231
Politične  stvari.
Kako dualizem v zvezi z liberalizmom
skrbi za kmeta in obrtnika, pa za nas vse.
Unidan je kvotna komisija predložila državnemu zboru Dunajskemu izkaz, koliko je v Avstriji (našem oddelku cesarstva) in koliko na Ogerskem (drugem oddelku cesarstva) davka došlo do leta 1875. c. kr. davkarijam od leta 1868., ko je bila Habsburška monarhija na dvoje razcepljena in se je po Beustu in Deaku rodil dualizem, ki je Nemca takraj Litave postavil za gospoda, unkraj Litave pa Magjara. In iz tega vladnega izkaza je postalo razvidno, da od leta 1868. do leta 1875. - tedaj o 8 letih — se je v Avstriji (brutto) vplačalo direktnega davka (zemljiškega, hišnega itd.) 684 milijonov gold., in direktnega (vžitnega) pa netto 952 milijonov, skupaj po takem 1636 milijonov gold. Ker pa Avstrija šteje 20 milijonov prebivalcev, tedaj pride v teh 8 letih pri nas na enega človeka 81 gold. davka. — Na Ogerskem se je v istih 8 letih direktnega davka vplačalo (brutto) 342 milijonov, indirektnega pa (netto) 398 milijonov, tedaj skupaj 740 milijonov gold. Ker pa je na Ogerskem le 15 milijonov ljudi, tedaj na enega človeka pride 49 gld. davka.' Po takem na Ogerskem vsak človek plača 32 gld. manj davka kakor pri nas v Avstriji. — In kaj mislite, kako Magjari opravičujejo ta veliki razloček? Tako le: Ker se je v Avstriji v navedenih 8 letih veliko več davka iztirjalo, mora vprihodnjič Avstrija tudi še veči znesek k skupnim državnim stroškom donašati, to se pravi z drugimi besedami: čem več davka A v s tri j a ne i plačujete, tem manJ ga je nam treba! — To je blagoslov dualizma gospoda Beusta, častnega mestjana Celovškega — dostavlja „Karnt. Volksst."
Oglejmo si zdaj še liberalizem Nemcev po Dunajskih„Neue Weckstimmen", kako pritiska na male obrtnike in rokodelce. Tako-le piše ta časnik v obraz Dunajskim liberalcem, katerim so naši podobni, kakor jajce jajcu: „Kaj neki dobrega so storili liberalci obrtnikom, katerih večina jih za svoje mali molike? Obrtniki so jeli stradati, liberalci pa, ki so med tem obogateli, dali so jim namesti kruha lepe besede, hvalisali so jih posebno zarad njihove politične zrelosti, tolike verake izomike, da je komaj še nekoliko kriatijanskega sledu pri njih ostalo. Obrtniki so tožili o dragini stanovanja ali da cel6 stanovanja ne morejo dobiti; liberalci pa, katere so za svoje bogove imeli, zidali so si palače in si na deželi kupovali velika posestva. In zmi-rom više je šlo z unimi, zmirom bolj pa nazaj s temi; uni prihajajo vedno bogatejši, ti pa vedno bolj siromašni. Kot liberalci brez vere zasmehujejo pregovor: „Brez Božjega blagoslova ni sreče." Uni so zmirom več časti dosegali, postajali baroni in ekscelence , ti pa so postali iz samostojnih mojstrov sužni delavci judovskega ali pa pojudenega, to je, liberalnega kapitalista. To je bila plača, s katero je dandanes gospodujoča nemška stranka male obrtnike in rokodelce za to obdarovala, da so oni kot pudeijni pri vsaki volitvi po komandi v volitveni hudournik skočili in liberalnega odbornika ali poslanca aportirali."