblanskih gospodinj je bila dovolj enostavna, a ne da bi jo človek zavračal ali podcenjeval. Mimo blečejev ali trentic, nudelčev, cvečejev, knedelnov, kipjen-kov in nudlnov so slove'e razne tekoče jedi kakor melka, mlečni Igliči, jabolčna juha, re-pičeva juha, ječmen s „klojami“, ajdine kroglice v mleku ali vodi i. pd. In leča v kisu in olju!
Koliko slin sem požrl, ko sem zapisoval te
starosvetne dobrote, a kaj mi pomaga, saj je menda ni več gospodinje v Dobu, ki bi jih „porajtala“. Ce sem se zmotil, prosim odpuščanja in povabila.
Tako smo obtičali sredi zime, v hudem snegu, in raz slamnate strehe ga kidajo možje in fantje, da jim ne poruši domačij, bajt in hlevov. Radovedne dekliške oči pa zrejo skozi male okenske šipe za nami, ki stopamo v snežnem metežu skozi vas — iz leta 1884 v leto
Spet je čas žetve in spet mi uhaja pogled iz Kuznikove frate na naselje ob cesti: visoka gospodarska poslopja se mogočno dvigajo nad pritlične hiše in jutranje sonce se je, stopivši nad Prekernika, samozadovoljno razlilo po širokih strehah, da je siva strešna opeka zažarela v čudni, nevsakdanji srebrnini.
Nedoločen ropot prihaja iz vasi sem gor k meni. Vas je oživela. Stopim dol, čez Bistrico, po Mcžnarjevi poti, mimo Boštjana, ki ni spremenil svoje podobe v teh 70 letih prav nič, in že je postal ropot čisto določen: gospodinje in hčere tiščijo vozeje z velikimi svetlimi kanglami tja pod Svetca, ta 20 litrov, druga 40, pa tudi 50 ali 60 litrov mleka. Hiteti je treba, da ne bo ušel avto, ki pobira kangle od Labota do Pliberka. Svetec napuš-ča na dvorišču traktor, menda bo šel žet.
Stopim korak dalje na 21indrovo dvorišče. To je prazno. (Ljudi v zgornji vasi ni mnogo. Samo trije ali štirje so pri hiši.) Na visokem gumnu nekaj brni, kakor da bi čul ropot iz kake tovarne. V določenih presledkih zaklen-keta in nato se brnenje spet ponavlja. Stopim gor. Gospodar „parna“, se pravi spravlja seno z voza pod streho. Velikanske jeklene vile se pravkar spuščajo od stropa na voz. Tu jih moz razklene in zasadi globoko v krmo. Nato potegne za vrv in blizu pol voza se dviga kakor v sanjah v višavo, kjer preskoči naprava na levo ali desno in hiti dalje po tračnici, kakor daleč pač želiš, in ti tam izpusti seno; Trikrat ali štirikrat se vile vrnejo, pa je voz sena spravljen, če gre vse v redu, v petih minutah. Ne morem se načuditi.
„Pa imajo drugje po vasi tudi že take lifte za seno?“ mi uide tako mimogrede, ko se obrne gospodaf k meni.
„0, da,“ odvrne ta, „kakih šest ali sedem jih bo že na vasi, nameravajo pa ga montirati vsi, ki imajo nove, visoko zidane skednje1*.
Stopim spet na cesto. Avtobus, ki veže Labot s Pliberkom, me zagrne v val prahu, da sem kar nevoljen. Komaj utegnem izbrisati prah iz oči, se moram že ogniti motociklistu, ki drvi iz vasi gor nekam v Sinčo ves na delo. Ko zdrkne ta srečno mimo mene, pa moram stopiti čisto v grmovje kraj ceste, da me ne povozi traktor s širokim vozom. To je promet, ki je rodil novo, 11 zapoved božjo, ki jo s pridom uporablja dobovška gospodinja: „Otroci, nobeden ne sme na cesto! Bog ne daj, da te vidim na cesti! Na gorici se igraj!“.
Stopim na Petrovo dvorišče. Spet novo, ne-poznamo brnenje kake električne naprave. Nisem se zmotil. V velikosti kake starosvetne nočne omarice stoji tu beli pralni stroj „Ho-over“. Gospodinja žari od veselja. Gledaje na uro mi kratko pojasni:
„Stiri minute sme biti perilo v stroju in je oprano. Opere pa v redu, ne morem nič reči. Samo izplakniti moram perilo še in obesiti, tega stroj ne napravi. Kupile sva ga s teto skupaj in sva obe zadovoljni**.
Lepo, si mislim, tega Dobljankam še manjka, da bi jim kdo izumil stroj za obešanje perila. Najbolje bo, da se v tej zadevi obrnejo na profesorja Modrinjaka, tistega znanega angleškega kavča iz Hunterjevih povesti.
(Se nadaljuje)
Število dijakov na avstrijskih visokih šolah
Dr. Mirko Rupel:	41
SLOVENSKI JEZIK
Prihodnji čas delamo s prihodnjikom glagola biti (bom) in opisnim deležnikom:
Edn. 1. bom delal, delala, -o
2.	bos	,,	,,	,,
3.	bo	,,	,,	,,
Dv. 1. bova	delala,	delali
2.	bosta	,,	,,
3.	bosta	„	„
Mn. 1. bomo delali, delale, -a
2.	boste ,,	,,	,,
3.	bodo1 ,,	,,	,,
Pretekli čas delamo s sedanjikom glagola biti (sem) in opisnim deležnikom:
Edn. L sem delal, delala, -o —• si	,,	,,	,,
3. je	,,	,,	,,
Dv. 1. sva delala, delali
2.	sta „	„
3.	sta ,,	,,
Mn.	1.	smo	delali,	dekle,	-a
2.	ste	,,	,,	,,
3.	SO1	,,	,,	,,
Predpretekli čas delamo s preteklim časom
glagola biti (sem bil) in opisnim deležnikom: sem bil dodelal, dodelala, -o itd.
*
Za sedanji, prihodnji in pretekli čas nam rabijo nedovršni in dovršni glagoli, za predpretekli čas samo dovršni, tako da imamo pravzaprav sedem časov: 1. nedovršni sedanjik, 2. dovršni sedanjik, 3. nedovršni prihodnjik, 4. dovršni prihodnjik, 5. nedovršni pretekli čas, 6. dovršni pretekli čas, 7. (dovršni) predpretekli čas.
Nedovršni sedanjik pomeni dejanje, ki se v pravi sedanjosti godi: Stojim in gledam: velikanski ogenj gori; mrači se; po travi sede dekleta, njim nasproti fantje; čutara se vrsti v krogu, mladi svet ubira pesem za pesmijo.
Ta sedanjik nam rabi tudi tam, kjer se kako dejanje vsak čas lahko godi ali ponavlja, torej v pregovorih, splošnih resnicah, v pravilih in zakonih: kdor druge zaničuje, prazno glavo oznanjuje; v isti smeri tečeta Sava in Drava; za red skrbe reditelji, določa jih starešina; sklad upravlja in stalno nadzoruje zadružni odbor.
Dovršni sedanjik ima pravi pomen sedanjega trenutka samo v redkih primerih, ko se glagolsko dejanje dogodi hkrati z izgovorom glagola, n. pr. pri slovesnih obljubah, zapovedih, odločitvah. Sedanji čas le pravzaprav le trenutek med preteklim in prihodnjim časom; zato moremo ujeti vanj samo tako dejanje, ki se ravno ta vmesni trenutek začne in konča. Zgledi: obljubim, zapovem, prekličem. Temu sedanjiku pravimo
izvršilni sedanjik in ga uporabljamo samo v 1. osebi.
Dovršni sedanjik zaznamuje, dalje, tudi nastop ali izvršitev dejanja ne glede na čas: kdor nazadnje pride, kosti dobi (t. j. kadar koli kdo pride nazadnje, bodi v preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti, zmeraj dobi le kosti); kopriva ne pozebe; nagnito drevo samo pade; rastlina zasnuje in nastavi popke, potem zaspi. Temu sedanjiku pravimo izkustveni sedanjik.
Dovršni sedanjik izraža tudi obstoječo možnost ali nemožnost, da se dejanje izvrši ne glede na čas: Kdo vzdigne ta kamen? Ali razbiješ oreh s prstom? Zvečer ne zaspim in ne zaspim, zjutraj sem pa ves zaspan. Če se ji sproži jezik, je nihče ne ustavi. Sedanjiku s takim pomenom pravimo možnostni sedanjik in ga rabimo v vprašalnih in nikalnih stavkih.
Zatem izraža dovršni sedanjik tudi pripravljenost, vedjo ali namero, da kdo kaj napravi:' Srajco ti že zaši-jem, drugega pa ne. Ali sprejmeš ponudbo? Se ne umaknem, naj pride, kdor hoče. Ali mi daš bukve? Posodim pač, dam pa ne. Segel je po palico, da jo zažene. Vozi čisto ob bregu, da v megli ne zgreši smeri. V tem pomenu mu pravimo namerni dovršnik.
Dostikrat nam v primerni smiselni zvezi rabi dovršni sedanjik namesto' dovršnega prihodnjika: Denar ri posodim (= ti bom posodil) jaz, dobiš ga (= dobil ga boš) zvečer; vrneš mi (= vrnil mi boš), kadar boš hotel. Če to napraviš (— boš to napravil), te ne pogledam (= bpm pogledal) več.	(Nadaljevanje sledi)
Lipejev oče Miha Hanin v Cirkovcah — osemdesetletnik —
KOLEDAR!
Petek, 24. september: Marija Dev. rešit. ujet. Sobota, 25. september: Kamil in tov.
Nedelja, 26. september: Ciprijan in Justina Ponedeljek, 27. september: Kozma in Damijan Torek, 28. september: Venceslav Sreda, 29. september: Mihael, nadangel Četrtek, 30. september: Hijeronim SPOMINSKI DNEVI 25. 9. 1865 Rojen skladatelj Ignacij Hladnik
—	1865 Konferenca slovenskih politikov v Mariboru zaradi Zedinjene Slovenije, o čemer je referiral Luka Svetec
—	1943 Partizani razbili tri nemške športne vlake.
27.	9. 1762 Otvoritev prve železniške proge v
Angliji.
28.	9. 1762 Rojen v Bistrici v Rožu ljudski
pesnik-tkalec Mihael Andreaš — 1831 Rojen v Spodnjih Retnjah pri Velikih Laščah pesnik in pisatelj France Levstik — 1864 Ustanovljena v Londonu prva internacionala.
.29. 9. 1863 Izšla je prva številka „Naprej“, ki sta ga izdajala Vilhar in Levstik. List je vlada preganjala, oba izdajatelja sta bila obsojena na zapor — 1902 Umrl francoski pisatelj Emile Zola — 1938 Po sporazumu v Monakovem je Nemčija dobila Sudete.
Pretresljiva nesreča na Pečnici pri Ledenicah
Strašno je bila v četrtek minulega tedna prizadeta Čemernjakova družina na Pečnici pri Ledenicah. Mladega kmeta in gostilničarja Valentina Krištofa je pri opravkih v mlinu na strahoten način ubilo mlinsko kolo.
Proti večeru je šel Valentin Krištof v mlin, da bi zamlel nekaj žita. Domači mlin je na vodni pogon. Ko je odprl za-jezo za vodo in jo napustil na kolo, je medtem z obema rokama prijel za mlinsko kolo, da bi ga pomagal spraviti v tek. Medtem pa je že voda stopila v akcijo in kolo se je nenadoma s silovitim sunkom zavrtelo. Na usodno nesrečo je ena lo-ata mlinskega kolesa zadela -nesrečnega meta z vso silo na glavo ter mu prizadejala silno rano na lobanji tako, da so izstopili možgani. Ko je minulo dalje časa in mladega Čemernjaka ni bilo iz mlina nazaj, so ga šli domači iskat ter so ga v
Slovenska prosvetna zveza naznanja
V soboto, dne 25. septembra 1954, ob
19.30	uri zvečer bo gostoval
Gorenjski kvartet
v Št. Jakobu v Rožu v Narodnem domu.
