Čestitamo 29. november—rojstni dan republike! informator 9lasifo delovne skupnosti • emona j ljubljana leto 7 november 1976 št. 65 KJE JE EMONA? Po Ekonomski politiki — 200 največjih v SFRJ — smo na 10. mestu po celotnem dohodku in na 7. mestu po družbenem proizvodu Primerjava s sorodnimi organizacijami: po cel. po družb, dohodku proizvod. CENTROPROM i 6 INEX dobrina Celje 2 1 združena 5 5 Mercator 15 9 genex 21 n ABC, združen LJUBLJANSKE 40 17 mlekarne 67 114 Dvesto največjih delovnih organizacij je v letu 1975 ustvarilo 51 odstotkov dohodka celotnega gospodarstva v Jugoslaviji. MIRKO PREGL NIGERIJA: FARMI ZA 60 IN 90 TISOČ PITANCEV h,. L-MJ1U.JA.INA, KS. oktobra je obiskal Emono A1/HADJ1 aZIRj IBRAHIM, glavni delničar mešanega Jugoslovan-^'-nigerijskega podjetja JUGO NIGER v Lagosu, j e. Waziri je zelo vplivna osebnost v Nigeriji, saj je bil časa civilne vlade Nigerije (inančni minister. Po njegovi etostovoljni umaknitvi s tega položaja se je popolnoma po-gospodarsko-trgovskim poslom v Nigeriji. ,j. 'led obiskom v Emoni je g. VVazirija sprejel generalni be"eltt,>r Franc Nebne- Po ogledu filma Emona in uvodnih ši^dah generalnega direktorja, sl je gost ogledal farmo pra-Cev v Ihanu, kjer Je bil impresioniran ob industrijski '•fevodnjj prašičev. Naslednjega dno sl je gost ogledal Milnico v Zadobrovi. Mi že dalj časa sodelujemo z mešanim podjetjem Jugo-t'uger v Lagosu, saj smo dosej sklenili z Nigerijo enega ^Mvečjih poslov pri izvozu sladkorja. Prav tako pa že dalj sodelujeta TOZD Inženiring in Jugo-Nlger pri skupni jMizaciji »Prašičerejsko-mesnoindustrijskega projekta« v .‘Seriji: farma za 60.000 prašičev letno — reprodukcijska Lnia, farma za 90.000 prašičev letno za pitanje in klavnica Predelavo. Dipl. Inž. agr. METOD FLAJS ROMUNIJA: 20 TISOČ BEKONOV N Ljubljana, 21. okt. — »eneralni direktor Emone •LANG NEBEC je ob pristnosti pomočnika repub-•škega sekretarja za kmetstvo ing. IVA MAREN-LA sprejel romunsko dc-eBacijo kmetijskih stro-!°vnjakov, ki jo je vodil °N MOLDOVAN, pomoč-'Ht ministra za kmetijstvo b industrijo LR Romu-Ije. Gostje so si ogledali na. ” farmo prašičev v Iha-'u in se zanimali za teh-0,ogljo vzreje prašičev in za tehnologijo sušenja kraškega pršuta. Z našimi predstavniki so se dogovorili za ponudbo kompletne gradnje in tehnologije za novo farmo prašičev z zmogljivostjo 20.000 pitancev ter za rekonstrukcijo njihove farme prašičev z enako zmogljivostjo, ker so bili mnenja, da je naša tehnologija trenutno najboljša in najprimernejša za njihove razmere. E-PRESS SERVICE REORGANIZACIJA NAŠE OZD V NOVE DELOVNE ORGANIZACIJE NOVA VELIKA EMONA: SOZD K nam se pridružujejo: Agrotehnika, Gruda, Agraria Brežice, Dolenjka Novo mesto, Posavje Brežice, hotel Union in Indov (črevarna) — SOZD Emone: 8.500 delavcev, 14 DO (delovnih organizacij) in 41 TOZD LJUBLJANA, 17. novembra — Kakor nam je povedal Ivan Muhič, pomočnik gene-ralnega direktorja Emone in predsednik pripravljalne komisije za oblikovanje SOZD (sestavljene organizacije združenega dela) Emone, v kar sc s priključitvijo sedmih delovnih organizacij Iz Ljubljane, Posavja in Dolenj, ske spreminjamo oziroma re. organiziramo v novo, veliko Emono, ki bo imela 14 delovnih organizacij in 41 te-meljnih organizacij, kot vse kaže, in skupno okoli 8,500 zaposlenih delavk in delavcev. Smo torej pred priključit-' vijo Agrotehnike (6 tozd in 720 zaposlenih). Grude (3 tozd in 190 zaposlenih), Agrarie-Brežice (2 tozd in 400 zaposlenih), trgovskega podjetja Dolenjke (2 tozd in 340 zaposlenih), trgovskega podjet-ja Posavje iz Brežic (2 tozd in 340 zaposlenih), Indov 65 zaposlenih (črevarna) ter hotela Union iz Ljubljane (200 zaposlenih). Na novo torej prihaja pod okrilje Emone sedem delovnih organizacij z okoli 2.200 zaposlenimi delavci, medtem ko z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami še tečejo pogovori o združitvi. Gre predvsem za proizvodne in trgovske organizacije, ki se še niso povsem odločile za vključitev v novi agroin-dustrijski ter živilskopromet- ni kompleks, v kar se reorganizira Emona. Oblikovanje nove Emone ni samo družbenopolitična naloga, temveč tudi gospodar, ska nuja in naš cilj. Dolgotrajni tesni proizvodno poslovni stiki z delovnimi organizacijami, ki so se že odločile za združitev, je samo logična odločitev na osnovi organskega razvoja dolgoletnih medsebojnih odnosov. »Na reorganizacijo Emone se pripravljamo že dve leti,« poudarja Ivan Muhič, »ven-dar vse doslej do tega ni prišlo, ker smo želeli, da se naše TOZD ekonomsko in samoupravno uitrde, čeprav smo že od vsega začetka vedeli, da po ustavnih amandmajih Emona ne bo mogla ostati oblikovana tako kot je bila doslej. Dejavnost Emone kot celote je tako razno-lika, hkrati pa so njene tozd teritorialno premočno dislocirane, da bi se lahko ohranila dosedanja organizacijska oblika. Hkrati je do-sedanja organizacijska tvor. ba oteževala nova integracijska povezovanja. Predlagna in predvidena shema nove SOZD Emone Skupna vrednost proizvodnje in prometa v novih in priključenih DO bo v letu 1977 znašala 1,200.000.000,00 din (tisoč dvesto starih milijard din) ali 120 novih milijard dinarjev. Bruto produkt, dohodek in amortizacija bodo znašali 120 S milijard din. Temeljni oilji, ki si jih zastavlja nova SOZD Emone: 1. Boljše izkoriščanje vseh proizvodnih in poslovnih zmogljivosti, 2. Vsklajeno programiranje razvaja novih zmogljivosti in združevanje sredstev za reali, zacijo, 3. Medsebojno vsklajevanje proizvodnje in prometa ter usklajen nastop do partnerjev poslovnih, posebno pri izvozu in uvozu, 4. Racionalno izkoriščanje strokovnega znanja in potenciala zaposlenih delavcev-s težnjo in ciljem po uspešnem uvajanju modeme organizacije dela, pospeševanje ino-vaoij ter ustreznega infor-macijskega sistema. 5. Racionalno izkoriščanje dinarskih in deviznih ter i drugih obračunskih sredstev. 6. Hitrejše uveljavljanje od. nosov pri ugotavljanju in razporejanju skupnega dohodka in prihodkov, na podlagi združevanja dela in sredstev med DO in TOZD in z dragimi delovnimi organizacijami. 7. Skupni prevzem rizika in zagotavljanja večje soci-alne varnosti vseh zaposlenih kot posameznih OZD in SOZD kot celote. Vsi ti osnovni cUji, ki smo jih opisali, so v osnutku spo. razuma o reorganizaciji in združevanju novih delovnih organizacij še natančneje opre-deljeni in definirani, saj so določene tudi metode in sred. stva za doseganje. Pri tem je pomembno budi to, da hkrati s sporazumom o združevanju pripravljamo tudi skupni razvojni program, ki bo zelo konkretiziran, saj bodo v njem za obdobje petih let izkazani vsi učinki gospo, darjenja, potrebne nove naložbe, viri sredstev za te naložbe, obseg združevanja sredstev med OZD v SOZD itd. »Okvirno smo že ugotovili,« je nadalje poudaril Ivan Muhič,« da bodo znašale skupne naložbe v naslednjih petih letih nad 200 S mili. jard dinarjev. Povsem zanes-Ijivo je, da brez združevanja sredstev takega obsega naložb vsaj v tako kratkem času organizacije združenega dela nikakor ne bi zmogle. V osnutku sporazuma je tudi natančno opredeljen postopek za določanje prednostnega reda naložb (investicij, postopek za združevanje sredstev ibd., postopek za tekoče vsklajevanje razvojnega programa ipd. Ob tem je predviden povsem nov sistem razvojnega programiranja, in sicer po tako Imenovanem »rating« sistemu, ki omogoča, da vsako leto dodamo Nadaljevanje na str. 2) OBISK NA ODKUPNI POSTAJI RAZKRIŽJE LABORATORIJ POD OČETOVO STREHO Jakob Sabotin, tehnolog in študent, poln idej in ustvarjalno-delovne vneme, kandidat za inženirja živilske stroke, proučuje kisanje nenaribane bujte repe »Rad bi imel laboratorija Prvi pogled na odkupno postajo Razkrlžje, ki sodi v okvir delovanja