Politični ogled. Avstrijske dežele. V aašem miaisteratvu so ae izvršile imeaitae spremembe. Miaister za poljske zadeve, Flor. pl. Ziemalkovvski, je odatopil ter atopi na ajegovo mesto Grof Zaleski, doslej ces. namestaik v Lvovem. Češki miuister, baroa Pražak, odloži vodstvo nriBisteratva prava ter je postal miaiater prava grof Sclioabora, doalej cea. aamestaik v Brau. Miaister Pražak oataae aara vedao ia po zaalužeaji v lepem apomiau ia aovi miaister, grof Scboabora, je katolišk mož ia ima torej človek lebko zaupaaje do ajega. Le-ta aprememba v miaiaterstvu je tedaj, kakor sodimo iz aovib miaistrov, jako srečaa. — Predaedaik drž. zbora, dr. Smolka je obhajal v aedeljo, dae 14. oktobra, 40-letaico, odkar je bil prvikrat predsedaik v drž. zboru t. j. leta 1848. Eaake slovesaosti včaka pač meada redko kedaj kak predsedaik. — Koacem meseca aovembra bode II. katoliški zbor na Duaaji ia ai reaaica, da mu braai vlada obravaave glede verske šole. — V dež. šolskem svetu v Gradci sedi mož, H. Noe, čegar ime aosi na čelu aeka kajižica, izdaaa v Gorici. Ako je v reanici ajegova, potem imamo pač jasea dokaz za to, da aam je kaj k malu treba verske šole, kajti v kajigi je polao aejevere. — Koroške aemškutarje jezi budo odkrita beseda posl. G. Eiaspielerja, da slov. ljudatvo ae mara ljudskih šol, kakor jib ima sedaj ter da ga boli, če podučuje slov. otroke učitelj ia ae zaa jezika avojih učeacev. Žal, da ae godi še vedao po aekaterih šolah tako ubogim otrokom. — V četrtek. dae 18. oktobra, odpre se slovesao aadaa razstava v Ljubljaai, pravi se, da bode razatava jako lepa. — Na Kraajskem se tožijo, da iztirjuje seai ter tje kateri okr. glavar z napeto silo kazai, ki zadojo atariše, ako ae hodijo ajih otroci v redu v šolo. — Kraajaki dež. zbor še ai izvršil svojega dela, Proaaji razaib. občia, aaj ae odpravi dež. aaklada Ba žganje, zbor ai mogel usliaati, ker ne ve, odkod dobode deaar, ki bi tako izostal deželi. V Gorici Labov ai srara blata, ki ga aamečejo ajih ,,pobi" aa alovea8ke ali aemške aapise trgovcev. To vam je pač čudaa olika! — Dež. zbor večkrat obžaljuje, da še vlada ai aaredila ital. vaeučiliača v Tratu ter da še vedao dopašča vpisovati sloveaski v zemljiščae kajige. No aam pa je oboje po volji. — Isterski dež. zbor je oglasil Opatijo za letovišče, ae vemo, 6e bode to posebaa areča za ta sicer lepi kraj. — Hrv. sabor ali dež. zbor odpre se v Zagrebu dae 10. aovembra. Hrv. baa, grof Hedervary je potoval po hrv. Zagorji tik štajarskib mej. Upilo pa se mu je le bolj naa komaado", redko iz proste volje: živio! — Ogerska vlada ae vedao bolj prepričuje, da ima ljudi v svojih uradaijah, ki ao — goljufi. Kriva je teg pač le sama, ker je vzprejemala v službe ljudi tem rajši, čem boij so bili ,,iakri Madjari", druge pa je rada dela iz alužbe aamo za to, ker ai bilo v ajib žilah eaake, madjarske krvi. — Ces. aamestaik v Lvovu postaae grof. A. Badeai. Mož ima dobro ime pri Poljacih. Vunanje države. Sv. Oče ao vzprejeli koj drugi daa, ko je aemški ceaar prišel v Rim, ajega ia grofa Bismarcka. Oesar je oatal celi dve uri pri sv. Očetu. — Italija, to se pravi, italijaaako ljudatvo, ki drži a sedaajo vlado, pozdravlja aemškega goata. ceaarja Viljema, povsod z velicim aavdušeajem, posebao mesti Rim ia Neapel ste bili v tem ,,pridai". — Fraacoaki miaister vojae je prepovedal puščati taje častaike v vojaake šole. Tega mu ae zameri meada aibče. — Miaiateratvo Floquet še oataae dalje ter mu je zboraica izrekla še svoje zaupaaje. Veliko pa ae pomeai to zaupaaje. — Prepir zdravBikov aemakega ceaarja Friderika se ai pri koaci. Sedaj je izdal aaglijski zdravaik, Mackeazie, kajižico ter toži v njej čez veliko aevedaost aemških zdravaikov. Iato pa so rekli Bemški zdravaiki že poprej čez-aj. Čegava je reaaica? — Kaez Bismarck ai poaebao veael tega, kar sta aemški ceaar ia pa grof Bismarck dosegla aa Duaaji. Njemu je to vae premalo! — Rusija stavi alej ko prej aa svojib mejah kraj Nemcije ia Avatrije trdajave ia kaže a tem, da aima preveč zaupaaja v to, da oataae dolgo aedaaja ,,aapa mini". Tudi ceat ima že precej Bovih iz aotraajib avojih dežel do meje. — Srbija dobi tudi vojaške vaje, zakaj ji bodo, to ai zaaao. Kralj Milaa biva aa Duaaji ia pojde za tem domov, v Beligrad. Vpraaaaje gleač ločitve zakoaa ae visi, veadar pa se sodi, da aili kralj aa ločitev. — Nemire v Makedofliji piae Turčiji aa rovaš Ruaije, veadar pa aodi, da ji aiao aevarai. Ni aemogoče, da ae kedaj še kesa te svoje sodbe. — Grški kralj prazajuje k malu 251etaico svojega vladaaja in pride o tem čaau veliko vojaških la- dij, tudi avstrijska pride tje v Pirejsko luko. — Nemški naselbi vAfriki prede čem dalje, tem huje. Sedaj pa še ni gotovo, če ji pošJje Bismarck vojakov na pomoč. Fo takem bode k malu koaec naaelbe, ki je gnala o svojem času toliko hrupa pri Nemcih.