Naslednji dan bo Gorenjski kvartet sodeloval na Ziljskem kmečkem dnevu v Zmotičah pri Brnci.
Ljubitelji slovenske pesmi spet srčno vabljeni!
svoje veliko prepaščenje našli mrtvega v odvodni strugi.
Nesrečni dogodek, ki je iztrgal gospodarja v najboljših letih svoji družini in kmetiji, je tem bolj tragičen, ker sta šele red nedavnim časom v kratkem presled-u umrla stari oče in mati Čemernjakove družine ter je nato sin Valentin prevzel nasledstvo na kmetiji. S to nesrečo pa je Čemernjakova kmetija izgubila tudi mladega gospodarja. Naravno je, da vsa okolica globoko sočustvuje s tako težko prizadeto družino, pa tudi vsi slovenski izseljenci, ker tudi Čemernjakova družina je morala v času nacističnega nasilja nastopiti grenko pot v izseljeništvo.
Mladi Čemernjak je svojo življenjsko pot na tragičen način pri izpolnjevanju svojega dela prekmalu končal. Naj se spočije v domači zemlji, težko prizadetim svojcem pa naše iskreno sožalje!
Častne diplome za kovaške mojstre
Na nedavnem občnem zboru koroškega deželnega združenja kovačev so prejeli za dolgoletno samostojno izvajanje kovaške obrti priznalne diplome med drugimi naslednji' kovači:
Za 50-letno samostojno izvajanje kovaške obrti: Vincenc ibounig iz Podgorij; za 40-letno Jožef Ostermann iz Drveše vasi pri Pliberku, Franc Schumach iz Zgornje vesi; za 30-letno Andrej Rosch iz Grabštanja, Vincenc Krenos iz Loge vesi, Franc Kurath iz Dobrle vesi, Franc Kuchling iz Grebinja; za 25-letno Jožef Kitz iz Tinj, Tomaž Kuschnig iz Dobrove, Albin Riepl iz Štebna pri Globasnici in Janez Riepl iz Št. Jakoba pri Vovbrah.
Lep in visok živ-jenjski jubilej bo praznoval dne 27. t. m. Miha Hanin, Lipejev oče v Cir-kovčah. To priložnost bodo hvaležni sin naslednik in njegova žena ter vnuki in vnukinje z ostalimi svojci izkoristili ter bodo priredili v znak globoke hvaležnosti, spoštovanja in uda-nosti do svojega očeta in starega očeta primerno in prisrčno družinsko slavje. Sin France Hanin, znan kot požrtvovalen predsednik pliberškega prosvetnega društva, ki ima smisel za družabne prireditve, je povabil k sodelovanju na proslavi domače pevce in še nekatere druge zveste prijatelje in znance Lipejeve družine.
Pa tudi odlikujejo jubilanta Miho Hanina vse življenje v visoko starost vrline, ki so lahko za zgled. Od mladih dni je bil zaveden član slovenske narodne družine na Koroškem in je to svojo zavednost vedno pokazal tudi v dejanju. Svojo zavest in neodvisno miselnost si je pridobil zaradi svoje velike ljubezni do slovenskega čtiva. Slovenska knjiga, slovenski Časopis je bil bistven del njegovega izživljanja in tudi še danes je zvest bralec Slovenskega vestnika. Ob knjigi in časopisu, ob sodelovanju pri slovenskem orga-nizatoričnem življenju, ob obiskovanju prireditev in shodov se je Miha Hanin izobrazil in prijetno je kramljati z njim o vseh mogočih perečih problemih, ki jih zna s čilostjo in svežino svojega duha izredno ostro preceniti in presojati.
Ni čuda, da je te svoje vrednote prenesel tudi na svoje otroke, ki jim je bil prvi in najboljši učitelj in vzgojitelj. Očetov vpliv se izrazito pozna na njegovih sinovih, ki oba zavestno korakata po njegovi poti. Žal, da je enega sina, nadarjenega študenta in rojenega umetnika slikarja, pobrala druga svetovna vojna v dobi nacističnega nasilja.
Sam jubilant je bil poklicno z dušo in
Pred pol letom sem vodil učence naše kmetijske šole v Podravljah na poučno potovanje na Brnco in so fantje v vlaku od Beljaka dalje intonirali povsem sproščeno in tako mimogrede neko rahlo, ubrano slovensko pesem. Občinstvo železniškega voza, mlado in staro, poleg domačinov tudi nekaj tujerodcev, se je kar razgibalo in potem celo prosilo: »Pa še malo dajte!« In ko smo na železniški postaji izstopili, smo imeli okrog sebe polno znanih in neznanih prijateljev. Predno smo odšli na študij določenih gospodarskih objektov, smo še najprej krenili v bližnjo gostilno, kjer smo po nepričakovani pogostitvi in oddolžilvi z nekaterimi pesmicami proučili tudi nekaj gospodarskih naprav in kjer smo prvič spoznali ponos vsakega pravega Ziljana, to je njegove konje.
Ko sem se pred par dnevi z nekim gospodarjem razgovarjal o tem, da bo dal svojega sina v našo šolo, me oče proti vsemu pričakovanju pokliče vstran in mi nekam sramežljivo zaupa: »Veste, jaz dam sina k vam v šolo, predvsem zaradi tega, ker vem, da je pri vas dano* 1 jamstvo, da bo ostal sin zvest svoji domači grudi, našim malokmečkim razmeram in starim izročilom, ki so v naši hiši že stoletja doma. Poleg tega pa se bo naučil še sodobnega gospodarjenja!«
*
In ko tako hodim iz ene vasi do druge, pridem iz Brega od Požarnikove hiše z mlado, v pogledu prosvetne dejavnosti še vedno zelo razgibano gospodinjo Majdo in njenimi čilimi gospodarsko široko razgledanimi starši do Peca z gospodarsko poljedelskim specialistom-samoukom in izredno prijazno gospodinjo. Nadalje me vodi pot na Ločilo k našemu filozofu in napol dohtarju-pravniku, staremu Gamsu, katerega so, odkar ga nisem videl, leta le
telesom kmet, ki je z ljubeznijo obdeloval svojo grudo, skrbel za družino, zmagoval vse težkoče gospodarskih stisk, ki tudi njemu niso prizanesle in je končno izročil svojo kmetijo nasledniku sinu Francetu, ki nadaljuje s svojo ustanovljeno družino njegovo delo. Oče pa še vedno marljivo pomaga pri prizadevanjih svojega naslednika. Kakor je bil oče vsem najboljši sosed in nikomur, kolikor je bilo v njegovih močeh, pomoči ni odrekel, tako je ta lepa tradicija gostoljubnosti in pomoči bližnjemu vedno lastna v Lipe-jevi hiši.
Ko Lipejevemu očetu Mihi Haninu ob njegovem visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in se veselimo še njegove čilosti ter dobrega zdravja, mu želimo še mnogo let svežosti in zdravja v središču Lipejeve družine.
Žvabek
Ob kratkem obisku med žvabeškimi ljudmi lahko slišiš tudi razpravljanje o problemih njihove domače hranilnice in posojilnice. Žvabeška hranilnica in posojilnica že lahko gleda na šestdesetletno plodonosno delovanje v korist blaginje prebivalstva. Predvsem je gledala svojo nalogo v tem, da je pomagala tam, kjer je bilo potrebno in je v prvi vrsti v časih gospodarske stiske rešila marsikatero ogroženo kmečko eksistenco. S krediti pa je pomagala tudi pri izboljšanju in modernizaciji kmečkega gospodarstva. Poleg tega se lahko poudari še ena plat in to je, da je posojilnica pomagala širokogrudno in sicer kot slovenski kreditni zavod vsakemu brez razlike miselnosrne pripadnosti, vsakemu, ki je bil kredita vreden in potreben. V tem smislu je zadruga izpolnjevala svojo zadano- si nalogo. Brez dvoma je še med onimi, ki so bili kedaj deležni kakršnih koli ugodnosti domače zadruge mnogo hvaležnosti, čeprav ne pri vseh, ker je v življenju že tako, da je pregovor, ki pravi: nehvaležnost je plačilo sveta, pogosto le resničen.
Žvabeška posojilnica je prestala in premostila v dobi svojega obstoja vse težkoče obeh svetovnih vojn, kakor inflacijo
že tudi nekoliko upognila, dočim se je mamica-gospodinja znatno popravila. Sosed Pavove pa se je naravnost pomladil, odkar je oddal vajeti gospodarstva mlademu. Pri Mateju na Ločilu skorajda še nikoli nisem bil, pa sem našel tu v hlevu tako odlično blago, da bi se moralo vsakemu živinorejcu srce od sreče in zadovoljstva topiti, ko bi zagledal njegove molznice, eno lepšo in boljšo od druge. Medtem ko razpravljam z mladim gospodarjem, s katerim se še nisva poznala, se pokaže med vrati stari, sivolasi, a izredno krepki očak, 78letnik, ki me takoj spozna in tudi poimensko pozdravi in izreče dobrodošlico v njegovi hiši.
Kdo bi opisal vse nadaljnje obiske kot na primer v Grpičah pri Frliču, kjer tudi še nikdar nisem bil in kjer mi veli gospodar enostavno sesti, sam pa si vzame zvezek in jame vanj zapisovati sproti vse odgovore, ki mu jih dajem na razna poljedelska vprašanja.
Nadalje v Šentjakobu v gostoljubni Tavčarjevi in prijazni Šulnikovi in Oprez-nikovi hiši, pri izredno gospodarsko na-obraženi Ambružovi gospodinji v Zmotičah in mlademu Kompajnu, prav posebno gospodarsko razgibanemu mlademu gospodarju na Brnci in naši stari korenini. Marku.
Tako gre moja pot mimo mladega na-obraženega živinorejca Napokoja in starejšega živinorejskega veščaka, prijaznega Kotnika v Vodičevasi in potem dalje v Šteben k znanemu rejcu ščetinarjev Gastl-nu in našemu razgledanemu svetniku be-ljaške kmetijske zbornice Vavčarju.
Tudi Prontič in Komatar v Maloščah si ne pustita vzeti, da ju ne bi obiskal, in tudi v daljnjih, doslej neznanih mi Zago-ričah, pri Bračku, proučujem napredno, obsežno gospodarstvo.
Da obiščem tudi živinorejsko napred-
Udeležencem na Ziljskem kmečkem dnevu
V naslednjem navajamo za udeležence na Ziljskem kmečkem dnevu v Zmotičah najvažnejše prometne zveze:
iz Šmohora vozi vlak ob 11.48 uri, vrača pa se z Brnce ob 19.10 uri;
iz Čajne vozita avtobusa ob 12.20 in 12.45 uri, z Brnce pa odpelje avtobus nazaj proti Čajni ob 17.40 uri;
iz Podrožčice odpelje vlak ob 11.45 uri, vrača pa se z Brnce ob 18.24 uri;
iz Celovca odpeljeta vlaka preko Beljaka ob 11.37 in 12.39 uri, nazaj proti Celovcu pa odpeljeta laka z Brnce ob 16.59 in 18.24 uri; do vlaka iz Celovca proti Brnci so zveze iz Borovelj ob 11.10 uri, iz Velikovca ob 9.15 uri in iz Galicije ob
6.30	uri, zvečer pa so zveze iz Celovca v Borovlje (Svetno vas) ob 20.10 uri, v Velikovec ob 20.15 uri in v Galicijo ob 19.10 uri;
z Gur vozi posebni avtobus: iz Kot-mare vesi (trgovina Čimžar) ob 11.30 uri, iz Bilčovsa (gostilna Miklavž) ob 11.45 uri in iz Zgornje vesce (izpred Črnija) ob
12.00	uri.
in zapostavljanje slovenskega gospodarskega zavoda. Sedaj, po drugi svetovni vojni pa si žvabeška posojilnica spet znova utira pot k še lepšemu napredku in razvoju. Za uspešen razvoj pa je nujno potrebno, da se zadruga osamosvoji tudi kar tiče lastnega poslovnega prostora. Pred zadnjimi občinskimi volitvami se je neka propaganda spravila tudi na hranilnico in posojilnico, ter je grozila, da ji bo, če zmaga gotova skupina, odvzela sobo, ki jo ima za poslovanje najeto v občinski
1 • V
nisi.