sektorja A naše tozd Zunanja trgovina, nam odkriva nekakšno napol zidano lesenjačo, ki z ročnim napisom vred na moč spominja na gospodarska poslopja na filmskem divjem zahodu. Zagotovo se poslopja z revnim silosom, lesenim stopniščem pod stre-lio in okolico ne bi sramoval nihče izmed režiserjev tovrstnega filmskega žanra. Toda to je samo prvi in zelo bežen zunanji vtis, ki ga notranjost nekdanjega hleva, danes pa prenatrpanega in kot po potresu skrbno podprtega skladišča še barviteje dopolnjuje. Plastični sodi za kislo zelje so se zgnetli na pokritem, vendar odprtem prostoru za odkupljeno govejo živino, pod streho pa neznosno razglašeno ropota predpotopni stroj za luščenje lešnikov in orehov. Med množico takšne in drugačne embalaže, napolnjene s kislimi kumaricami in suhimi gobami, zelišči in vrečami krompirja, je nekaj malega prostora tudi za dve pisarnici in delovni prostor. To je naslednji vtis, ki ga dopolnjuje dejstvo, da je odkupna postaja Razkrižje oddaljena od Ljubljane okroglih 190 kilometrov, saj kraj leži takorekoč na slovensko-hrvaški meji v nekakšnem mrtvem kotu med Prlekijo, Pomurjem in Medjimurjem ali na koncu sveta, kot bi tudi lahko rekli. Študent Jakob Sabotin, kmečki sin, doma iz bližnjega Cvena, ki bo čez zimo doštudiral na biotehnični fakulteti v Ljubljani — v resnici bo skripta in knjige preglodal doma ob delu, je tehnolog tega obrata naše zunanje trgovine. Iz skromnega fanta, ki je v nemajhni zadregi, ker je nepričakovano kot najmlajši član tukajšnjega delovnega kolektiva prisiljen govoriti za javnost, vre volja do raziskovalnega dela in pozitivnih premikov, ki se obetajo odkupni postaji. »Rad bi imel, želim si boljše pogoje za delo: nujno bi potreboval laboratorij. Zdaj praktično tu nimamo nikakršnih možnosti niti za najnujnejše poskuse in analize. Mislim predvsem na ugotavljanje kislosti kumaric, feferonov, kisanega zelja ipd. Da, tudi polproizvodi morajo biti_ pravilno pri-p rabljeni. PREBERI: # Obiskali smo Razkrižje str. 3 # Analiza poslovanja str. 4 # Emonci na delovni akciji v Posočju str. 5 # V Karniji gradimo hiše str. 6 # Manjši dohodek — višji regres str. 7 Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo \dinak// '$485$' Boljše delo - večji dohodek NOVA VELIKA EMONA: SOZD /o 2 tozd * 340 zap. i tozd es zap. ▼ 6 tozd • 720 zap. i »ozd N 440zap f s2o zap. □’ i tozd 476 zap. 3084 zap. i tozd 28 zap. V i »ozd \ /union' ljubljana 1 200.*. sozd emona ljubljana 14 del. org. 41 tozd Nadaljevanje s 1. strani razvojnemu programu Se program za dodatno leto, tako da bo vsaka OZD stalno imela svoj razvojni program za naslednjih pet. let. Na novo bomo morali oblikovati skupne službe na ravni SOZD, določiti funkcije, ki jih bodo morale opravljati skupne službe za SOZD ipd. Pripravljalna komisija bo vse potrebno pripravila do 22. novembra letos, med drugim sporazum o združitvi » SOZD, sporazum o združitvi v Interno banko, sporazum o razmerjih skupnih služb in SOZD ter OZD izi osnutek skupnega razvojnega programa. Čeprav so z nekaterimi osnutki tako tozd kot OZD ter družbenopolitične organizacije vseh zain-teresiranih seznanjene, bomo okrog 22. novembra sklicali širšo delegatsko komisijo, v kateri bodo zastopani predstavniki vseh samo upravnih organov naših In priključenih tozd in OZD kot tudi delegati družbenopo-litičnih organizacij iz vseh omenjenih delovnih organiza-dj. Tako razširjena delegat-, ska komisija bo dokončno oblikovala predlagane osnutke ter jih dala v široko javno razpravo med vse delavce znotraj Emone in priklju-čevanih delovnih organizacij, da bodo nanje lahko dali svoje pripombe in predloge. Referendum o priključitvi sedmih novih delovnih organizacij k Emoni in o reorganizaciji v SOZD Emona bo predvidoma 24. decembra letos. »Pred nami je torej veliko in izredno zahtevno delo,« poudarja Ivan Muhič ter pristavlja, »da bomo morali vzporedno s tem procesom nuditi strokovno pomoč vsem tozd Emone pri pripravi novih samoupravnih sporazumov o združitvi v nove OZD, ki se bodo organizirale iz dosedanjih tozd Emone, kakor tudi pri oblikovanju novih tozd. IZVLEČKI IZ PREDLAGANEGA SPORAZUMA Funkcije, ki jih opravljajo skupne službe za vse DO so naslednje: • Usklajevanje interesov posameznih organizacij, združenih v SOZD z vidika njihovih medsebojnih odnosov in koordiniranje nastopa posameznih organizacij na domačem in tujih trgih ter organi-Turanje pristopa posameznih organizacij k poslovnim in drugim SIS. • Organizacija pospeševanja razvoja na področju sistema nagrajevanja, inovacij, ske dejavnosti, vključno z razvojem inovatorstva. • Urejanje In koordiniranje odnosov raziskovanja tržišča, odnosov - z javnostjo in ekonomsko propagando, kise nanaša na SOZD kot celoto. • Raziskovanja in priprava metod in postopkov za uvajanje poslovne organizacije, finančnega in poslovnega svetovanja ter finančne revizije m insfcruktaže. • Skupno planiranje, analiza in statistika za tista področja, ki so pomembna za organe SOZD, za dajanje informacij družbenopolitičnim in drugim organizacijam za zadeve SOZD in za obveščanje DO v sestavu SOZD o delovanju drugih organizacij, torej o zadevah, ki so po membne za medsebojno sodelovanje med organizacijami SOZD; za skupni obračun predpisan za SOZD, za obveščanje delavcev v skupnem internem glasilu. • Pravno-instruktažna funk cija, predvsem s področja razvoja samoupravnega pra va, dajanja pravnih nasvetov in pravne pomoči. • Organizacija sistema notranjega izobraževanja, predvsem za delavce na pomemb nejšdh delovnih mestih, ki se pojavljajo v večjem številu v več DO. • Koordinacija dela med OZD s področja splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite in oivilne zaščite. Funkcije, ki jih skupne službe opravljajo samo za ne katere DO oziroma TOZD v njihovem sestavu na podlagi posebnega sporazuma oziroma pogodbe so zlasti: • elektronska obdelava podatkov • ekonomska propaganda v tistem delu, ki se ne nanaša na dejavnost kot celoto oziroma na zunanjo podobo SOZD • tiskarska dejavnost • pravna pomoč v konkretnih zadevah, Id niso zajete v točki 6 prejšnjega odstavka Opravljanje poslovnih funkcij na ravni SOZD Kadar gre za velike posle z domačimi, predvsem pa z inozemskimi poslovnimi partnerji, kot so dolgoročne pogodbe, zastopniške pogodbe, pogodbe za izvajanje investicij v inozemstvu, pogodbe o skupnem vlaganju, večje kreditne posle zaradi nakupa ali prodaje blaga, skupen nastop na domačem in tujih trgih in druge pogodbe, ki se nanašajo na več DO v sestavi SOZD, sklepa take pogodbe 8.500 zaposlenih SOZD v svojem imenu in za račun OZD v sestavi SOZD na katere se posel nanaša. O sklenitvi take pogodbe morajo prizadete OZD pred hodno dati svoje soglasje. V letnem gospodarskem planu je lahko že vnaprej določeno, kateri posli bodo sklenjeni na ravni SOZD v smislu prejšnjega odstavka. Skupne službe SOZD pa sklepajo v svojem imenu in za svoj račun s poslovnimi partnerji take posle, ki se nanašajo na predmet njihovega poslovanja (elektronska dejavnost, propagandna, tiskarska dejavnost). INTERNA BANKA Interna banka uresničuje združevanje dela in sredstev ter poslovanje z denarnimi sredstvi in vrednostnimi papirji med temeljnimi in dni. gimi OZD v sestavi SOZD. OZD v sestavi SOZD bodo ustanovile interno banko s posebnim sporazumom na način, kot je določen v zakonu in v skladu z načeli iz tega sporazuma. Interna banka bo opravljala predvsem naslednje posle na področju izvajanja finančnih funkcij TOZD: • priprava predlogov za financiranje razvojnih načrtov, ključno s predlogi za združevanje sredstev med OZD v sestavi SOZD; • izvajanje združevanja dolgoročnih sredstev za izvajanje investicij v osnovna in obratna sredstva v skladu z veljavnim