Naš vladar. Vfeeraj, dne 2, decembra, je potekio 66 lct, kar je eea*r Franc Jožef I. zasedel habsburški prestol in zavl&dal 6ez avstro-ogrsko državo, Neprestano ,e bila oesarjeva srčna želja, da bi ujegovi narodi uživali dobroU rniru ia se vesel li blagostanja in napredka. Velik© je bilo veSkrat njegovo potrpljenje, toda vse iras svoje meje. Tako je moral tudi sedai pozvati svoje narode, da z orožjem branijo Avstrijo in njen ugled pred zunanjimi sovražnvki. Vsi narodi so se z udanostjo in veseljem zbrali okoli svojega sivolasega vla. darja ter odposlali svoje najboljše mladeni&e in može na bojišče, da se tam borijo za vero. dom, cesarja. Tudi naS narod je z navdušenjem pohitel na bojno polj©. In glasovi, ki prihajajo od tamkaj, nam pravijo, da sta cesar in slovenski narod laliko ponosna na svojs slovenske sinove, kajti oni se izkazujejo vredne ^vojoga naroda, oni se izkazujojo kot junaki, ki znajo trpoti Łn umiratii za one, ki jih ljubijo. Tak je bil slor&nski narlod navzlic vsem klevetnikom vedno: zrost srojemu cesarju in vladarju, tako je bilo 1.1848, t\ko jt danes 1 1914. tako je bilo ves 5as skozi 66 let Fr»n»-Joželovega vladarstva! Ob 661etnici cesarjevega vladarstva izrekamo željo, da bi Avstrija kmalu ponižala in premagala SYoi©_soTražnike ter da bi potem solnce miru zasijalo nad nafiim priljubl^enim vladarjepi in n'egovo Avstrija in bi za dolgo, dolgo časa m utonilo wč. Mi Sloronoi smo in bomo do zadnjeg>a trenotka junaško sodelorali za časten uspeh, ki je prvi predpogoj za trajen mir, in zato smo prepričani, da se bomo tudi t miru lahko veselili vseli svojih pravic, neprikrajšanih in v polni meri še dolgo 6asa pod žezlom našega sodanjega dobrega cesarja Franoa Jožefa I., katerega naj Bog obvaruje in ohrani!