Ta nakana je seveda spodletela, vendar je morda še bolj podžgala misel za izgradnjo lastnega poslovnega prostora. In že je tako daleč, da je hranilnica in posojilnica vložila na pristojno oblast prošnjo za gradbeno dovoljenje. V ostalem pa organizirajo, kako bi potom medsebojne pomoči, na primer s prispevki materiala, predvsem potrebnega lesa ter vožnjo in delom čimprej prišli do začrtanega cilja. Velika večina nekdanjih in sedanjih zadružnikov si osvaja to misel in je upati, da bo načrt spremljan z uspehom. In to kljub temu, da so se še našli nekateri krogi, ki se iz nerazumljivih ali pa prozorno ozkih razlogov razburjajo zaradi tega načrta in mu nasprotujejo.
no, izseljeniško Mušetovo in sedaj težko preizkušeno izseljeniško Uničevo družino v Žužalčah, se razume samo po sebi.
Svoje obhode sem zaključil spet v Prangarjevi povsem prenovljeni gostilni v Zmotičah, iz katere sem se tudi podajal na potovanja. Gospodar Hanzej me je dan dva prav nesebično' spremljal, čeprav mu včasih žilica ni dopustila, da ne bi skočil kam v stransko hišo, v kateri mu je bilo znano, da je na razpolago kaka prav lepa žrebica ali dobro .govedo. Sicer pa je tudi Hanzej, čeprav odličen pevec in prosvetaš, zadnje dni z vsem srcem na nekdanji Prangarjevi sokmetiji na planini, na Rutah, ker je prihajala živina s planin. In sosedje nekaj šušljajo, da Han-zeja še vedno vleče tudi v nekdanje očetove gozdove na Rutah, ki so sedaj last njegovega brata in v katerih bučijo in šumijo še črni stoletni smrekovi in jelovi sestavi. Deset tisoč metrov lesa bi bilo baje zrelega za sečnjo in ljudje, katerim je gozd svet in nedotakljiv zaklad vsake hiše, štejejo Prangarjevemu bratu v največje dobro to, da gozd tako' skrbno in pazljivo čuva.
Hanzej najde pozabljenje v delu na raz-sežnem posestvu in pri svoji odbrani živini, najboljša in najdražja uteha pa mu bo nedvomno njegova draga družinica s šestimi hčerkami v starosti od 14 do 9 let. In kakor so te še mlade, tako so silno resne in gospodarske, vsaka ima že svoj gospodinjski in gospodarski delokrog od vožnje s traktorjem preko* dela v hlevu in na polju pa do pomivanja posode v kuhinji.
*
Sicer pa boste spoznali prijazno okolico Brnce v Spodnji Zilji tudi vi, dragi bralci, ko pridete na »Ziljski kmečki dan« v nedeljo, 26. septembra t. 1.
Vernik
Med gospodarji na Brnci in v okolici
JESEN PRIHAJA
Narava s svojimi mogočnimi pojavi ter z znanimi in še neznanimi zakoni služi v mnogih primerih tudi človeku kot vzor za red, urejenost, točnost in mnogokrat tudi kot vzor za nravnost. Človek, ki je mlad in se še uči, bo svoj značaj in druge duševne kvalitete gradil in koval mnogokrat po vzoru in primeru narave.
Red, zaporedje, odhajanje in prihajanje ob času v naravi čestokrat opazimo. Red in čistost mnogih živali, ki žive v naravnem okolju, zaporedje letnih časov so dovolj nazorni primeri. Letni časi: lepa pomlad, vroče poletje, pisana in donosna jesen in včasih zelo kruta, a vedno mrzla zima človeku s svojimi pestrimi spremembami narekujejo delo in prila-go jeva nje.
Jesen, da, jesen je zopet prišla v deže-lo. Pozno poletje z nekoliko prijaznejšim vremenom se poslavlja in prvi znaki poznejšega počivanja narave se že kažejo. Nevidni umetnik bo pobarval gozdove s pisanimi barvami.
Jesen, obložena s sadjem, s poljskimi pridelki, s plodom celoletne rasti, zorenja in dela, obdari vsakogar, ki je delal in se trudil.
Opazujmo in prisluhnimo nekoliko jesenskemu živalskemu svetu. Ptice selivke se zbirajo in se resno pripravljajo za dolgi polet na topli jug. Izkušeni starejši letalci urijo mladi neizkušeni rod. Utrjujejo ga, kajti potovanje zahteva veliko izurjenost v letenju na naporni poti. Hrupno žvrgolenje in kričanje velikih jat vzbudi v človeku vtis dobro pripravljenih potnikov. Srna previdno prihaja na zelena deteljišča, da do zadnjega izkoristi zeleno pašo, preden jo zapade sneg. Zimsko spanje daje drugim živalim povod za skrbne zadnje priprave, ker zima je dolga in spanje naj bo udobno.
Vreme bo v pozni jeseni pokazalo svoj pravi jesenski obraz. Jutranja megla bo pritiskala na naša bivališča, mrzel veter bo izsušeno rjavo in rumeno listje spihal s k počitku se nagibajočih dreves in temperatura nam bo rekla: »Kar toplo se oble-čite!«
Jesen v naravi, jesen v življenju da človeku obračun za vse kar je bilo storjene-ga„ dobrega ali slabega. Človek, ki si še -mlad, glej, da tvoja jesen ne bo mračna, brezplodna in žalostna. Zato delaj in misli.
Gallob Jože
{J7akal Ustje &dpM(la
Listje odpada, ker se narava prilagodi letnim časom. Drevo izhlapi prek listja mnogo vode, poleti na primer 40 litrov dnevno. Bukev izhlapi tudi do 100 litrov, breza pa celo do 150 litrov dnevno. To vodo nadomešča drevo iz vlažne zemlje. Toda pozimi mraz onemogoča, da bi drevo dobilo dovolj vlage. Zato kratko in malo odvrže listje in preneha z izhlape-
v kraje, vse leto ze-
Nič ne skrbite, bo že poplačano!
Živel je nekoč cesar. V vrtu je imel prelepo vrtnico. Vsak dan so mu morali prinesti po en popek. Zato je imel posebnega služabnika. Paziti je moral, da se vrtnici kaj ne zgodi.
Nekega dne je bil služabnik močno utrujen in je zaspal. Medtem od nekod prileti kobilica in požre vrtnici najlepši popek. Ves žalosten je tekel k cesarju in mu vse povedal.
»Nič ne skrbi, ji bo že poplačano«, ga je tolažil cesar.
Naslednji dan je prišla kobilica zopet Anica Černe jeva:
QesmskxL
Spet se poslavljajo ptice, v trume se zbirajo mračne. Pesmi, ki jih prepevajo, so že vse nove, drugačne.
V njih so pač bolečine, žice, skoraj človeške.
Daleč od gnezdec je sonce, daljne so steze nebeške.
na vrtnico. Toda komaj je sedla, prileti od nekod vrabec in jo požre.
»Nič ne skrbi, mu bo že poplačano«, je cesar dejal, ko je slišal za to.
Ko je drugič zopet priletel vrabec iskati kobilice, plane iz višav skobec in odnese vrabca.
»Nič ne skrbi, tudi njemu bo poplačano«, je zopet modroval cesar.
Skobec je bil že prej zelo predrzen. Vsak dan je odnesel služabniku kakega piščanca. Zato sklene, da ga ubije. Počakal ga je in ga ustrelil.
»Tudi tebi bo poplačano!« je dejal cesar, ko je slišal za to.
Minulo je nekaj časa. Služabnik se je nekaj pregrešil. Cesar je bil ravno slabe volje in ukaže, naj služabnika pri priči obglavijo.
Tik predno naj bi mu odrezali glavo, je služabnik dejal cesarju:
»Nič ne skrbi, ti bo že poplačano! Kobilica jo je skupila od vrabca, vrabec od skobca, skobec od mene, jaz od tebe, ti boš pa že od koga«.
Ko je cesar to slišal, je pozabil na jezo in služabniku odpustil.
vanjem. Če bi listavce presadili kjer ne poznajo zime, bi bili leni in listje ne bi odpadalo.
Iglavci vse leto obdrže svoje igle, ker imajo veliko manjšo površino in zato iz-hlapevajo veliko manjše količine vode.
Zanimivo pa ie, da drevo odvrže listje že takrat, ko je zemlja še dovolj vlažna. Hladni dnevi nastopijo šele nekaj časa za tem,ko je drevje že obletelo. Pa vendar listje že v poznem poletju spremeni barvo. Čemu listje v svoji modri opreznosti že tako zgodaj začne izgubljati listje, je še vedno nerešena uganka narave.
Preden drevo list odvrže, potujejo ko-
12 vlakov je vozilo čez njega
V westhillsko bolnico v Angliji so prepeljali hudo ponesrečenega Georga Les-leya, ki je v eni sami noči dvanajstkrat pogledal smrti v oči. Pri padcu iz drvečega vlaka si je eno nogo zlomil, drugo pa hudo poškodoval. Ker se sam ni mogel premikati, je pri polni zavesti obležal med tračnicami. Kmalu je zaslišal, da se približuje vlak, toda ni se mogel premakniti. Stisnil se je k zemlji in gledal, kako so lokomotiva in vagoni drveli preko njega. To se mu je v isti noči dogodilo dvanajstkrat. Lesley je skušal klicati na pomoč, toda daleč naokoli ni bilo nobene hiše. Šele zjutraj ga je našel progovni čuvaj, ki je zaustavil prvi naslednji vlak in omogočil, da so ponesrečenca prepeljali v bolnico.
ristne tvarine, kot beljakovine in škrob, iz lista v pecelj in se zberejo v popku ter počakajo, da prihodnje leto vzbrsti. List ne proizvaja več listnega zelenila in zato postaja rumenkast, kasneje pa siv. Celice izumirajo in na koncu peclja nastane tanka plast, ki loči list od drevesa. Zato leta ob vsaki sapici odpade.
Iste vrste dreves ne odvržejo istočasno listja. List na prisojni strani prej potemni in odleti kot na osojni. Tudi drevje v gorah prej obleti kot v dolinah. Listje odleti prej, če je jesen lepa in suha, ker je zanj važna suša, ne pa pomanjkanje toplote.
Kuhanje visoko v hribih
Marsikateri planinec je že sam imel priliko opazovati kuhanje visoko v hribih. Opazil je, da na primer jajce, ki je bilo dalj časa v vreli vodi, kljub temu ni bilo kuhano. Kaj pa je vzrok temu? Vzrok temu je veliko nižji zračni pritisk v višinah in zaradi tega voda zavre že pri nižji temperaturi, kar ne odgovarja pravilom kuhanja v nižinah.
V nižinah se jajce skuha v 2 ali 3 minutah, če je temperatura nižja, se mora kuhati dalj časa. Visoko v planinah pa to traja toliko časa, da se ne izplača, ali pa jajca sploh ni mogoče skuhati.