razvojnim programom SOZD; • skrbela bo za financiranje tekoče aktivnosti OZD v sestavu SOZD in v tem okviru skrbela za čim učinkovitejše koriščenje njihovih lastnih sredstev v okviru SOZD; • izvajala plačilni promet med OZD v SOZD, skladno s posebnim sporazumom med temi OZD; • poslovala z vrednostnimi papirji v obsegu, kot JI ga s posameznimi odločitvami poverijo OZD (sprejem menic v eskont, sprejem menic v hrambo, sprejem menic zaradi plasmaja In zaradi es-konta — smiselno isto tudi z drugimi vrednostnimi papirji); • nastopala v svojem imenu in za račun OZD do kre-ditorjev v kreditne odnose v zvezi z izvajanjem razvojnega programa ali v drugih primerih po posebnem pooblastilu OZD v sestavu SOZD; • v svojem Imenu in za svoj račun najemala kredite za obratna sredstva in jih v skladu s sprejelo finančno politiko razporejala na OZD v sestavu SOZD in druge OZD, ki so z OZD SOZD v proizvodni, poslovni oziroma dohodkovni soodvisnosti; • opravljala druge bančne posle v skladu z zakonom in sporazumom o združitvi v interno banko; • stopa v kreditne odnose s temeljnimi bankami in drugimi kreditorji za potrošniš. kc in druge podobne kredite za račun posameznih OZD ali za svoj račun. Pri izvajanju funkcij interne banke oziroma finančnih funkcij OZD v sestavu SOZD se DO s tem sporazumom dogovorijo še sledeče; • vsaka DO ima praviloma svoj žiro račun, če predpisi to dopuščajo pa se lahko DO odloči, da posluje preko skup nega žiro računa za več DO; • pri kateri temeljni banki bodo posamezne OZD v sestavi SOZD vodile a vista sredstva svojega žiro računa in drugih računov, se bodo mgd seboj dogovorile in to v cilju čim bol,j uspešnega izvajanja razvojnega programa in poslovne politike sploh; • devizno poslovanje bodo opravljale OZD preko svojih deviznih računov. Le za posle, ki jih v imenu OZD sklepa SOZD, bodo izvedeni preko prehodnih deviznih računov, ki jih bo imela Interna banka pri poslovnih bankah. Te račune bo interna banka praznila v korist deviznih računov OZD, na katere se posli nanašajo; • zaradi izvajanja funkcij koordinacije med OZD v SOZD bodo lete obveščale interno banko o stanju svojih dinarskih in deviznih sredstev na njihovih računih, o viških teh sredstev in primanjkljajih ter sredstev za redno poslovanje z namenom, da bi lahko interna banka odvečna sredstva posredovala drugim OZD v SOZD, ki jim pri- manjkuje likvidnih sredstev. Prav tako bodo OZD obveščale interno banko o prometu in stanju vrednostnih papirjev pn njih in to z namenom, da bi jim interna banka dajala pomoč zaradi čim boljšega koriščenja teh papirjev; • v odnosu do zunanjih partnerjev velja pravilo, da za dolgoročna kreditiranja, ki so opredeljena v razvojnih programih nastopa do kreditoda-jalcev interna banka in to v svojem imenu za račun posameznih DO oziroma TOZD; • blagovne kredite doma in v tujini bodo urejale s svojimi partnerji DO neposredno, vendar morajo pri tem upoštevati svoje obveznosti iz bilance sredstev za izvajanje srednjeročnega programa. DO pa lahko s poseb nim sklepom pooblastijo interno banko, da za njihov račun ureja tudi odnose iz področja blagovnih kreditov; • glede obrestne mere v medsebojnem kratkoročnem kreditiranju bodo člani preko organov interne banke vodili tako politiko, da bodo notranji denarni krediti praviloma cenejši od zunanjih; • interna banka je dolžna skrbeti za svojo likvidnost in likvidnost svojih članov in temu prilagajati ročnost virov in plasmajev ter svojo kreditno politiko sploh. Za vzdrževanje svojih likvidnosti in likvidnosti svoj® članov se lahko Interna banka zadolžuje pri bankah ® drugih kreditorjih. Prav tako lahko interna banka prosta sredstva kratkoročno plasira tudi drugim organizacijam i* ven SOZD. Jamstva V SOZD se OZD s tem sporazumom dogovorijo za 2 oblik: jamstva, in sicer: • jamstvo za likvidnost, • jamstvo za pokrivanje i*-gub. Jamstvo za likvidnost Če DO oziroma TOZD * njeni sestavi, za katere je i DO urejeno solidarno ozir0; ma subsidiarno jamstvo nftJ' manj v takem obsegu kakor na ravni SOZD, ne more ravnati svojih zapadlih °l3‘ veznosti do upnikov, pri čemer se med upnike všteva tudi interna banka, jamčil0 druge DO za njene obveznosti subsidiarno in omejeno- EMONA NA IKOFI 76 Razstavljali smo v okviru poslovnega združenj3 prehrambene industrije Slovenije — degustacij1 izdelkov Emone Miinchen, spet. — 23. sep. tenibra so se zaprla vrata letošnjega največjega sejma IKOFA v Munchnu. V jugoslovanskem paviljonu je bila letos prvič razstava sloven. skih predstavnikov živilske industrije v okviru katerih je razstavljala svoje izdelke Emona. Med programom mesnin Emone je bil pose-ben poudarek na pršutih in konzervah, predvsem pripravljenih jedeh. Ker je bil letošnji sejem namenjen le strokovnim obl-skovalcem, je bila temu prilagojena tudi degustacija, čeprav je degustacija povsem uspela, kar gre pripisati skrbi vseh treh degustatorjev — Emone, Kolinske, Medexa — bi bilo treba v bodoče, po mnenju strokovnjakov, misliti na večji degustacijski prostor, kjer bi lažje pripravljali in nudili poskuševaJcem razne jedi in pijače. Letošnji sejem IKOFA 76 je bil za jugoslovanske raz- stavljalce zanimiv predvse® zaradi tega, ker so posam62" ni proizvajalci razstavljali P° skupinah, to se pravi, da J® bil ■ jugoslovanski razstav® prostor razdeljen na več d®-lov. Tako je slovensko živa-sko Industrijo zastopalo P0-slovno združenje prehranah®' ne industrije Slovenije. Tak nastop je omogo®1 točnejšo ponudbo, natančnejše informacije, predvsem P boljšo obdelavo potencialn® interesov — kupcev. Napi-aV' Ijen je bil torej korak naPrcJ' vendar je prevladalo mnenj®; da bi bilo treba za naslednJ’ sejem prehrambenih in živ® skih proizvodov ANUGA-77 v Kolnu ponudbo slovenskih proizvodnih organizacij Se bolje in natančneje določiti, ® če že ni mogoče nastopiti popolnoma samostojno, pripre-viti paviljon v okviru »Jugo-slavia-public« tako, da bi s Slovenija predstavila v okviru jugoslovanske ponudbe k01 zaključena celota. A K-PKESS SKRVlO Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Boljše delo - večji dohodek LABORATORIJ POD OČETOVO STREHO Z obiska na odkupni postaji Razkrižje v Prlekiji Potem se ustno sprehodi-va skozi labirint neštetih Sozdnih sadežev, povrtnin, Mjščin, polžev in celo gove-'*a. ki jih odkupuje postaja Razkrižje. Set je nepričako-Vano odpotoval v Zagreb, aato una besedo mladi teh-n°log, ki po sili razmer do-jaa. pod streho svojega oče-ta> poizkusno kisa nenariba-n° bujto repo v lupini, ki je 1(1 bo po preizkušenem do-'bačem kmečkem receptu °4etov in dedov prava spe-ClaUteta za sladokusce. Fant ° uspehu ne dvomi ter je Potihem, čeprav tega ne pri-aaa na glas, prepričan, da bo že prihodnje leto nje-8°va odkupna postaja z uspe-botn prodajala na domači in trg. Bo, o tem ne more btti dvoma, saj dobra trgovca mreža najbolj pogreša tedke specialitete. Koščičasto in pečkasto bdje, sveže in posušeno. Le-j^nja ietina oziroma odkup jbrčkov, lisičk in borovnic, ** gredo za med na tuji trg P0leg domačih polžev, je bi-a spričo slabih vremenskih azmer bolj klavrna. Prav “^adi tega je vrtanje teh-"R^oga bolj poglobljeno. Bo- kontra grosist Med obiskom na odkup-P* postaji Razkrižje so se ‘••hkajšnji delavci najbolj Pritoževali nad odnosi s f rgovino na veliko, češ da Rbi pogosto zavrača bla-še preden ga prevzem-bRd sploh vidijo oziroma Pregledajo. Spričo tega Prihaja iz Razkrižja do grosista pol manj blaga, bot bi ga lahko. Hvaležna tema za raz-eiščevanje odnosov znotraj Emone! ovnic je bilo komaj 50 ton '‘ahi iso ton). Lisičk so bran 1,5 tone in to s Korone. Goričkega in Slovenskih jplc. Jurčkov ni bilo več ot dobrih petdeset kilogra- *t?0v. lani pa so odkupili krogijh 20 ton gob vseh su-gob skupaj. o Pečina vrtninskih poliz-eikov od rdeče pese, kuma vc> korenja in paprike od-jpia v dokončno obdelavo v /Phiniško tovarno Eta. Mar-jjbPj bi sami lahko dodela-Jaldo konca, meni podjetni t, ^8s kooperantov kmetov iz bbiurja, Medjimurja, Drav-bega in ptujskega polja ter drugod redno sodeluje z l^kupno postajo Razkrižje, ,. Je tudi v resnici nekakš-križišče oziroma sečišče za številne poljščine, gozdne sadeže pa druge blagodati narave in pridnosti človeških rok ter delovne vneme. Tisoč ton zelja oziroma zeljnatih glav prihaja iz Čakovca, Varaždina, potem ga v Ljutomeru narežejo in zlo-že v improvizirane bunkar-je, silose pri železniški postaji. Tudi zeljarne in bazeni, ki so bili namenjeni za sadno melaso, so nerodni in neprimerni za kisanje zelja: pol prostora ali bunkerja napolnijo z zeljem, drugo polovico pa napolnijo plastični sodi, polni vode, ki so za utež. Posebej težko in naporno je ne samo polnjenje, temveč tudi praznjenje in čiščenje bazenov. »O, kako bi rabili avtomatski stroj za vakuumsko pakiranje kislega zelja v polivinilaste vrečke, kot ga imajo v Tomačevem, in stroj za polnjenje kislega zelja v konzerve,« skoraj vzdihne tehnolog Jakob, kot da je trdno odločil, da bo zanju letos pisal ljubljanskemu dedku Mrazu ter debelo podčrtal, da se mu bo darilo v letu dni debelo obrestovalo, tako bo priden . . . Potem sva sredi posebne tehnologije za kisanje neolupljene repe, njene fermentacije, zorenja ipd. Zeljnico in repnico bi lahko s posebno tehnologijo polnili v steklenice, namesto, da gre v odpad in jo za drage devizne dinarje izvažali kot diabetično prehrano, nenadkriljivo dober napoj za prekrokano noč, razne prebavno-želodčne težave ipd. Letos bo šlo iz Razkrižja pri Ljutomeru na trg okroglih 600 ton kislega zelja, kakih sto ton ga bo iz kooperacije s kmeti. »Doma kisana bujta repa po starem preizkušenem receptu je zares specialiteta. Je boljša in okusnejša kot ribana, boste videli,« se navdušuje Jakob. Lahko bi jo pripravljali v večjih količinah, saj jo tudi bomo, takoj ko bomo imeli svoj laboratorij in nove načrtovane obrate v Ljutomeru. To bo nekaj posebnega, fant ne more iz svoje raziskovalne kože. »Prav lupina daje taki celi repi ravno pravšnjo ostrino, ki jo naribana in skisana ne premore.« Kljub slabi letini je Razkrižje letos odkupilo 70 ton kumar (lani 86 ton), 350 ton rdeče pese, 6 ton bučnih pešk, ki jih goje v kooperaciji s kmeti, saj je bučno olje iskan izvozni artikel. Letos so začeli s poskusnimi nasadi hrena v kooperaciji s Kolinsko na 30 arih in odkupili tudi 30 ton fižola itd. Letno delavci iz Razkrižja odkupijo 150 do 200 ton orehov, v načrtu pa imajo nasade hibridnega lešnika in oreha, ki po petih letih daje prve sadove. In pridelek ajde v kooperaciji, ki je zelo iskana (3 do 4 tone) sicer pa jo tudi uvažajo iz Sovjetske zveze: ajdov zdrob, ajdova kaša, moka — za istante. Težave so predvsem zato, ker se je stara domača ajda izrodila. Zatem je tu še odkup pšenice, koruze in ječmena, nadaljnja večja vrsta pa so naravna zelišča: mrtva in ostra kopriva, zimzelen, mleček, krlika in še »tisoč« drugih rož in zelišč, ki jih potre- buje farmacevtska industrija od Plive do Droge. Podlesek je letos bojda posušen dosegel celo 70 do 100 DM za kilogram. Glavni in nesporno najnujnejši problem odkupne postaje v Razkrižju so, kot smo že uvodoma podčrtali, prostori, v katerih se ne samo duše, temveč so tudi skrajno nezadostni in nepri-memi za resnejše in obsežnejše delo. Prav gotovo je nujno, da ne samo kolektiv odkupne postaje, temveč tudi njegov zunanjetrgovinski tozd do leta 80, kot je predvideno, z načrtom dokočno stare ta domači oreh. V ljutomerski industrijski coni ob železniški postaji je že določen prostor na nove prostore odkupne postaje Razkrižje, ki trenutno zaposluje 21 rednih in po 15 izrednih ali sezonskih delavcev. Tu potem ne bo samo klasičen odkup, temveč tudi predelava s potrebno vrhunsko tehnologijo m analizo, ki jo zdaj kot gostje opravljajo v ljutomerski mlekarni, eksperimentirajo pa doma, kot na primer Jakob s svojo bujto repo. Letos je šlo skozi Razkrižje samo pet ton polžev, ia-ni pa 20 ton, kar je za začetek dela novega tehnologa Jakoba slabo: vendar slab začetek dober konec, si misli podjetni fant, ki ne razmišlja samo o novi postaji in laboratoriju, temveč ve, da so potrebne tudi hladilnica, sušilnica in novi strokovnjaki. Posebej zanimiva bi bila, mem Jakob, dehidracija češenj, čebule, pese itd. Navkljub 238 starim tisočakom, kolikor jih mesečno dobi študent Jakob za svoje tehnološko snovanje in delo, so zaslužki v Razkrižju na občinski ravni delavcev s srednješolsko izobrazbo. Dobro, jutri ko bo postal živilski inženir, ko bo njegova bujta repa v glavah prišla izpod očetove strehe na poizkušnjo, bo prav zagotovo precej več števnega in bolje. EMONCEK NAUČI SE PLAVATI! V sodelovanju z Zavodom Tivoli in Plavalnim klubom Ljubljana organiziramo plavalno šolo za odrasle neplavalce. Sola plavanja bo predvidoma ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 20.15 do 21.45. Začetki tečajev bodo na začetku vsakega meseca, odvisno od števila prijavljencev. Pismene prijave pošljite DO 25. NOVEMBRA 1976 na naslov: Emona, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2/1, referent za šport In rekreacijo. Prijava mo-ra vsebovati ime in priimek, letnico rojstva ter poklic. Stroške tečaja bo kril odbor za šport in rekreacijo, vendar mora vsak prijavljenec vplačati varščino 150 din, ki jo bo dobil nazaj, če bo redno obiskoval tečaj. Vse informacije dobite pri referentu za šport in rekreacijo; telefon: 310-655, Int. 213. MIRA TEŽAK OBISKALI SMO RAZKRIŽJE V PRLEKIJI V V ODKUP ŽIVINE NA ŠTAJERSKEM RAZKRIŽJE, 5. nov. — Jože Žižek, refertnt za kooperacijo na POO Razkrižje — odkupni postaji Emone, je bil takoj voljan, čeprav se je pravkar pripeljal s svojim fičkom iz Ljutomera, da nam pove nekaj o svojem delu in o malih ter velikih težavah, s katerimi se srečuje. »Že tri leta sem pri hiši in kot vidite, sem veliko na terenu. Tu leži pretežni del mojega dela. Sem pač kooperant. Danes smo odkupovali živino na sejmišču v Ljutomeru. Kupili smo 20 govedi za Mesno industrijo v Zalogu. Dva tovornjaka sta jo že odpeljala. Na sejmišču v Ljutomeru odkupujemo živino vsak prvi Tl BOM LESNIKOV DAL... RAZKRIŽJE, 5. nov. — Proizvodno-odkupni obrat v Razkrižju popolnoma zasluži svoje ime. Poleg te-ga, da odkupuje živino, gozdne sadeže in povrlui-ne, »Izdeluje« tudi odlično kislo zemlje, mešano — srbsko solato, v načrtu pa ima tudi proizvodnjo kisle repe v celem. Ker smo že v mesecu novembru in se hitro bliža december in z njim praznovanje novega leta, dekleta v Kaz-križju z veliko naglico hite prebirati lešnike, ki dobro nadomestijo orehe za novoletne slaščice. V mali sobi, imenujmo jo sortirnica, sede dekleta, pred katerimi je velik kup neprebranih lešnikov. Z urnimi, vajenimi gibi ločujejo od jedrc tisto, kar jezi gospodinje, če najdejo v zavitku lešnikov nekaj, kar ni užitno — lupino. AGICA TISK; je iz Ban-fija, 4 km oddaljene vasice v sosedni Hrvaški. Že 10 let prebira lešnike, riba kislo zemlje, tare orehe hi jih klasira ter vlaga kumarice. Pri delu je skupaj s svojimi kolegicami IRENO KOSAR iz Saferskega, MILICO STAMNICAR iz Veščice ter JELKO KOTER in ANICO KRALJ, ki pa sta prav tako kot ona doma iz sosedne Hrvaške. Vse so si edine, da je kar v redu, da pa bi bile veliko boljše volje, če bi delale v novih delovnih prostorih in če bi bile mesečne kuverte malce debelejše. E-PRESS SERVICE ptteK v mesecu in prvi pe as po petnajstem. Gre v glavnem za klavno govedo, pri čemer moramo zelo paziti, da nas kmetje — prodajalci ne opetnajstijo. Zgodilo se je že, da je prodajalec