Mogoče je to dejstvo napotilo koga, da je začel kuhati pod večjim zračnim pritiskom, ker je hotel ugotoviti, ali bi se jajce skuhalo prej kot v običajnih loncih. Prav na temelju takih spoznanj je nastal hermetični lonec, ki je pomagal že mnogim planincem in ga tudi v gospodinjstvih že marsikje uvajajo. Tovarne pa so poskrbele, da je lonec praktično uporabljiv.
Seveda je to navaden kuhinjski lonec z nekoliko debelejšimi stenami in s pokrovom, ki ga z vijaki neprodušno zapre. Pripravljeno hrano položi gospodinja v lonec, ga pokrije in postavi na ogenj. Po desetih ali tridesetih minutah kuhanja io posebna piščalka na pokrovu opozori, da je jed kuhana.
Ker je lonec neprodušno zaprt, se v njem zviša pritisk, zaradi česar ima voda višje vrelišče (110—120 stopinj Celzija). Da bi pritisk ne postal prehud, zaradi česar bi se mogel lonec razleteti, je na pokrovu piščalka, skozi katero uhaja para, kadar je pritisk premočan. To pa tudi že opozori gospodinjo, da je jed pripravljena. Zaradi zvišanega vrelišča vode zadostuje za kuhanje nekaj minut, ostali čas pa je potreben, da voda zavre. Potem ko se oglasi piščalka, kuharica lonec odstavi, odpre ventil, izpusti paro in nadaljuje s pripravljanjem jedi za na mizo. Ta lonec prihrani mnogo goriva in časa, prav za pa današnje gospodinje stremijo.
pri
tem
Anton Ingolič:
»Jaz pa še vedno pravim, da je bolje po poštenem,« se je Cafuta spet oglasil.
»Če bi tebe poslušala, bi stradala kakor Trčkovi. Povej, ali je gospa opazila, da sem zadnja dva tedna napisala pet težakov več, kakor sva jih opravila v resnici.«
»Že, toda lahko bi vprašala Trčkove.«
»Zato pa pravim, da morajo iz koče. Če bi prišli Razborškovi, bi delali sporazumno. Napisala bi toliko in toliko' težakov, Razboršek bi pritrdil, drugi ne vedo ničesar. Ali gospa ve, koliko dni je potrebno za to ali ono delo? Saj smo bedaki, da smo tako pošteni. Koreska se bo lahko kljub temu brez skrbi vlačila z moškimi in jedla tudi čez teden bel kruh.«
To je bilo res in Cafuta ni mogel ugovarjati.
»No, vidiš! Misliš, da bi gospa vedela, če bi obrali koš jabolk in jih na skrivaj prodali? Misliš, da bi izvedela, če bi odnesli iz vinograda koš grozdja? Bi opazila, če bi obrali več košev in grozdje stisnili? Razboršek ima majhno stiskalnico. Ej, ta je ptič! Vse leto nam ne bo zmanj-
kalo vina, pili bomo najboljšega, burgundca in silvanca. Človek si mora znati pomagati. Če te zadnjič ne bi bila potisnila skozi okno, si ne bi bil upal v klet. In kako se je izteklo? Še lepše, kakor sem mislila.«
Cafuti je bilo neprijetno, da je omenila tisto reč. Že vlom pred dvema letoma, na katerega ga je tudi Liza napeljala, ga je dolgo grizel, s tem zadnjim je bilo še huje. Tedaj niso našli zločinca, zdaj pa so prisodili vso krivdo Trčku. Trčkovi so zaradi tiste tatvine mnogo prestradali, medtem ko se je Liza zalivala z vinom in žganjem. Cafuta se je nejevoljen obrnil k zidu in skušal zaspati, Liza pa je razpredala dalje svoje načrte.
Ko je nekaj dni pozneje prišla Koreska, je seveda vprašala Lizo, kaj se ji je primerilo. Viničarka je povedala, da jo je Lojz brez vzroka napadel. Koreska je bila presenečena, kajti Lojza je imela za mirnega fanta.
»Gospa, vi niti ne veste, kakšni so Trčki. Delajo se kot mile Jere, a v resnici so divjaki,« je Liza previdno začela, nedolžno zavila oči in nadaljevala ogorčeno. »Če bi vedeli, kaj vse govore o vas.«
»Kaj pa morejo govoriti o svoji gospe?« se je zavzela Koreska.
»Ljuba gospa, tega vam ne morem povedati! Bojim se, da bi se mi jezik posušil.« Liza je skremžila lice kakor v resničnem strahu.
»Sprich nur, sprich, Liza. Bom že pokazala Trčkom, če govore grdo o meni!« je velela Koreska, ki jo je stvar šele zdaj začela zanimati.
»Naj bo, povedala vam bom, ne smete biti jezni name!«
Liza je jaočakala trenutek, napravila najponižnejsi in najnedolžnejši obraz in povedala. »Zadnjič je Trčko rekel tako glasno, da se je slišalo po vsej gorici, ko sem ga namreč opomnila, da mora prihajati točno na delo, ker vi zahtevate red, rekel je, naravnost kričal je: ,Kaj bo le ta smrdljiva nemška vlačuga!’ Pomislite, gospa, prav tako je rekel: smrdljiva nemška vlačuga. Naj me pri priči ubije strela, če lažem!«
Koreska je zardela. Liza je morala nemudoma po Trčka.
»Kaj si rekel o meni?« je zavpila nad viničarjem, ki je s klobukom v roki stopil v sobo.
»Ne vem milostna gospa, da bi bil rekel kdaj kaj slabega o vas. Mi vsi vas častimo, tudi otroke učim, da vas spoštujejo.«
»Ne blebeči!« Ponižni Trčkov obraz jo je še bolj razkačil. »Ihr seid eine hinter-listige Bande! Nič vam ne verjamem! Okradel si me dvakrat, zdaj me še sramotiš. Sag’ aufrichtig, was du im Weingarten gesagt hast!«
Ker je Trčko stal ves preplašen pred
njo in ni vedel, česa ga dolži, je Koreska ponovila Lizine besede.
»Gospa, prežlahtna gospa, tega nisem nikoli rekel in ne bi rekel za nič na svetu!« je vzkliknil Trčko ves drhteč. Ozrl se je proti stropu in obstal kot kip pred svojo gospodinjo. Ker ga je Koreska gledala besno, je dvignil roke kakor k prisegi in zaječal: »Naj me pri priči kaznuje sam Bog, če sem kaj slabega govoril o vas! Težko nam je včasih, posebno zadnji čas, a žal besede nisem izrekel zoper vas in je ni izrekel nihče v naši koči!«
Koreska je nestrpno hodila po sobi gor in dol. Lizi sicer ni mogla popolnoma verjeti, kajti o njej ni imela najboljšega mnenja, dočim o Trčkovih do vloma ni mogla reči nič slabega. Vendar je čutila, da ne more kar tako mimo stvari.
»Gut,« se je končno odločila, »Liza pravi, da si rekel; ti trdiš, da nisi. Dobro! Če res nisi, jo pojdi tožit! Priče bodo potrdile, če se je Liza zlagala. Verstanden? Geh’ jetzt!«
Trčko je zbegan zapustil hišo. Ni pogledal nikamor, zato ni videl Lize, ki se mu je na tihem smejala izpred viničarije.
Trčko še ni bil nikoli na sodniji in še nikoli ni imel opravka z advokati. Težko in neprijetno mu je bilo, ko se je drugo jutro napotil v mesto. Zatekel se je k Ze-bi.
Že čez nekaj dni je Koreska Alfredu Wagnerju na Sladki gori v smehu pove-
ZA GOSPODINJO IN DOM
Zakaj nastanejo poškodbe pri nogavicah nylon ali perlon?
Poliamidna vlakna, med katera spadajo tudi nylon in perlon, kakor tudi enkalon, se odlikujejo po svoji veliki odpornosti proti predrg-njenju in pretrgu, se lahko perejo in hitro posušijo. Pač pa so zelo občutljiva za vročino, posebno nad 200° C. Poškodujejo pa jih kisline, belilna sredstva nad 50° in pot. Vedeti je treba nadalje, da izdelujejo danes nogavice iz čedalje tanjšega materiala, kar zahteva seveda zelo obzirno in rahlo ravnanje, česar pa velik del lastnic nogavic še vedno pe upošteva v dovoljni meri.
Zaradi nepravilnega in nepazljivega ravnanja z nogavicami pri uporabi nastanejo sledeče poškodlbe:
Natrgane in izvlečene nitke tvorijo največji del poškodb, predvsem pri zelo finih nogavicah. Izvirajo že lahko iz premalo previdnega vlaganja ali jemanja nogavic iz celofanskih vrečk, ki imajo precej trde in ostre robove. Pravilno je, da so nogavice zavite v poseben ovoj, preden pridejo v vrečko. Pri nakupovanju nastane precej teh napak, če prodajalke ali nakufx>valke otipavajo nogavice s hrapavimi prsti brez gladkih rokavic. Isto velja seveda tudi za ves čas uorabe nogavic. Pri nošenju se izvlečejo nitke pri dotiku z vsemi hrapavimi predmeti, na primer s stoli, grobimi tkaninami na kavčih itd. Najbolj tankih nogavic tudi ne smemo pri obuvanju vleči na nogo, temveč jih moramo prej zaviti nazaj in potem odvijati po nogi navzgor. Posamezna pretrgana vlakenca, ki sestavljajo nit, še niso nič hudega, pač pa se že majhna izvlečena zanka niti po navadi pozneje kje zatakne in pretrga ter se nato spustijo več zank te niti.
Luknja na peti, stopalu in na koncu nogavice nastane lahko zaradi slabe obutve, ki ima hrapavo notranjost. V prevelikih čevljih noga drsi in pri tem sčasoma predrgne nogavice. V premajhnih čevljih pa se noga greje in poti, vsled česar postane material krhek in se nato strga. Nogavice je treba kupiti točno po meri, ker pri premajhnih zleze peta med hojo navzdol pod stopalo, tam se tvorijo gube, ki se predrsajo. Slično je pri prevelikih nogavicah.
Luknje po vsej nogavici nastanejo največ zaradi pogrešk pri pranju. Nogavice je treba zelo pogosto prati, sicer se pri daljši rabi nabere v njih pot, ki načenja barvo, pa tudi ma-
KRALJICA ZDRAVILNIH VRELCEV pri obolenjih: žolča, jeter, želodca, dihalnih organov, kakor tudi pri stvarjanju peska in ■ kamnov v ledvicah, žolčniku in mehurju,
I___________odlična pri gorečlci____
terial sam. Pri pranju je treba pralna sredstva popolnoma izprati, nogavice pa se nato ne smejo sušiti v bližini peči ali na soncu, ker postanejo sicer krhke.
Več lukenj, večinoma blizu skupaj, so povzročene po vročini, na primer po vročem pepelu cigarete, zaradi česar so se nitke stalile in pozneje zanke spustile. Take poškodbe spoznamo po tem, da so konci nitk staljeni v majhne kroglice. Slilčine poškodbe nastainejo tudi po kapljicah iačjih kislin. Celo izpušni plini motorjev so lahko vzrok razpadanju nogavic.
Večje luknje pod dvojnim robom nastanejo, če se nogavice ne zapenjajo na ojačenem robu, temveč v tanjšem delu. Konci nitk izgledajo, kakor da so odrezani.
Pri slabi hoji se drsajo gležnji in s tem nogavice; pri tankih izdelkih so tam zato kmalu luknje.
Pri udarcu trdih predmetov na nogavico se nitke zmečkajo, kar se takoj ne opazi. Pozneje pa nastane pri natezanju nogavice na tem mestu luknja.