kravi ki mo osolil m jd dal nato piti vodo. V takem primeru krava »požlampa« tudd do 40 litrov vode, seveda je zato tudi toliko težja. No, pa bo je star trik in mi mu ne nasedamo. Kravi porineš roko v vamp in vod zaplonka, da jo slišiš. Kmetu porečem, da se vrnem, naj počaka. Pustimo ga čakati toliko časa, da se krava temeljito izprazni. Jože Žižek pravi, da organizirano odkupujejo govejo živino vsak torek tudi na POO (proizvodno odkupni obrat) v Razkrižju. Pri tem gre predvsem za odkup svinj, telet, mlade pitane govedi in krav za zakol. Živino pripe Ijejo zasebni kmetje iz bližnje okolice, precejšen del živine pa pripeljejo tudi kmetje iz sosedne Hrvaške. GOVEDINA, GOVEDINA »V glavnem odkupujemo govedo simentalske pasme,« je nadaljeval Jože. Delamo s3-odstotno maržo, ki pokriva stroške. Cena za kg žive teže se suče od 10 do 14 din, teža goveda za zakol pa okoli 500 kg, vendar so že bili prime ri, ko je krava tehtala 700 kg. Glavni problem, ki nas tare vse skupaj tu v Razkrižju, so naša skladišča. Lopo za odkupljeno živino sicer imamo, a jo, žal, uporabljamo za druge potrebe. Vsa druga naša skladišča pa so dislocirana v bližnji in daljnji okolici. Vseh skladišč imamo okoli 20. V železnih dverih, ki so oddaljena 12 km, v Slamnjaku, ki je 5 km daleč, v Vidmu ob Ščavnici, Banfi-ju m tu v Razkrižju. Popolnoma razumljivo je, da to izredno povečuje naše stroške. Najemnine sicer niso tako visoke, narastejo pa stroški prevozov blaga in ljudi, saj je potrebno blago redno pregledovati, sortirati in podobno. Na razpolago imamo za vse skupaj le en tovornjak TAM 2001, potrebovali pa bi najmanj dva ali vsaj mali kombi za prevoz delavcev z odkupne postaje na delovna mesta. S tem bi si prihranili veliko časa, ki je denar. Čeprav je moje delo predvsem kooperacija in odkup živine, kooperantov imamo sedaj okoli 50 in to na območju Ljutomera, Ormoža, Obreža in Čakovca, poprimem, in to je pri nas ustaljena praksa, tudi za vsako drugo delo, naj bo to pri odkupu krompirja ali povrtni- Nl MESA BREZ TOVORNJAKOV LJUTOMER, 8. nov. — Jože Žižek, referent za kooperacijo s kmeti v Razkrižju, ki med drugim na sejmih odkupuje živino, se je pritožil, češ da je moral pred dnevi več glav odkupljene živine prodati neemonski TOZD, ker so bili naši tovornjaki premajhni! Tudi slaba organizacija povzroča pomanjkanje mesa — škoda! ne. Delo me veseli, čeprav ga nikoli ne zmanjka. Svoji delovni organizaciji se skušam oddolžiti, saj je tudi ona zame našla razumevanje in mi pomagala s posojilom za stanovanjsko hišo.« Videli smo, da Jožeta še nekaj tare, zato smo silili vanj, dokler ni povedal: »Ja, poleg skladišč imamo težave tudi pri administrativnem delu: en pisalni in le en računski stroj morata služiti kar 5 ljudem. Trem v administraciji, tehnologu in meni. Največkrat žal nanese taki.), da imamo vsi hkrati največ dela. Do prepira sicer ne pnde, toda delo bi teklo lepše in bolje, če bi bil rešen tudi ta problemček. G. Z. BERI ITD! Informativni tednik Dela — ITD začenja z novimi zanimivimi sporočili v nadaljevanjih: • Slovenske zgodbe o ljubezni za mlado in staro • Resnične zgodbe iz našega življenja • Zanimivo nadaljevanje o zgodovini Etrušča-nov s slikami o izkopaninah in njihovi pisavi. Kaj odkriva etruščanska pisava? Raziskovalca AN. TON BERLOT in IVAN REBEC iz Kopra pravita, da so se Etruščani imenovali Sluvene, njihov jezik pa spominja na staro slovanščino. Bomo torej Slovenci začeli svojo staro zgodovino odkrivati tudi v zgodovini Etruščanov, ki so živeli med Alpami in starim Rimom? Ne zamudite zanimivega branja. Našli ga boste od petka naprej v Informativnem tedniku Dela — ITD. Zanimivosti doma in po svetu — vsak teden v ITD. Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo GLAVNI ELEMENTI IZ DELITVE DOHODKA ZA OBDOBJE JANUAR - SEPTEMBER 1976 V NAŠIH TOZD TOZD Obdobje Celotni dohodek | . Dohodek Delitev dohodka KŠ"*' n..k 0^ obresti dr. pog. dohod. 0se.' Od In ,ok. e«!-" kreditov nhvf>7 Oslo-. k do Č». Po fokt. Po real, pice. . real. po foktu- po ploč. rironi real. real S z. po .. po faktur. pložonl reolizl .real. 1 2 3 4 5 ' -fc 7 • K ■ • 1 10 ~~W <2. Pol jed. goved. °) l-IX/75 b) ZR 75 c) pl.76 d) l-IX/76 o/b d/c 4/0 61.606 78 510 51.706 39.144 36.077 79 / 74 64 14.302 ,• 21.204 17.268 12,944 9.877 67 75 ' 91 2.843 2.542 11.962 135 3.526 3.814 15.665 206 3.980 2.100 12.190 33 2.549 2.455 10.264 570 81 ' 67 76 66 64 )17 84, 90 97 86 422 -3.180 -2.007 j -1. 035 -2.894 -5961 158 280 91 -i.sss •: 3.571 3.482 3.531 3.508 101 Froli««- 0) MX/75 b) ZR 75 c) pl on 76 d) I-IV76 oA 4/c 4/0 69.237 92.160 • 91.185 70.472" 78.445 75 86 1)3 • 9.460 17.192 • 18.855 16.750 16.727 55 89 177 1. 768 2.654 4.911 1482 2.393 3.629 6.032 1567 3.215 4.512 6.733 913 2.198 3.816 6.363 842 74- 73 81 . 95 68 85 . 95 92 124 144 * 130 57 Kmetij, koop, 0) l-IX/75 b) ZR 75 c) plan 76 d) l-IK/76 oA d/c d/a 55.354 • 77.193 91.o93 71.744 71.571 72 79 • 130 3.081 4.762 5.296 .4.275 4.166 ' 65 81 139 353 367 1.677 130 442 532 2.376 191 494 699 2.735 IfrS 302 444 1.939 176 80 69 71 68 • 61 .207 71 106 86 * 394 116 135 554 . 1. 221 '1.202 ' 1.414 1,305 45 118 255 * Močna krmilo °) l-IK/75 b) ZR 75 c) pl.76 d) I-DV76 oA d/c 4/0 158.183 215.924 239.496 177.599 177.460 73 74 112 11.640 , 15.828 16.502 11.692 11.753 74 . 71 100 2.649 1.453 4.308 32 4,283 ' 2.333 6.012 50 4.602 1.631 6.220 50 2,870 1.888 4.840 164 62 62 72 64 62 116 78 328 108 130 112 3.198 j 3.150 3.999 1.930 1.991 102 • 60 Mesno ind. a) MX/75 b) ZR 75 c) plan 76 d) l-IX/76 oA d/c d/a 293.358 409.595 458.746 316.179' 313:429 72 * 69 108 30.379 41.109 44.152 28,432 29,160 74 64 ; 94 4.575 4.648 17.137 173 5.936 5.931 23.835 221 6.927 6.344 25.655 100 5.166 4:659' 19.503 923 77 78 72 78 75 73 72 •113 T00 * 114 3.846 5.186 5.126 -1.819 -1.091 74 1 i Pekoma Center a) l-IX/75 b) ZR 75 c) plan 76 d) Mty76 oA d/c d/a 34. 414 49.334 55.581 39. 200 37.540 74 71 ioe 9.910 13.463 14.728 10.291 9.797 : ' 74 70 104 124 914 7.853 64 128 1.234 10.864 73 148 1.402 11.940 80 89 1.096 9.093 ?32 97 74 72 88 60 78 76 290 72 120 116 362 955 j . 1.164 1.150 -219 - 713 82 SKUP. PROIZ. °) I-IV75 b) ZR 75 c) pl .76 d) l-IX/76 oA d/c 4/a , 674.152 929.716 987.807 722.338 714.522 73 73 107 78.772 . 113.558 116.80) 84.384' 81.480 69 . 72 107 12.312 12.578 47848 2016 16.708 17.473 64784 2308 19.366 16.688 65481 1342 13.174 14.358 52.002 2907 73 72 74 87 68 86 79 217 107 114 109 144 4.018 12285 13924 1.943 -961 . 32 iž Trfl. kila Emono a) l-IX/75 b) ZR 75 c) plon 76 d) I-IV76 oA d/c 4/a 249.153 377.38) 446.018 284.620 • 284.332 64 • 64 114 32. 659 50.969 58.376 36.896 36.722 64 63 113 5'. 700 4.210 17976 652 8.112 6.654 25016 857 6.611 7.950 32061 950 4.965 5 . 024 21594 '1565 70 63 72 76 75 63 67 1 65 87 119 120 240 4.12! j 10.330 10.804 3. 748 3574 40 35 91 Svper- morket ljubljorv Super- market Odjek 0) l-IX/75 b) ZR 75 c) plon 76 d) MX//6 »A d/c i/« 89.777 34.108 55.000 95.713 95.312 67 62- 107 10.744 .17.782 21.687 11.619 :11..395 ' 60 54 ioe 766 1. 292 7.946 426 975 2.117 10765 531 1.036 2.872 12778 396 61$ 1.728 8.828 645 79 61 74 80 • 50 • 60 ’ • 69 163 67 134 Ul )51 314 ,3.394 4.605 - 97 -32) 9 °) 1-IX/7S b) ZR 73 c) pl.76 d) MX/76 a/h A/a A/a 55.320 83.056 98 093 65 401 65.340 67 67 118 7.409 . 10.855 13493 8.080 8.051 68 60 109 67 906 5.030 44 105 1.301 7.270 52 136 1.595 8.600 50 77 995 6.096 286 64 •* 70 70 85 57 62 71 115 110 121 1.362 2.127 3.112 625 596 64 20 46 Trgov, obrot Koper 0) l-IX/75 b) ZR 75 c) plan 76 d) I-IV76 oA A/a A/a 72.402 105494 126732 1l2P0rf 112112 69 89 156 8.156 10.674 12.408 9.636 9.568 76 78 . 118 182 1.091 3.772 80 212 1.448 5.612 109 408 1.816 6.620 1)4 262 1.508 5.051 259 86 75 67 73 64 83 76 227 144 138 134 324 3.033 . 3.293 3.450 2.556 2488 92 74 84 • II a) l-IX/*5 b) ZR 75 c) plon 76 d) l-IX/76 oA d/e A/a 564836 804256 916029 656)76 653254 70 72 . 116 61.128 92.523 94.849 71.43) 70.261 ' 66 75 117 400 6.850 40476 1597 549 10.455 54474 2034 1.876 9.577 64279 2611 2.300 9.175 47812 3423 73 66 74 79 123 ,96 74 131 134 118 214 11.805 23435 16506 8.721 7531 50 53 74 ; Soper-. market Mari boi • c) \- '\X/76 b) ZR 75 c) pl.76 d) a/h A/e 4/a 36.486 55.330 65.4:7 41.886 41.793 66 64 115 3.220* 6.503 7.466 4.552 4.526 50. 61 141 285 306 3.250 108 316 505 d,438 143 330 607.: 5.356 173 682 720 4.046 358 55 61 73 76 207 11? 76 207 23? 235 125 332 -729 . 901 1000 -1254 -1280' 172 SKUPAJ MALO- PRODAJ 0) l-\X/75 b) ZR 75 ‘k) plon 76 d) I-IV76 oA A/a * d/a 1067974 1559625 1807349 1256697 1252145 69 70 118 123.3)8 187.730- 208.279 42.214 140523 66 68 115 7. 400 14.655 78450 2907 10.469 22.480 107575 3726 10.397 24.417 129694 4294 8.801 19.151' 93.427 6536 71 65 73 78 85 78 72 152 119 131 119 225 19906 43<80 3v477 . 14299 12608 46 36 72 • Trg.no ‘veliko < ! • 0) l-IX/75 b) ZR 75 c) plon 76 d) l-IX/76 oA d/c d/a 967.733 1340484 1550500 • 1174098 1151345 72 76 122» 67.294 94.175 97.427 75.377 67.871 ' * 72 77 112 10.871 8.205 27.698 298 13.774 8.797 30.389 424 12.108 15.326 44.485 452 6.946. 10.594 32.973 479 «0-93 72 70 57 69 74 106 6< 129 119 161 20222 . 32791 25056 24385 16879 62 97. 121 | Ilirija .Zunanja j trgov. MX/75 b) ZR 75 c) pl.76 d) 1-1)976 oA d/c d/a 0) 1-1)975 b) ZR 75 c) plan 76 d) 1-1)976 a/b d/c d/a 114.267 162.889 200.000 128.181' 126.576 70 64 112 14.554 . 23.877 28.072 18.024 17.260 61 . 64 124 1.296 1.550 8.090 416 2.063 2 . 537 13.402 512 2 . 774 2.782 1 6.046 670 1.721 2.233 11.651 977 63 61 66 81 62 80 73 146 133 144 131 235 2.402 5.363 5.800 1.442 670 45 25 60 1069776 1447964 1630000 1089348“ 1045400 74 • * 67 102 54.881 81.429 70.939 44,830 32.530 67 * .-63 82 12.212 6.624 U.022 1462 16.454 9.305 23.170 2286 17.886 10.737 27.126 2190 9.735 8.527 20.147 1992 74 71 69 64 ,54 79 74 91 80 1 29 126 136 18.561 30.214 13.000 4.429 -7.871 61 34 24 « SKUP. TRGOV. t, a) l-IX/75 b) ZR 75 c) plon 76 A) 1-IV/76 »A V* . Vm 3214750 4510962 5187849 3648324 3573466 71 70. ..1)4 • 260047 387211 404717 280445 258184 * 67 69 108 • 31.779 31.034 131060 5083 42.760 43.119 182536 6948 43.165 53.262 21735) 7606 27.203 '40.505 1581989904 74 72 • 72 73 63 «76 73 131 86 131 . 121 196 61.091 j 11.848 83.333 44.555 22,29ž 55 54* 73 I-IV75 264466 10.504 232 1.569 •4.809 118 3.776 b) ZR 75 301441 18.969 430 3. 336 7.592 1507 6. 104 j c) pl.76 350000 16.501 332 3. 996 8.450 223 3.500 i d) l-IX/76 219913 181.553 10.832 9.604 713 1.485 5.294 323 3.017 1.789 oA 88 • 35 54 47 63 8 62 . A/a 63 . 66 215 37 .63 145 86 d/a 83 103 307 95 110 274 80 Inieni- o) l-IX/75 12.257 3.405 • 140 607 1.716 19 923 nng b) ZR 75 19.195 4.649 • 202 • 613 2.613 •29 1.192 • c) plon 76 22.330 5.517 238 849 3.038 28 1.354 . d) l-IX/76 ir.115"* 11.086 2.779 2.769 154 286 1.883 55 401 391 oA 64 i 73. 69 99 66 66 77 A/e '50 • 50 65 34 * 62 196 30 d/a 91 82 ;iio • 47 110 289 43 Zovod o) MX/75 2. 467 ’ • , 1.744 40 225 * 923 40 516 . za b) ZR 75 3.186 2. 208 51 269 1.337 24 527 * . turizem c) plan 76 4,010. 2.822 • 50 320 1.555 30 ’ 867 . d) l-|X/76 * V. 199 436 436 30 114 967 41 • -716 -716 . • «A 77* *. 79- • 78 • 84 69 167 98 • d/c ■ 30 • . 16 • 60 , 36 62 137 15. i 19. člana 78. samo-upravnog sporazuma 0 medjusobnim odnosima radnika u udruženem r*-du OOUR SUPERMARKET Osijek. TOZD — Tovarna močni*1 krmil Delavcu JOŽETU DREM' lju, mešalcu krmil v pr0' izvodnji, se izreka javm opomin zaradi kršitve delovne obveznosti po člen0 78/5, 78/7 in 78/2 samoupravnega sporazuma 0 medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu-Imenovani je dolžan povrniti tudi nastalo škodo. TOZD — Prašičereja Iha" Delavcu MARJANU Ul MON1JU, servisnemu delavcu, se izreka javni oP°' min zaradi kršitve delovne obveznosti po člen0 77/1, 78/5 in 8 samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Delavcu MARKU TESTENU, servisnemu delavcu V servisni službi, se izrek® javni opomin zaradi krši*' ve delovne obveznosti P0 členu 73/3 In 78/8 samoupravnega sporazuma 0 medsebojnih razmerjih delavcev v združenem del"- Vaše zaupanje - naše zatiovoiistvo m? EMONA INFORMATOR # 5 ' > H. Boljše Pelo - večji PohoPek VOLARJI, 20. okt. — Cas hiti in dane« bo jutii včeraj. Slika, ki se ponavlja v vseh vaseh na Posočju. Domačini so za silo zavarovali imetje, kolikor se je pač dalo prvi hip in se vrgli na tisto delo, katero je bilo najnujnejše. Do prihoda prave zime mora biti vse nared. EMONCI NA DELOVNI AKCIJI V POSOČJU •VAN VOLARIČ iz Sužida: ?! ot po tekočem traku je “• Tako so bile pridne da so aši družini prihranile za več “• cel dan dela. Zadnji čas j* že bil, da pospravimo ronipir. Ob taki pomoči sc ^“vek počuti čisto drugače j' sedaj vemo, da nismo sa- STRES iz Sužida: pridnih delavcev še ni-£•“ Imeli,« Je pohvalila na-Emonke, ki so pomagale p viti krompir pod streho. • ridnim rokam In dobri ')• se Je pridružilo še son-’ ki Je sijalo ves dan. JUHA OSTERC, DSSS — ,, ‘•akontist: »Poleg domače-va žganja imajo najboljšo - hladna je in osvežujo- '-a«. J*i je vodja ekipe za zla-“P0*4® VITO BRUMEN so tako spretno poprijeli pri gradnji nove hiše, da je ANDREJ RAZPL < zidarski mojster Iz Orehka dejal: »Cisto nič se jim ne pozna, da so prišli naravnost pisarne. Zares jih moram pohvaliti. Skoda le, da so prišli samo za en dan.« *K IN PREDSEDSTVO SINDIKATA O NOVI SINDIKALNI LISTI MANJŠI DOHODEK - VIŠJI REGRES Ljubljana. 11. nov. — Cia. U' sveta ZK in predsedstva Konference sindikata Emone ® se v razpravi o novi sin-•Kalni Usti med drugim za-r®11- naj bi poslej ne izpla. 2*vall več vsem delavcem enakega regrcsa za |etni do- Pljsii temveč naj bi ga od. eejall glede na višino oseb. ^Ka dohodka. Delavci z nižjim OD naj bi Pfaviloma dobivali najvišji možni regres. Gre za degresivno določevanje regresa, kar pomeni, manjši zaslužek — višji regres. Do 31. decembra moramo nakazati na račun »Pomoč Posočju« denar v višini enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih delavcev v Emoni. Na-čin zbiranja tega denarja je odvisen od dogovorov v po-samezni tozd. Proslave dedka Mraza naj se omeje na kultumo-zabav. ne programe, brez obdaritev otrok. Denar, ki naj bi ga porabili za nakup daril, prispevajmo za darila vzgojno-varstvenim šolskim in drugim podobnim ustanovam. Tudi praznovanje 8. mar. oa — dneva žensk —- naj se omeji na čestitke, v ta namen predvideni denar pa naj bi namenili za humane akcije. T|skovna konferenca v e-tozd globtour Ola-ni civilne za&cite med vajo v tozd »Trgovina na veliko spretna pomagajo »ponesrečen-en«. NOVO: KONCERTNI TURIZEM Ljubljana, 8. nov. - v "»štorih direkcije GLOB-st 11 smo organizirali ti-Kovno konferenco z name. k1' da bi seznanili novinar. * 0 novoustanovljenem oddelku pri Ljubljana. 