Na peti poči šiv zaradi hrapave obutve, če poči v zgornjem delu nogavice, pa je treba iskati vzrok v slabi izdelavi, v prešibki niti za šivanje ali, ker je zašit preblizu roba.
Vzrok za luknje na konici so premalo postriženi in ostri nohti.
Razen naštetih poškodb, ki nastanejo zaradi nepravilnega ravnanja z nogavicami, pa lahko izvirajo napake na nogavicah še od izdelave v tovarni. Nekatere teh napak so seveda vidne takoj ali vsaj pri nekoliko pozornejšem pregledovanju pri nakupu. Sem spadajo razne proge v nogavicah, počez ali po dolgem, me-
stoma debelejše niti, napake pletenja, neenake polovice pete, temnejše obarvani madeži in neenaka barva ter male izvlečene nitke na zunanji ali notranji strani nogavice. Solidne tovarne izločijo že same pri pregledu izdelke s takimi napakami oziroma jih označijo in dajo v prodajo kot manjvredno blago. Vendar pri nakupu nikoli ne škodi, če ponovno pregledamo nogavice in pazimo na take pogreške.
Nekatere napake pa izvirajo od izdelave, ki pa jih takoj ne opazimo, temveč postanejo vidne šele pri nošenju. Sem spadajo:
Slabo pletene zanke, posebno na onih mestih, kjer se pri pletenju snemajo.
Kadar se nogavice nategnejo, se take zanke pretrgajo in vrste spustijo.
Svetlejše in temnejše proge po dolgem, vidne šele na obuti nogi.
Slabo zavozlani konci nitk, ki se pri napeti nogavici odprejo in spustijo zanke.
Z D RAVSTVE N I KOTIČEK
Kadar nam želodec nagaja
Eden izmed najvažnejših organov našega telesa je želodec. Če je želodec bolan, ne more redno prebavljati vsakdanje hrane in kvarne posledice se hitro pokažejo. Človek, ki boleha za želodčno boleznijo, je navadno čemeren in zadirčen. Nobenega veselja nima do dela, vedno je utrujen in čeprav mirno prespi vso noč, se zjutraj zbudi ves zbit.
Trenutno želodčno nerazpoloženje preženemo najhitreje, če se postimo. Najprej vzamemo lahko kako odvajalo, nato naj se želodec 24 ur temeljito posti. Pijemo samo mineralno vodo, slab okus v ustih pa preženemo z grgranjem. Popolnoma izpraznjen želodec poživi telo in drugi dan smo spet zdravi.
Če pa imamo stalne želodčne motnje, bolečine zavijanja, spahovanja, zgago in podobno, se je treba kar hitro posvetovati z zdravnikom. Želodec izločuje preveč ali premalo kisline, kar povzroča najrazličnejše težave.
Če imaš preveč kisline, spoznaš to po tem, da te pogostokrat peče zgaza,
Že I ezn o k a p e I ški C 3 f i II t h I 3
| Lithion vrelci |
da se ti nekaj ur po glavnem obedu redno kislo spahuje in te večkrat zavija v želodcu. Tedaj se ogibaj črne kave, mastnih jedi, predvsem prekajene slanine, smetane in sladkih stvari. Vsa ta jedila povzročajo še več želodčne kisline. In če ne boš pazila na pravilno prehrano, se ti prej ali slej napravi V želodcu ali pa na dvanajsterniku rana. Če rada kadiš, takoj prenehaj s kajenjem. Nikotin pride s slino v želodec, kjer draži želodčno sluznico, ki je že tako od čezmerne kisline razdražena. Ogibaj
se nekaj časa tudi težkih jedi; toplega kvašenega testa, žgancev in podobnih jedi. S strogo dieto se kislina hitro uravna in želodec ozdravi. Pri hudi zgagi si pomagaš s tem, da zaužiješ čajno žličko jedilne sode ali pa magnezije. Dobra je tudi mešanica bismuta in magnezija. Vse to dobiš brez recepta za majhen denar v lekarni.
Nič manjši reveži pa niso tisti ljudje, ki imajo premalo želodčne kisli-n e. Pogosto po jedi bljuvajo, nešteto jedi ne morejo prebaviti, večkrat jih boli želodec in se sploh prav slabo počutijo. V tem primeru moramo želodcu umetno dovajati kisline po zdravnikovem nasvetu. Nekaj časa uživamo samo lahko prebavljive jedi. Vsaj enkrat na dan pa jemo zeleno solato. Po jedi za četrt ure ležemo, da olajšamo želodcu prebavo. Vsa jedila naj bodo pripravljena na olju ali pa presnem maslu.
Pri želodčnih krčih vzamemo znane švedske ali pa Hoffmannove kapljice, ki jih dobimo v vsaki lekarni. Na želodec damo topel obkladek in termofor. Pri hipni slabosti je dober tudi kozarček pelinkovca ali slivovke.
V težkih primerih je pa vsekakor treba iti k zdravniku na rentgenski pregled.
I Naprodaj pri:
RUDOLF SIMONITSCH
Waagplatz 2 Borovlje — Ferlach Tel. 389 I I_________in pri vseh ostalih trgovcih_
Tudi želodčno kislino je treba preiskati, ker so pogostokrat stalne bolečine v želodcu znak resnejšega obolenja. Če opazimo v blatu kri in nimamo zlate žile (hemoroidov), je treba tudi takoj vprašati zdravnika za nasvet, ker je to krvavenje navadno iz rane na želodcu ali na dvanajsterniku.
JHjuLol
Še en prikupen jesenski model
Pripravimo dobre solate za zimo
Mešana zelenjava v kisu
Za to solato potrebuješ karfijolo, kolerabo, rdeče korenje, fižolovo stročje, luščen grah, kumarice itd. ter kis. Karfijolo osnaži in razdeli na majhne cvetke. Korenje zreži na kocke ali rezance. Prav tako zreži kolerabo. Mlado fižolovo stročje zreži na rezance. Olušči nekoliko zelenega graha. Vsako izmed tu naštetih zelenjav prevri v slani vodi, pa ne premehko. Nato odcedi in pusti, da se ohladi. Nadalje skuhaj tudi rdečo peso. Kuhaj celo in jo razreži, potem ko se ohladi, to pa zato, da obdrži lepo rdečo barvo. Pripravi majhne zelene kumarice in drobnejše bele redkvice. Te lahko pustiš cele ter samo' nasoliš, da oddajo vodo. Razreži in nasoli tudi zelenih paradižnikov. Osnaži in zreži na rezance nekaj zelenih in nekaj rdečih paprik. Primerno soli in zavri dobrega kisa za vlaganje, nakar ga pusti, da se ohladi. Pripravi hren in ga zreži na koleščke. Osnaži nekaj šalotk in operi nekaj vršičev pehtrana. Potem deva j menjaje z barvami in vrstami pripravljene zelenjave v kozarec s širokim vratom. Vmes pa daj koleščke hrena, šalotke in vršičke pehtrana. Kumare in redkve dobro ožmi in obriši. Ko si vse porabila in je kozarec poln, zali j z ohlajenim kisom. zaveži in shrani.
*
Limone shranimo za daljšo dobo tako, da jih damo v kozarec. Na nje nalijemo vodo in postavimo na hladen teman prostor. Po potrebi dolivamo svežo vodo, kadar izhlapi. Prav tako lahko hranimo paradižnike. Limonin sok sam pa lahko iztisnemo v manjše steklenice, jih dobro zamašimo in prekuhamo v sopari.
dala zgodbo. »Zdaj sem zares brez skrbi!« se je smejala. »Če pogledam na Vinski vrh samo še vsak drugi mesec, bo vse v redu. Spodnji in zgornji viničarji se črtijo na življenje in smrt. Cafutova toži Trčko-vega Lojza, ker jo je napadel, Trčko pa Cafutovo, ker ga je obdolžila, da me je sramotil. Zdaj se mi ni treba bati, da bi mi izginil iz vinograda en sam grozd, Cafutova bo pazila na Trčkove, Trčkovi na Cafutove. Gorje, če bi imela viničarje, ki bi se predobro razumeli!«
Wagner si je pogladil svoje pristrižene brke in se suho nasmehnil. »Jawohl, tem ljudem je treba znati vladati. Delavni so in zvesti, toda samo tako dolgo, dokler jim kažeš trdo in neizprosno lice, dokler čutijo gospoda nad sabo. S temi ljudmi bomo lahko opravili. Tistih nekaj, ki jih ne bomo pridobili z litrom vina in dvema kilama moke, bomo pa pognali od tod. Boste videli, gospa Kores, kako lahko bo šlo pri nas, ko bo naš veliki vodja dal ukaz.«
Ozrl se je na veliko sliko Adolfa Hitlerja, ki je visela na nasprotni steni. Tudi Koreska, ki je politika sicer ni mnogo zanimala, je predano zrla nekaj hipov v človeka, od katerega so nemški vinogradniki, obrtniki in trgovci na tej in oni strani Drave pričakovali velikih časov, časov, ko bodo še lepše živeli na račun žuljev slovenskega viničarja, kmeta in delavca.
»Zadnjič ste povedali malo preveč,« je
dejala Koreska, spomnivši se na govorice, ki so po Marinem godovanju krožile po mestu.
»Ah, was!« je malomarno zamahnil z roko. »Ni se nam kaj bati! Hitlerjeva roka je že tako močna, da lahko tu in tam pokažemo' odprte karte. Kaj hoče bedna Jugoslavija proti mogočnemu tretjemu rajhu? Saj ste videli, kako je bilo? Orožniki so nekaj povpraševali, a do mene se niti- upali niso. Ich sage Ihnen: wir wer-den leichtes Spiel haben.«
V tem smislu je tekel njun pogovor dalje, ognjevita vdova je priletnega Nemca še podžigala k drznim izjavam in velikim napovedim.
Ob istem času so v Koreskinih goricah Trčkovi in Cafutovi škropili. Delali so naglo, med seboj niso spregovorili besede, kakor bi bil drug drugemu največji sovražniki.
Ko se je Koreska malo pred mrakom razigrana vračala — starega Wagnerja je spravila skoraj do besnosti — je pritekel k njej Trčkov Tonček, ki je že ves popoldan čakal, kdaj se bo prikazala. Obstal je za trenutek pred njo, potem pa vlovil njeno belo roko in pritisnil nanjo svoje suhe ustnice.
»Čigav si, mali?« je Koreska vprašala brez zanimanja.
Tonček je uprl vanjo svoje začudene oči. Ali gospa ne ve, čigav je? »Trčkov
sem, Trčkov Tonček!« je povedal razočaran.
»Ah, so?« je Koreska nadaljevala, ne da bi se ustavila. Prijela je dečka in ga potegnila na pot, ki je peljala ob vinogradu k spodnji viničariji. »Zdaj pa pojdi domov, da mi ne boš pohodil trate pred hišo!«
Koreska je počasi odšla v hišo, Tonček pa se je razočaran spustil v dir po hribu navzdol. Doma je sedel na prag in pretresljivo zajokal.
Svenškovi otroci so delili leto na dve polovici; prva, ki so jo nazivali zimo, se je začela, ko je postalo tako mrzlo, da niso mogli več na pašo, in se je končala, ko so lahko spet odšli s kravami na pašnike, druga, lepša, ki so jo imenovali izmenoma pomlad, poletje in jesen, pa se je prav za prav začela šele tedaj, ko so zorele hruške v sadovnjaku in marelice v vinogradu. Najprej so bile zrele češnje in marelice, nato zgodnje slive in hruške, potem pa kar po vrsti ostalo sadje, nazadnje kostanji. Nihče izmed njih ni v tem času vpraševal po kruhu, ki ga ni bilo že od velike noči. Ves dan so obirali češnje, trgali marelice, klatili slive, hodili pod jablane in hruške. Posebno privlačni sta bili zanje češnji sredi sadovnjaka. Bili sta izredno visoki in košati, sicer že stari, a vsako drugo leto tako polni, da so se lomile veje. Prva je imela rdeče sadove, druga črne, ki so dozoreli kakor nalašč
šele potem, ko je zmanjkalo rdečih.