2e nekaj let smo priča kri-da se v Globtouru pre-»p Posvečamo inozemskemu medtem ko domači »rižem zanemarjamo. Doma-turizem je velika rezerva, dl -0 moramo obdelati in ji J®ti nove oblike. Tako smo Globtouru oktobra ustano-! oddelek koncertnega tu- fcsnia. Direktor Globtoura Davo. d Ferligoj je navzočim po-hamen in program tega g°V6ga oddelka in poudaril, a 56 ne bomo bavili samo “ncertnem 'DOBTOdru z uvozom koncertnih programov, temveč bomo tudi izvažali naše prireditve in to predvsem v dežele, iz katerih bomo uvažali kulturno-za-bavne programe. Za leto 1977 planiramo okrog petsto prireditev. S posredovanjem kubanske ambasade v Beogradu in z odobritvijo Zveznega zavoda za mednarodno prosvetnokultur-no in tehnično sodelovanje, je od 1. novembra na gostovanju po Jugoslaviji kubanski nacionalni folklorni ansambel iz Havane. Ansam bel bo nastopil v devetnajstih jugoslovanskih mestih. Turistična agencija Glob-tour s koncertno poslovalni-co v Beogradu si bb v okviru danih možnosti prizadevala za uspostavitev čim opti-malnejšega ravnotežja med I ©globtour turistična agencija umetniško ravnijo prireditev in pričakovanjem publike. Omenjeni moment je lokacijsko pogojil razmestitev koncertne poslovalnice Globtour v Beogradu, in to zaradi boljših možnosti za kon-taktiranje s kulturnimi institucijami zveznega značaja in tujimi ambasadami. Te posle smo prevzeli od Jugokoncerta iz Beograda in na trgu nastopamo kot grosisti. Urednik glasbenega pro. grama RTV Ljubljana, Moj. mir sebe je bil mnenja, da po hotelih primanjkuje pri reditev, čeprav je teras in od. govarjajočih prostorov dovolj. Zavedamo se, da v letni sezoni primanjkuje kvalitetnih prireditev, zato je naš vsebin, ski koncert tudi v tem, da sugeriramo hotelirjem, da bi odprli vrata našim progra-mam in kvalitetnim ter za. bavnim in kulturnim prireditvam. Dobra ideja Mojmira Sepe. ta je bila tudi, da v tujini za naše zdomce organiziramo kvaliteten program. Predstavnik Radia Milenko da ne poznamo dovolj mar Šober je imel pomislek, češ, da ne poznamo dovolj mar- ketinga in da nismo sposobni, da bi pripeljali odgovarjajočo skupino v določen objekt. Res je, da je pri posamez: nih kulturnih in zabavnih skupinah precej administrativnih in tehničnih ovir, ven-dar kot je poudaril Davorin Ferligoj, bomo za ta posel izšolali potrebne kadre, zasledovali ponudbo in povpraše vanje m*- tržišču in s tem skušali ugoditi okusom čim širšega kroga občinstva. STANKO TOMAZIN Koncertni oddelek Globtour Ljubljana Z GOSTINSKO-TURISTIČNEGA ZBORA SLOVENIJE V POSTOJNI PETNAJST KOLAJN ZA EMONCE Postojna, 22. okt. — Na tradicionalnem 24. zboru gostincev in turističnih delavcev, ki Je bil letos v Postojni, so se gostinci hotelov Bernardin in hotela Riviera iz Portoroža odrezali več kot odlično, saj so v hudi konkurenci osvojili kar 14 kolajn. Hoteli Bernardin v Portorožu pa so za svoj prospekt prejeli diplomo in zla to plaketo. Kulinarični in slaščičarski izdelki so bili razstavljeni v koncertni dvorana Postojnske jame, pogrinjki pa v jamski restavraciji. Anton Andrejc, ki je zastopal barve Bernardina, je za svojo ploščo »Slonokoščena obala« prejel zlato, za jastoga »Jadran« pa bronasto kolajno, njegov poklicni kolega Iztok Legat je prav tako osvojil dve kolajni. Zlato ko- lajno je dobil za ploščo, ki jo je imenoval »Veselica«, srebrno pa za srnjakov hrbet »Erazem«. Mira Kukovec in Marija Kovačec, obe iz Bernardina, sta prejeli bronaste kolajne, prva za ploščo »Divjačinska simfonija«, Marija pa za »šunko lepe vrtnarice«. Najbolje se je odrezal Miro Krigl, ki je za svoje slaščičarske izdelke prejel kar dve zlati in eno srebrno kolajno. Zlato je dobil za torto »Jubilejna knjiga«, ki jo je mimogrede povedano izbrala kot najboljši slaščičarski izdelek tudi ocenjevalna komisija, in za »Batenburške rezine«, srebrno pa je dobil za »Torto starega kapitana«. V pripravi pogrinjkov je za slovesni zaključek tekmovanja »ADRIA C«, Franc Vuk iz Bernardina dobil bronasto kolajno Dooro so se ourezali tudi mešalci pijač, Janez Kozar iz Bernardina, ki je za svoj napitek »Romanee« prejel zlato, Simon Gašperšič pa srebro za »Mars«. Število odličij sta povečala tudi Lojze Rajbar in Viktor Brožič iz hotela Riviera v Portorožu. Osvojila sta bronasti kolajni: Lojze s svojo ploščo »Morsko sadje«, Viktor pa s ploščo, ki jo je imenoval »Neptun«. Glede na to, da predstavlja vsakoletni gostinsko-tu-ristični zbor delavcev manifestacijo napredka in vrhunskih dosežkov kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov, uspeh gostincev Emone zasluži vse priznanje in pohvalo. G. Zdaj, ko to poročamo, še nismo prejeli poročil iz ostalih E TOZD, ki so tudi pre-jela kolajne. '^et kluba e-upokojencev BILI SMO V PRAGI takoj na začetku svojega ^»čila moram dati vse pri*. našemu predsedniku d®®# upokojencev tov. Pe*-j/Tu Ivanu za neposredno t®®8tvo in angažiranje pri U,° izredno lepem Izletu, !«t r ^ Lil naš letošnji iz-ij* v Prago- Posredna zahva. „ pa gre tudi samoupravnim So ,H>ni naac8a podjetja, ki Ij, bani omogočili, da smo se 'ežii v veBbem številu ude-oJ * tega izleta, ki nam bo d ,l' v nepozabnem spoml-‘ Tako je bilo mnenje dd*® upokojencev, ki so se l Ge/iii Izleta ves čas tra-Izleta. djpub upokojencev je prava in večkrat obveščal •i^ne t — o nameravanem izletu {Jp^go in le težko smo pri-K*, september, ko smo id®11 iz Ljubljane. Povedati tj. rarn, da Je »tlo prijav, far ev toliko, da smo mo-izlet deliti na dva dela. del _ dva avtobusa na-Podjetja agencije Glob- tour je odšel na pot 10. septembra, dragi del pa 1. oktobra. Da smo morali izlet deliti na dva dela, ni bila naša krivda, temveč so nas Cehi odlagali šele na september zaradi tega, ker niso raz-polagali z dovolj velikimi kapacitetami glede prehrane in prenočišč. Mi smo se bali, da bo 1. oktober zelo pozen čas za izlet in da nam bo nagajal dež, vendar se je vse srečno izteklo. Naših prijav-Ijencev je bilo za štiri avtobuse, Cehi so pa javili, da jih lahko sprejmejo le dva avtobusa. Tako sta odšla v prvi skupini le dva avtobusa. Prvi dan nam Je sicer malo nagajal dež, vendar naše dobre volje ni pokvaril v upanju, da bodo naslednji dnevi lepši- pot nas je vodila skozi Ljubelj in skozi Koroško do Linza, kjer smo na postaji lahko dokaj ugodno zamenjali dinarje za češke krone in avstrijske šilinge. Popoldne smo si ogledali velikan- sko taborišče Mauthausen, kjer so trpeli pod nemško okupacijo premnogi naši ljud_ jn. Kljub temu, da smo priš-je. Kljub temu, da smo prišli dovolj zgodaj, nas niso pustili v tisti de' taborišča, kjer je bil krematorij. Naj- brž to neradi pokažejo, ker jih je sram. Videli smo pa narodnosti, ki so po vojni postavili opomine, da je tukaj trpelo veliko nedolžnih ljudi, vodič nam je pokazal tudi kamnolom, kjeir so ljud- je trpeli grozne muke; poka. zali so nam tudi stopnice smrti. Taborišče Je glasen spomenik, naj se človeštvo spametuje in naj nekateri tudi še danes ne grozijo z vojno- Nekoliko nevšečnosti smo imeli pri prehodu čez mejo. Avstrijci so nas spustili hitro skozi, zaustavilo pa se je pri Cehih. Brez vidnega vzroka smo čakali skoraj tri ure, četudi ni bilo skoraj nobenega prometa. Kasneje smo izvedeli, da je tak dolgotrajen postopek na vseh čeških mejah. To je bilo za nas nerazumljivo, saj naše meje ne predstavljajo skoro nikake zapreke razen ob velikem navalu ljudi v času počitnic. Proti Pragi smo se potem vozili ponoči in smo prišli v Prago šele okrog druge ure zjutraj. Kljub temu, da smo prišli tako pozno, nas je ča. kala večerja, sicer mrzla, vendar je bila to za nas velika pozornost. Drugega dne smo odšli na deloma avtobusni in deloma peš izlet na ogled praških znamenitosti. Vedel sem, da je Praga zelo lepo mesto, vendar sem bil presenečen nad njeno lepoto, posebno pa še nad njenimi zname-nitostmi. Neprecenljive so vrednosti, ki smo jih videli v Strahovski knjižnici, Loretskj zakladnici, predvsem pa so nam ugajali Hradčani s stol. nico, Zlata ulička in staro mesto z znamenito uro. Imeli smo tudi pos-Vvio srečo z našo češko vodičko. Govorila je perfektno srbo-hrvatski, povedala pa nam je toliko posebnosti o vseh oglodanih zgradbah in prostorih in smo jo preprosto oblegali, da bi slišali vse, o čemer je pripovedovala. Vedela je toliko povedati, da smo se kar čudili, od kod ji vse to znanje. Zvečer smo imeli večerjo pri Fleku, drugi avtobus pa pri švejku. pri Fleku imajo lastno pivovarno in točijo ze. io dobro črno pivo, s katerim so nas postregli brezplačno z enim vrčkom, če je kdo hotel še takega piva — In teh je bilo mnogo — smo ga morali plačati po štiri krone. Med večerjo nas je prišel pozdraviti naš predstavnik Emone, ki nam je izrekel dobrodošlico ter vsakemu od nas podaril kozarec, na katerem je naslikan švejk v uniformi av. sirijskega vojaka. Tretji dan smo si ogledali še spomenik na Vitkovu in veličastno cerkev na Vinogradih. pri katerih g. ii je sodeloval tudi naš slavni arhitekt Plečnik, ki ga Cehi skoraj bolje poznajo k- s, Nato smo se poslovili od zlate Prage in smo se odpeljali proti moravski prestolnici Bran, kjer smo imeli kosilo. Popoldne smo nauai-!(jevaili vožnjo do »Bratislave«, kamor smo prispeli zvečer. Namestitev v zelo modernem hotelu »Bratislava« je bila sicer malo problematič. na, saj so nas po tri moške in tri ženske strpali v sobe. Tam smo tudi imeli večerjo In drugi dan zajtrk nato pa zapet vož/ Zadnji dan smo imeli še kar srečo pri izstopu iz Češke in pn vstopu • n vsirtjo. Na Dunaju smo si ogledali Prater in nakupili nekaj malenkosti, največ spominkov, nato smo kosili v restavraciji Wienerwald. Ogledali smo si tudi Schdnbrunn. potem smo se odpeljali pi;oti naši meji čez Semmering, kjer smo se vozili ponoči. Zelo smo se razveselili, ko smo prišli preko Šentilja in Maribora v Slovenijo, povsed je sicer lepo, vendar doma je najlepše! JOŽE BREŽAN Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Boljše delo - večji dohodek rt t \dinar/- V*' 19b 5 ./ Slovesnost ob polaganju temeljnega kamna za nov E-Potrošniški center V ljubljanskih Kosezah v v NOV [-POTROŠNIŠKI CENTER LJUBLJANA, 19. novembra — Na slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna za nov potrošniški center Emona v Kosezah v šiški je Franc Ne-bec, generalni direktor naše delovne organizacije, poudaril, da po petih letih končno v Ljubljani začenjamo gradi- ti novo moderno samopostrežno trgovino, ki bo nedvomno velika in lepa prireditev za stanovalce v Kosezah. Center, ki ga bo Ingrad zgradil v petih mesecih, bo stal okoli 4 S milijarde din. Potrebovali smo skoraj leto dni, da smo se prebili skozi labirint 17 za- prek, da smo lahko osvojili to prepotrebno lokacijo. Člani krajevne skupnosti in pionirji so v znamenju priprav ZA samoprispevek priredili ob tej priložnosti topel kulturni spored, ki je posebej označil pomembnost začetka te gradnje. E-PRESS SERVICE SI V LADRI IN SMASTU EMONA, EMONA, HORIK! v posoških vaseh je drugič pomagala domačinom LADRA, 19. nov. — Zjutraj se je v vasi Ladra in Smast, ki sta le okoli 4 km oddaljeni od Kobarida, pripeljala skupina 40 delavcev skupnih služb Emone, da pomagajo domačinom pri najnujnejših delih. Tako kot prvič oktobra, so tudi tokrat Emonci krepko poprijeli za delo. Organizirane v desetine jih Je VITKO HO- ČEVAR, predsednik krajevnega gradbenega odbora, razporedil na delo; moške na težja dela pri gradnji montažnih hiš, ženske na lažja pri spravilu poljskih pridelkov, ki jih domačini zaradi obilice dela še niso utegnili spraviti pod streho. Zima že kar krepko trka na vrata in dnevi so veliko prekratki za vsa dela, ki jih je treba še postoriti. Tudi Emoncem je bil dan skoro prekratek, ko so se v mraku poslovili od domačinov. Tiha zahvala. Izrečena kar nekoliko v zadregi, a toliko bolj prisrčna v očeh in krepkem stisku rok je bila najlepše plačilo Emoncem, ki so se nekolko utrujeni a ponosni na svojo solidarnostno akcijo vračali domov. Z. G. i E-ŠPORT Od 14. do 16. decembra bo v Ljubljani prijateljsko, šport-no-rekreacijsko srečanje med člani Ljubljanske banke in Emono, ki se bodo pomerili v plavanju (15. dec. v CK Tivoli ob 20,15 url), streljanju z zračno puško (15. dec. v LB, Trg revolucije 2, ob 16. uri), šahu (14. dec. v LB, Trg revolucije 3, ob 16. uri), košarki in namiznem tenisu (16. dec. ob 17,30 uri v telo-vadnici nove osnovne šole na Viču). Pokrovitelj srečanja je FRANC NEBEC, generalni direktor Emone. 17. decembra ob 18. uri bo v Trgovski hiši Emone (Ma-zimarketu), prijateljsko srečanje vseh tekmovalcev in podelitev prehodnega pokala. E-PRESS-SERVICE iimuiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiimiiiiiiiiiimiiiii iiiiiimiimiiiiiiiimiitiiiiiiimtiiimiiiiiimiii ZASTOPNIK ZA HITACHI, akustične aparate EMONA — Ljubljana zastopstvo in konsignacija Ljubljana, Titova c. 31 Tel.: (061) 336-677 PET LET TRGOVSKE HIŠE LJUBLJANA, 20. nov. — Ob peti obletnici Trgovske hiše Emone (Mazimarketa) je bila slavnostna seja delavskega sveta in tovariško srečanje v jedilnici kolektiva. Čestitamo! VOJAKOV POZDRAV Iz Bara, kjer mi potekajo dnevi vojaške obveznosti, vas lepo pozdravljam. V. P. 6330-20/4 81350 Bar, SR Črna gora BINE ŽLEBNIK (Market, Ljubljana, Vojkova ul.) iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiMiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimmiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiimm -'W7* ■ ir}©^lobtour turistična agencija ■ IHIllllllllllll imiiiiMiiiiiuiiiiiimiiiniiiiHi NAGRADNI E-MAGIGNI LIKI 1— 2 3 4 5 r 2 3 4 T* : 2 2 3 - B 3 4 4 L 5 n 2 3 4 5 1 2 3 4 5 L 2 3 D 3 4 4 5 5 A — 1. prihnek generalnega direktorja Emone, 2. muza ljubezenskega pesništva, 3. bivši košarkar Olimpije, 4. naravoslovje, 5. angleški knji-ževnik (A. Doyle). B — 1. priimek dir. DSSS Emone, 2. skrilavec, 3. reka v Venezueli, 4. razbrzdana množica, tabor, 5. odrejena površina zemlje. C — 1. priimek dir. TOZD »Iliriia«. 2. koralni crebeni, 3. moško ime, 4. angl. knji-ževnica (George) — pravo ime Mary Ann Evans, 5. patološka tvorba. D — 1. priimek dir. TOZD-Maloprodaja, 2. obrežje, 3. muslim. m. ime, 4. propeler, 5. vrsta ptiča. Rešitve nagradnih magičnih likov pošljite do 15. decembra na naslov našega lista: E-Infonnator, 61000 Ljubljana, Kersnikova ul. 2/IV. NAGRADE ZA PRAVILNE REŠITVE 1. nagrada: silvestrovanje za 3. nagrada: sodček kislega ze- dve osebi v ljubljanskem IJa iz zeljarne v Tomače-hotelu Slon vem 2. nagrada: vrednostni bon v višini 200,00 din Z £ • ifcav sr ~r *"••• Nava- a: eallt _ r,:':' © kE M O N A i? & ¥) L J U B L J A N A . - == T E R E N .D s- im- J A B L A N A L k«,.| j U N A K Shr K O K A 1 R A M ££. R I K U R A Sr A J A K 5 *-'L* B A G A T E L A r,- C 4 9 o N O S I ST S E N O I lrl«l| I R o L j E E M I L E S O B R o N rr- rj."* SL s O A R ££ I D O L i S A R A D R sr L c v:r T o R s: F SL p E T R I N J E e"-?' v..«« A I b A Kaf M A j O R A T AT1- A N I o N I S V J A Z M A fe; E N S- V A L O J K E G ;r. I A S! gs I O R G A S C E M A V A pT o M !•« J ;.. A J O A i£ N A R C I S '.•Ir E & O M A »vam- A str R A A nr E 5 A D N :r A C E T O N REŠITEV SKANDINAVSKE KRIŽANKE Prejeli smo 112 pravilnih rešitev. Izžrebani so bili in prejmajo: 1. nagrado pršut »Lipica« iz obrata MIZ, Lokve — Sonja Drobnič, TOZD Kmetijska kooperacija, 61000 Ljubljana, Glonarjeva 1, 2. nagrado, vrednostni bon za 200 din — Jožica Primožič, TOZD Trgovina na veliko, 61000 Ljubljana, Smartinska cesta 102, 3. nagrado, vikend paket Izdelkov Emona — Erna Peterka, TOZD Trgovina na veliko, 61000 Ljubljana, Smartinska cesta 102, sektor transport. Čestitamo! ZAHVALA Ob boleči in prerani **• gubi najine mame, FRANČIŠKE RUČIGAJ se iskre no zahvaljujem vsem, W ste sočustvovali z nau>a> nama izrazili sožalje >n podarili cvetje na grob- Posebno se zahvaljujev* kolektivu E-Markcta v Mengšu in v Ljubljani v Bezenškov! ulici ter stnd'-kalni organizaciji Einoo® Moste-Polje, direktorju TOZD Maloprodaja Pa^u Godcu in delavcem * uprave. f MARTA in JOŽE RUČIGAJ ZAHVALA Ob smrti moje drag® mame se Iskreno zahvaljujem sindikalni organizacij* DSSS za darovani prekrasni venec. Prisrčna hvala mojim ožjim sodelavcem za izrečena sožalja, cvetje« kakor tudi za spremstvo na njeni zadnji poti. NADA SIMONC10 informator OlasMo cMovn« «l