Tudi tega leta so se otroci skoraj vsak dan pogovarjali o češnjah in nestrpno čakali, kdaj bodo dozorele. Nežiki, Tomaž-ku, Vančku in Urški ni ničesar grenilo njihovega pričakovanja, tudi bebasti Tinč ni imel bridkih misli ob pogledu na dozorevajoče češnje. Barbika je strahoma ugibala, ali bodo smeli seči po sladkih sadovih, a Tilika je zatrdno vedela, da je njihovo upanje prazno, kajti vse, tudi češnje, so izgubili.
»Otroci,« je rekel Svenšek neki dan po kosilu počasi in trdo, »da mi ne boste klestili češenj, sliv ali marelic. Vse to je gospodovo. Si razume!, Tomažek?«
Deček je •preplašen dvignil velike oči.
»Zapomnite si, tudi sadje ni naše! Tinč, pojdi z menoj!«
Svenšek je odpeljal bebca naravnost pod češnji, pokazal v polne veje, napravil z desnico kretnjo, ki je značila jesti, in odločno odkimal z glavo, slednjič pa še z besedo razložil pomen kretenj. Tinč ga je samo debelo gledal. Svenšek mu je pokazal in povedal še enkrat. Tedaj je Tinču zginil bebasti smeh z lic, zamomljal je nekaj nerazločnega in se potegnil iz sadovnjaka.
»Težko* 1 bo z otroki!« je vzdihnila Svenšca, ko se je vrnil Svenšek in so se otroci poparjeni izgubili za hišo. »Kruha ni, češnje bi mnogo zalegle.«
(Nadaljevanje sledi)
24. september 1954	NAPREDNIH gospodarjev	Štev. 38 (648) — 7
	UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE	
Skrbimo za
Dokler pokladamo molznicam samo prav dobro seno, razmerje hranilnih sno-vi za srednje visoko molznost kar odgovarja. 15 kilogramov takega sena s 5% beljakovine in 36% škrobne vrednosti na dan zadostuje za približno 10 litrov mleka. Slama, pesa in koruzna silaža pa izkazujejo mnogo preširoko1 razmerje hranilnih snovi, to se pravi, da se nahaja v njih z ozirom na količino škrobne vrednosti premalo1 beljakovin. Kjer bi pokla-dali večje množine teh krmil, torej večje množine slame, pese ali koruzne silaže, bi morali manjkajočo beljakovino nadoknaditi z dodatkom beljakovinskih krepkih krmil, predvsem oljnih tropin, da bi dosegli v krmi ono razmerje hranilnih snovi, katero molzne krave rabijo in je pri pokladanju samega dobrega sena že od narave ustvarjeno.
Za dokup beljakovinskih krepkih krmil nam čestokrat primanjkuje gotovine. Tudi nam pogosto, predvsem v krajih, ki so oddaljeni od zbirališč mleka in od po-trošnih središč, račun za mleko in mlečne proizvode komaj izkazuje še neko izplač-Ijivost uporabe dokupljenih krepkih
	
Pismo kmečki mladini	
Zakaj laka in čarna na drugače ?
Želja po mehanizaciji ali — kakor bi to preprosteje in za naše razmere točneje izrazili — po nakupu strojev je po naših vaseh in menda povsod po svetu zajela tudi kmečko mladino, (čedalje manjše število „ljudi za delo" po kmetijah in udobnosti, ki jih nasproti ročnemu nudi delo s traktorjem ali bilo katerim drugim strojem na polju, je poleg naravnost bombastične propagande industrije in trgovine kmetijskih strojev povzročilo, da se želja po mehanizaciji širi kakor epidemična bolezen. Kakor je namreč kmetijski stroj dobrotnik človeka, ker mu lajša delo in poveča proizvodne sposobnosti, tako je prav oni tudi lahko vzrok poslabšanja donosnosti kmetije, po naših družinskih kmetijah pa tudi še krčenja zaslužka kmečke družine za njeno delo. Prav zato se je že marsikdo bridko motil, ko je v nadi, da mu „bo šlo potem na bolje", pričel kupovati razne stroje in se pri tem odločil tudi za traktor.
Zakaj se je bridko motil?
Bridko se je motil zaradi tega, ker ni upošteval prvič, da vsi stroji in naprave obremenijo kmetijo z mrtvim premoženjem, ki samo po sebi nič ne donaša, temveč sc le obrablja in izgublja na vrednosti, drugič pa ker ni pomislil, da je strojnemu parku primerno treba preurediti proizvodnjo na kmetiji, da bo treba čim manj strojev, da bodo ti v čimvečji meri delali in da bosta zemlja in živina dajali več dohodkov kakor doslej ter tako pomagali obrestovati visoko investicijo, ki jo je zahteval nakup stroja.
Ravnokar povedano mora upoštevati sleherni gospodar. Čim manjši je njegov kmečki obrat, tem bolj mora biti gospodar v pogledu na mehanizacijo razsoden. Ugotovljeno je namreč, da je v naših primerih meja rentabilnosti za nakup traktorja še vedno pri 15 do 20 ha. Praksa ne samo pri nakupih traktorja, temveč tudi kosilnic, obračalnikov, zgrabljal-nikov, izkopalnikov, mlatilnic, slamoreznic in domačih mlinov potrjuje, da se doslej to pri nas ni upoštevalo in da smo se celo „rezali v svoje meso".
Ali drugače ne bi šlo?
Slo bi in to povsod. Zapomnimo: niso stroji edino sredstvo, da razbremenimo kmečko družino napornega dela. Le pomislimo, kaj vse še počenjamo v naši kmečki proizvodnji iz gole navade, kar nam pa ne donaša za današnje življenje potrebnega denarja? Ali se v naši proizvodi nič ne da poenostaviti in ali brez strojev ni mogoče doseči boljši uspeh in lažje premagovanje dela? — Ko vidimo, da to gre, čemu potem gospodarimo še po starem? Zakaj pozabljamo ob nakupovanju strojev na boljše gnojenje, na boljše seme in boljšo oskrbo naših rastlin in živine, kar edino poveča naše dohodke? Bodimo kritični sami do sebe, pa tudi do nasvetov in priporočil s strani drugih!
In končno še to: Če že stroje na naše manjše kmetije, zakaj ne po dva ali trije skupaj, da bodo racionalnejše izkoriščeni, investicija pa razdeljena in s tem hitreje obrestovana.
Vse to je danes potrebno, kajti drugače bo nam in našim potomcem slaba predla.
izplačljivo krmljenje krav
ali koruzne silaže, da izravnamo razmerje v hranilnih snoveh.
krmil. V takih okoliščinah moramo pač z vso silo poskrbeti, da bo za zimo na razpolago osnovna ali temeljna krma, ki bo vsebovala dosti beljakovin in ki ne bo zahtevala dopolnitve z dokupom dragih krmil. Taka osnovna krma so dobro in pravočasno spravljeno seno, otava in ota-vič ter pravočasno pokošena detelja in lucerna.
Toda izkušnja pokazuje, da za večjo molznost, za dnevno molznost, ki je na primer večja od 14 litrov, tudi beljakovine največjih količin in najboljša osnovna suha krma ne zadostujejo, kajti žival znatno več kot 15 kg suhe krme niti požreti ne more. Tu je edini izhod v tem, da v jeseni pokladamo čim dalj časa zeleno krmo, da nudimo kravam tudi pozimi in spomladi sočno krmo v obliki silaže in v obliki čim zgodnejše pomladanske zelene krme. V zeleni krmi (razen v zeleni koruzi!) se navadno nahaja zadosti beljakovin tudi za prav visoko molznost. Kdo je letos sejal krmni ohrovt in posebno vrsto poletne ogrščice, tako1 imenovani »liho-raps«, bo lahko še zeleno krmil, ko bo toplota padla že na minus 5 stopinj. Marsikdo bo mogoče še z uspehom mogel sejati ozimno repico in ogrščico za najzgodnejše pomladansko zeleno krmljenje. Prav mnogo sočne zelene krme za zimo pa bo mogoče pripraviti le s siliranjem. In tu bi morali gledati, da sedaj jeseni čim več zelenih krmil, kakor n. pr. otavič, še zelena turščina stebla, zelena
topinambura, razne vrste pesnega in re-pinega perja okisamo v pravilnih ali zasilnih silosih. Poizkusi kažejo, da dobimo na primer od 70 kilogramov posušene trave le 7 litrov mleka, dočim ga dobimo od 70 kg zelene ali silirane trave nad 20 litrov.
Ne bo nam treba dokupovati za naše najboljše molznice draga krepka krmila, če bomo pozimi poleg večjih količin beljakovinske silaže, na primer poleg okisane travne deteljine, grašljinke in drugih krmskih mešanic pokladali dobro in prav dobro seno ali lucerno in le toliko pese
Uspeha obetajoč dnevni obrok krme za 20 litrov mleka po beljakovini in škrobni vrednosti bi izgledal na primer takole:
7 kg čiste suhe detelje,
25 kg beljakovinske silaže,
30 kg navadne pese in 5 kg krompirja.
Prepričan sem, da bi se ob tako smotrno izvedenem krmljenju rapidno dvignila molznost velike večine naših krav, katerih dosedanjo slabšo molznost čestokrat po krivici pripisujemo »pasmi«.
Vernik
Neizenačeno gnezdo pujskov
Lep je pogled na gnezdo pujskov, če so vsi izenačeni v rasti. Včasih pa kljub dobremu krmljenju dojnice pujski zaostajajo in so slabotni. Kje naj iščemo vzroke za to?
Pujski tehtajo ob rojstvu 0.80—1.40 kg. Teža je v veliki meri odvisna od svinje. Prvesnica bo skotila brez dvoma manjše pujske. Isto velja tudi za slabo krmljeno svinjo-dojnico. Čestokrat pa smo morali ugotoviti, da je bilo gnezdo ob skotitvi izenačeno, potem pa so nekateri pujski očitno zaostajali drug za drugim. Zato se sprašuiemo, ali morda dobijo pujski različno količino mleka in morajo slabotni stradati?
Mleka je prvotno v vsakem sesku enako, le zadnji seski ga imajo nekoliko
manj. V kratkem času si pujski prisvojijo seske in vlečejo le na gotovem — izbranem. Pujski sesajo v enem dnevu skupno 40—60 min. Čas ko dojnica napusti mleko je kratek in traja samo nekaj minut. Slabotni pujski v gnezdu ne masirajo — drgnejo dovolj ob sesek. Razen tega pa slabo izvlečejo mleko. Tukaj je vzrok, zakaj dobi tak pujsek manj hrane, zakaj daje dotični sesek zmiraj manj mleka in se prvi posuši.
Slabotnemu pujsku manjka življenjske volje. Čeprav sestradan, prične šele pozno uživati trdo krmo. Tudi pozneje ne izkorišča krme tako, kot ostali iz gnezda. Vsled tega so stroški za vzdrževanje visoki. Najbolje je, da takoj odstranimo slabotne pujske ali pa jih uničimo.
Ge koruza ne bo dozorela
Letos, ko je skozi celo poletje hladno in mrzlo vreme preganjalo tople sončne dneve in ko tudi sedaj jeseni ni nič boljše, obstoja nevarnost, da koruza za zrnje ne bo dozorela. Ta nevarnost je posebno velika pri hibridnih koruzah, ki pozno zorijo, ki pa dajejo zelo visoke pridelke.
Pri nas, ko sejemo za koruzo pšenico, je marsikateri gospodar že nestrpen in se nagiba k temu, da bi koruzo predčasno spravil z njive. Drugi se spet boji slane, da bi mu jo ne opalila. Tako se utegne letos zgoditi, da bomo spravljali koruzo še nezrelo, ki nam bo pričela pozneje plesneti v shrambi.
Tega pa se lahko obvarujemo. Če nam tudi slana koruzo opali, je izguba na zrnju in hranilnih snoveh manjša od izgube, ki bi nastala vsled razobešenja storžev s prevlažnim zrnjem. Slana sicer prekine življenje v rastlini in ustvarjanje hranilnih snovi v zrnju, vendar se po pat dneh sončnega vremena — in takih je v
oktobru pri nas še vedno nekaj — storži lepo osušijo, bolj nego če so obešeni na prostoru, kjer sonce in suhi zrak nimata dovolj dostopa do vsakega storža. Po Štajerskem nekateri kmetje spravljajo koruzo (hibridno) šele okoli Vseh svetih, ko se je popolnoma osušila.
Kjer pa zaradi setve ozimne pšenice koruze ne moremo pustiti stati na njivi do popolne zrelosti, je priporočljivo, da jo odžanjemo in postavimo — ne pregosto — na drugem mestu ob poljske sto-ge ali druge naprave, na katerih poleti sušimo seno. Tudi tukaj bo zrnje še lepo dozorelo.
Kar velja glede koruze za zrnje, velja tudi za siiokoruzo. Tudi tukaj čakajmo, dokler zrnje ni v mlečni zrelosti. Ako pa pride slana, jo moramo seveda takoj požeti in zrezati. Ker od slane opaljena silo-koruza vsebuje premalo vlage, je prav, če primešamo pri rezanju močno orošene trave, detelje ali pesinega listja.
Cb jesenski paši
Še vedno najdemo tu in tam gospodarje, ki iz raznih razlogov tudi v jeseni ne puščajo živine na pašo. In vendar, tudi ta paša zelo koristi zdravju živine, ki morda tiči ves ostali čas v nehigijensko zidanem hlevu. Kako utrjuje gibanje v lepi jesenski naravi zlasti mlado živino! Na drugi strani pa pomeni pravilno izvedena jesenska paša tudi lep prihranek na suhi krmi.
Poleg travnikov tvorijo običajno jesensko pašo marsikje tudi strnišča z deteljo. Ali kaže pasti po takih deteljiščah ali ne, je v prvi vrsti odvisno od stanja, v katerem se nahaja deteljišče. Vendar je treba imeti pred očmi dejstvo, da so de-teljne rastlinice v svoji mladosti zelo nežne, da imajo še slabe koreninice, posebno na bolj rahli in peščeni zemlji. Vsled tega utegne jesenska paša na takih zemljiščih povzročiti veliko škodo, ker puli živina mlado deteljo kar s koreninami.
Če pa je strniščna detelja že dovolj krepka in razvita ter zemlja čvrsta, potem lahko brez strahu pasemo na njej. S pašo celo povečamo bodoči pridelek detelje. Deteljne korenine se bolje razvijajo in spomladi se detelja tako zgosti, da izpolni vse praznine, ki jih opažamo jeseni.
Po lucernišču, razen v zadnjem letu pred podorom, naravno ne smemo pasti, če hočemo, da bo lucerna v prihodnjem letu krepka, čvrsta.
Pri deteljni paši moramo' biti zelo pre-
vidni in se živo zavedati, da mlada detelja kaj rada povzroča pri govedu napenjanje. Posebno prve dni, ko se paša prične, je ta nevarnost velika. Zato ne puščajmo lačne živine na deteljišča, ampak ji dajmo poprej v hlevu vedno nekoliko suhe krme. Dokler je na detelji rosa, ne puščajmo živine do nje! Tudi ko priženemo živino s paše, je ne smemo nikdar takoj napajati.
Nevarnost napenjanja je posebno velika ob gorkem in vlažnem vremenu. Kakor to nevarnost dostikrat pretiravajo, tako čestokrat zadostuje malenkost, že malo bele detelje v paši, da se žival napne.
Se jc čas za setev viffvedne zelene kvme
Dočim sejemo ostale krmne rastline za spomladansko zeleno krmljenje najpozneje začetkom septembra, sejemo oz. rž in pšenico za zeleno krmljenje lahko tudi še v prihodnjih dneh in tednih. Ker pa rž in pšenica spomladi hitro rasteta, je dobro če ju sejemo v obrokih po par dni narazen. V primerih, kjer imamo silose, jih potem siliramo, da bomo imeli sočno krmo tudi poleti, ko zmanjka paše in ko ni drugega kositi za zeleno krmo. Izdatno vigredno gnojenje z nitramoncalom bo v rženi in pšenični furi povečalo odstotek beljakovin.
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Posest in lastnina — popolna skupnost
Neki sodnik je prejel hkrati iz enega in istega kraja kar tri tožbe zaradi motenja posestvi. Ogleda si lego sporov na kraju samem in pokliče stranke prepira. »Vidim«, jim reče, »da še ne poznate razlike, kaj je gola posest, kakšne pravice daje in kaj pomeni za razliko lastnina. Poslušajte torej:	Posest pomeni, da ima
kdo kako stvar že v svoji moči, uporabi, ali shrambi — če so to premakljive stvari ali premičnine. Če so pa to nepremakljive stvari ali nepremičnine, pa pomeni posest, da po njih hodi, vozi, jih gospodarsko rabi in varuje v namenu, da posest obdrži. Če je pa taka posest na nepremičninah zapisana tudi v zemljiško knjigo, postane prava lastnina.
Navadna posest je lahko pravilna ali postavna (»rechtsmassig«), če je za to podana že kaka postavna podlaga ali »pravni naslov« kakor na primer veljavna pogodba, sodba, uradni sklepi, dediščina itd.; brez tega pa je posest nepravilna.
So pa še druge razlike, ki jih je treba poznati.
Posest je lahko poštena, če tisti, ki jo uživa, ve, ali po vseh znakih sodi in je prepričan, da ima pravico na posestno uživanje, ker je to pošteno pridobil. Če se pa kdo v kako posest vrine kradoma, po nepostavni poti, je taka posest nepoštena. Razlika je v posledicah, če kdo zgubi in mora vrniti pošteno ali nepošteno posest. Pošteni posestnik obdrži, tudi če podleže in posest zgubi, ves sad, ki ga je ločil od stvari in vse dohodke, ki jih je dobil. Kar je za stvar koristnega in potrebnega storil, se mu mora povrniti po dnevni ceni. Samo, če je nekaj samo olepšal, dobi povrnjeno samo navadno vrednost, ki jo je stvar res pridobila. Nepošteni posetnik pa mora vrniti vse, kar je iz tiste stvari pridobil, mora pravilnemu posestniku plačati vso škodo in poleg tega še ves dobiček, če bi ga bil pravilni posestnik lahko pridobil.
Pa še ena razlika je pri posestih. Kdor pride v posest samo tajno, da pravi opravičenec tega ne opazi, pri oddaljenih gozdovih, pašah, pri stvareh, ki jih opravičeni smatra za izgubljene, ali kdor pridobi posest s prošnjo ali zvijačo kot uslugo in noče več vrniti, taka posest je nepristna in se mora vrniti in škoda povrniti.«
»Sedaj pa bomo«, nadaljuje sodnik, »vzeli eno tožbo za drugo v pretres, kar pred vsemi, da se boste kaj naučili. Najprej torej tožba Janka Mišica proti Petru Močniku zaradi zabranjene pešhoje, vožnje s kolesom in živinogonje.«
(Nadaljevanje sledi!)
Stran 8
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Petek, 24. september 1954	Štev. 38 (648)
Italiji očitno ni do rešitve tržaškega vprašanja
Pogajanja za rešitev vprašanj okoli Trsta in tržaškega ozemlja se vlečejo že precej dolgo in je Jugoslavija v interesu miru pristala na razne koncesije, pa čeprav so povezane z velikimi žrtvami. Na drugi strani pa je Italija vedno spet našla nove »ovire«, s katerimi skuša zavlačevati rešitev tega vprašanja.
Tudi po obisku predstavnikov zapad-nih držav v Rimu, kjer so se med drugim menili tudi o tržaškem vprašanju, Italija še vedno skuša ustvarjati vtis, da je Jugoslavija tista, ki noče sporazuma med obema državama. Dejansko pa gre le za staro obliko italijanskega zavlačevanja, kar je potrdil tudi predstavnik jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve, ko je na tiskovni konferenci izjavil, da, kar zadeva Jugoslavijo, ni nobenih ovir za skorajšnjo sklenitev spora-
zuma o tržaškem vprašanju. Pripomnil je še, da so popolnoma neutemeljene vesti italijanskega tiska, češ da Jugoslavija baje zahteva nekatere ozemeljske koncesije in da s tem hoče zavirati ureditev tega vprašanja, marveč nasprotno na italijanski strani prihajajo z novimi ozemeljskimi zahtevami, kar da je vsekakor poskus, da bi postal sporazum, ki je bil dosežen zaradi jugoslovanske uvidevnosti, ponovno dvomljiv.
Jugoslovansko stališče v tem vprašanju je iznesel v Rimu tudi ameriški namestnik državnega podtajnika za zunanje zadeve Robert Murphy, ki je pretekli teden obiskal Jugoslavijo in Italijo. Kljub temu pa gotovi italijanski krogi še vedno širijo vesti o dozdevnih novih jugoslovanskih ozemeljskih zahtevah, s čimer bi očitno hoteli prevaliti odgovornost za zavlačevanje razgovorov o Trstu na Jugoslavijo.
Tito je govoril stotisočem
(Nadaljevanje' s 1. strani) dom, ni pa pripravljena sodelovati s tisto EOS, kot so jo prej zasnovali.
Govoreč o Nemčiji, je maršal Tito izrazil prepričanje, da nimajo prav tisti, ki bi želeli imeti Nemčijo stalno na verigi. Ravnati tako z nemškim narodom pomeni storiti, da bo iz njega nastalo prav takšno bitje, kakršno je nastalo po prvi svetovni vojni. Nemčija ima pravico, dobiti v skladu z mirovnimi pogodbami svojo suverenost. Treba je omogočiti, da se toliko, kolikor ustreza tudi interesom drugih narodov, oboroži, ne sme pa biti militaristična. Čutiti se mora enakopravno, tako, da tisti elementi, ki zdaj tam ponovno rovarijo, ne bi spet dobili tal pod nogami in v prihodnosti spet spremenili Nemčijo v državo, ki bi ogrožala sosedne narode.
O Atlantskem paktu je maršal Tito dejal, da dobiva čedalje bolj politično ideološko obarvano lice, vsled česar je za Jugoslavijo nesprejemljivo, da bi se mu pridružila. »Mi smo prebarvani s socialistično barvo, v bloku pa, ki ima protisocialistične težnje, ni prostora za nas. Sleherni ideološki boj, sleherne namere v zvezi s preventivno vojno so nam tuje in glede tega mi ne moremo sodelovati«. Za Jugoslavijo je Balkanski pakt, ki ni naperjen zoper nikogar, zadostno poroštvo, da ta del Evrope ne bo tako lahko postal sod smodnika.
Maršal Tito je odločno poudaril, da z vojno ni mogoče reševati spornih vprašanj na svetu. Novejša zgodovina je pokazala, da nobena vojna ni rešila vprašanj, zaradi katerih je nastala, marveč jih je samo še bolj zapletla in poslabšala odnose. Ko je pokazal na dejstvo, da so na
svetu države z raznimi sistemi, je dejal: »Mar mora tista, ki bo močnejša, vsiliti drugi svoj sistem, ali pa morajo sodelovati v takšnih razmerah, kakršne so. Sodim, da je edini izhod prav v tem sožitju različnih sistemov na svetu. To je edina možnost, da bi se izognili spopadom.
Tito govori
Sožitje med ljudmi je potrebno in možno na ta način, da sodelujejo glede tistih vprašanj, ki so v interesu vseh.
Ko je podčrtal, da je bila Jugoslavija doslej v prvih vrstah tistih, ki so prispevali k ublažitvi sporov med narodi in da bo v tem pravcu tudi nadaljevala, je mar-
Ob zaključku dunajskega jesenskega velesejma
Zaključno poročilo dunajskega vele-sejmskega urada navaja, da zaznamuje letošnja velika gospodarska prireditev dobre kupčije. Dunajski velesejem je bil vidno v znamenju nadaljnje trajne konjunkture avstrijskega gospodarstva. Razveseljivi razvoj je razviden iz ugodnih kup-čijskih sklepov. V ospredju interesa kupcev so bili proizvodi, pri katerih računajo s posebnim povpraševanjem ob novem letu.
Na kmetijskem velesejmu so prodajali sejalne stroje in kosjlne mlatilnice v Nižjo Avstrijo, Gradiščansko, Predarlsko in na Štajersko. Za puhalnike za slamo in seno so sklepali kupčije s tuzemskimi interesenti, poleg tega pa je bilo za te predmete tudi povpraševanje iz Jugoslavije. Za manjše poljedelske stroje so se posebno zanimali kmetje iz Gradiščanske, prav
tako pa tudi interesenti iz Nižje Avstrije in Štajerske. Trosilnice za gnoj, orala in brane so kupovali Gradiščani in Nižje-avstrijci. Tudi za traktorje in priklopice so se zanimali in sklepali kupčije kmetje iz Nižje Avstrije in Gradiščanske. Za motorna orala in pritikline je bilo živahno zanimanje iz vseh zveznih dežel. Pozitivni so bili poslovni uspehi razstavljalcev malega kmetijskega orodja. Za črpalke so sprejeli naročila iz Gradiščanske. Prav tako so prodali znatno množino strojev za molžo in centrifug, za kar so se resno zanimali tudi Jugoslovani.
V splošnem izkazuje letošnji dunajski jesenski velesejem znaten napredek in pozitivne poslovne zaključke na vseh področjih v prikaz in ponudbo razstavljenega blaga.
Pokojnine tudi za kmete
Na zborovanju nižjeavstrijskih in gradiščanskih kmetov v Brucku na Leithi se je vicekancler dr. Scharf med drugim zavzel tudi za ljudske pokojnine samostojnim kmetom. K temu problemu je dejal:
Delavci, nameščenci in uradniki imajo danes že po državnih zakonih zagotovljeno preskrbo za starost. V tem smislu so bili šele pred kratkim storjeni tozadevni ukrepi tudi za obrtnike. Ni pa še razširjen zakon o pokojninah na kmetijstvo.
Pogosto- se stari kmetje bojijo izročiti svoje kmetije svojim otrokom v skrbi, da kmetija ne more prehraniti več družin. Mladi kmečki nasledniki morajo za-
radi tega ustanovitev lastne družine v mnogih primerih zavlačevati ter tako zamudijo najlepša leta svojega življenja. V deželah, kjer vladajo socialisti, kakor na primer na Švedskem, Norveškem, Danskem ali kjer so v vladi močno udeleženi, kakor na Finskem in kjer so že vladali, kakor v Angliji, je razširitev ljudske pokojnine tudi na samostojne kmete že uresničena.
Dr. Scharf je izjavil, da avstrijski socialisti menijo-, da bi uvedba pokojnin za kmečke ljudi ne bila preveč draga. Uresničitev tega problema bi življenje kmečkega prebivalstva, predvsem delovnih kmetov, bistveno- spremenila.
Za odpravo nadurnega in nedeljskega dela
Ministrstvo za socialno- upravo je naslovilo na organizacije delodajalcev in delojemalcev nujen poziv naj delujejo na to, da se preneha z nadurnim delom in nedeljskim delom, kar je zadnje čase mogoče opažati na raznih področjih gospodarstva, posebno v gradbeni stroki. V pozivu je poudarjeno, da ta pojav ne nasprotuje samo- zaščitnim predpisom o odmeri delovnega časa, temveč vsebuje tudi veliko nevarnost, da je z nadurnim delom delovni volumen prekmalu izčrpan in nastaja po kratkotrajni prezaposlenosti brezposelnost. Odprava nadurnega in nedeljskega delovnega časa ni samo v inte-
šal Tito ob koncu svojega govora pokazal še na dejstvo, da je jugoslovanska politika sodelovanja z vsemi državami našla svoj izraz tudi v nedavni vzpostavitvi ponovnih diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Albanijo in zdaj tudi s Češkoslovaško. S tem pa se v sodelovanju Jugoslavije z zahodnimi državami ne bo ničesar spremenilo. »Ta normalizacija«, je dejal maršal Tito, »tudi ne more vplivati na naš notranji razvoj, na našo pot v socializem in mora izključiti vsako vmešavanje enega v notranje zadeve drugega. Mi delamo za veliki cilj, za cilj miru in sodelovanja med narodi«.
resu delojemalcev, temveč zaradi kvarnih posledic brezposelnosti tudi v interesu skupnosti. Na isti način so bili tudi gradbeni podjetniki naprošeni, da bi delovali za odpravo nadurnega dela.
„ Poslednji most ” v Celovcu
Avstrijsko-jugoslovanski film »Poslednji most«, ki je doslej žel že velikanske uspehe povsod, kjer so- ga kazali, vrtijo od danes naprej v celovškem »Volkskino«. Predstave dnevno ob 16, 18.15 in 20.30 uri.
Prodajamo HO LD ER in NORMAG diesel traktorje po 10,12,15,22, 28,35 in 45 PS
Hans Wevnig
CELOVEC, Paulitschgasse 13
Izbiro sadnih drevesc imam na razpolago po zmernih cenah. Drevesnica ing. Marko Polce r, Spodnje Vi-nare pošta Št. Vid v Podjuni (St. Veit im Jauntal).
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klaganfurt, 2, PostschlieBfach 17.
I R A D I O P R O G R A M! I 1
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nede-Uah:6.00 Glasbeni pozdrav — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Roman za ženo — 10.15 Šolska oddaja— 10.45 Mali koncert—11.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo —
12.00	Opoldanski koncert — 13.55 Slovenska oddaja — 14.25 Specialno za Vas — 15.00 Šolska oddaja — 17.30 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno: 5.49, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19.45, 22.00 00.00..
Sobota, 25. september:
8.30	Od pesmi do pesmi — od srca do srca
—	14-00 Dobri tip — 14.20 Kulturna oddaja
—	14.35 Pozdrav zate — 15.35 Domači zvoki — 19-40 Šport iz vsega sveta — 20.00 Igra orkester Radia Celovec — 20.15 Sestanek v duru in molu.
Nedelja, 26. september:
7.00	S pesmijo pozdravljamo in voščimo —
8.00	Kmečka oddaja — 10.00 Maša — 11.30 Vedra oddaja — 14.30 Otroški oder — 15.00 Pozdrav zate — 17.00 Glasba — 17.45 Kličemo mladino —• 18.30 Šport — 19.15 Lepe melodije — 20.00 Popolna žena in nepopolni mož — 20.15 Vesela oddaja — 21.30 Šlagerji.
Ponedeljek, 27. september:
15.30	Zabavni koncert — 15.45 Koroški
knjižni kotiček — 16.30 Glasba — 17.10 Iz filma in operete — 20.00 Leteči mikrofon — 20.50 Nežne melodije — 21.15 Šlagerji. Torek, 28. september:
16.00	Komorna glasba — 17.30 Popoldanski koncert —	19.40 Bayreuther slavnostne
igre.
Sreda, 29. september:
15.30	15 minut z orkestrom Ray Anthony
—	15.45 Otroška ura — 20.00 Leteči mikrofon — 20.05 Orkestralni koncert.
Četrtek, 30. september:
15.30	Igra orkester Radia Celovec — 15.45 Oddaja za mladino — 16.00 Komorna glasba
—	18.30 Tukaj govori UNESCO — 18.45 Kmečka oddaja — 20.00 Vedra oddaja —
20.15	Chorkoncert.
Petek, 1. oktober:
15.30	Črno na belem — 15.45 Otroška ura
—	16.00 Koncertna ura — 16-30 Glasba —
20.00	Leteči mikrofon — 20.05 Radijski oder.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! —
6.30	Radijski koledar in prireditve dneva —
7.00	Pregled tiska — 7.30 Za gospodinje —
8.30	Za pionirje — 12.20 Za naše kmetovalce
—	13.15 Zabavna glasba — 15.30 2eleld- ste — poslušajte (razen ob sredah) — 16.00 Utrinki
iz literature — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu —	19.00 Zabavna
glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 23.00 do
24.00	na valu 327,1 m Oddaja za tujino.
Poročila dnevno:	5.05, 6.00, 8.00,	13.00,
15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 25. september:
6.40 Koroška v pesmi — 11.15 Za pionirje — 12.10 Igrajo Štirje flosarji, pojeta Mija in Stane — 13.00 Okno v svet — 13.10 Za vsakogar nekaj — 15.15 Lahka glasba — 16.30 Želeli ste — poslušajte — 18.00 Jezikovni pogovori — 20.00 Pisan sobotni večer.
Nedelja, 26. september:
8.15	Domače pesmi — 9.00 Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori — 13.30 Želeli ste — poslušajte — 15.30 Po naši lepi deželi — 16.00 ..Neznani talenti" — 17.00 V plesnem ritmu — 17.30 Radijska igra — 20.15 Večerni spored opernih melodij — 21.00 Kulturna kronika.
Ponedeljek, 27. september:
11.15	Šolska ura za nižjo stopnjo — 11 -45 Slovenske narodne pesmi — 13-00 Nove knii-ge — 14.00 Glasbeni leksikon — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 18.00 Radijska univerza — 18.15 Iigra tamburaški orkester —
18.30	Zdravstveni nasveti — 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana.
Torek, 28. september:
11.15	Cicibanom — dober dan —, 12.10 20 minut z Veselimi godci — 14.00 Za pionirje — 15.45 Slovenske narodne pesmi — 18.00 Kulturni pregled — 18.10 Pesmi za naše male
—	1-8.30 Športni tednik — 20.15 Filmske melodije — 20.30 Radijska igra.
Sreda, 29. september:
11.15	Šolska -ura za višjo stopnjo — 11.45 Slovenske -narodne pesmi — 13.00 Jezikovni pogovori — 14.00 Gledališče in filmi — 15.30 Šolska -ura za nižjo stopnjo — 18.00 Ljudje med seboj —	18.15 15 minut z Avgustom
Stankom — 20.00 Opera.
Četrtek, 30. september:
11.15	Za pionirje — 12.10 Igra godba na pihala — 13.00 Ljudsko-prosvetni obzornik
—	14.00 Iz znanosti in tehnike — 18-00 Okno
v svet —	18.10 Poje mešani zbor SKUD
„Lojze Kokolj" — 18.30 Modni kotiček — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi — 21-00 Literarni večer.
Petek, 1. oktober:
11.15	Cicibanom — dober dan — 13.00 Na straži — 14.00 Za pionirje — 15.30 Radijska univerza — 15.45 Operetne melodije — 18.15 Skladbe za čembalo — 18.30 Družinski pogovori — 18.40 Narodne in umetne pesmi —
20.15	Glasbena oddaja.