- 304 —
JOTEI 11!
(Dalje.)
Potem mu razjasne, še vedno slermevšu, čudne nagibe svojega djanja, omeni sanj, prošnje deklice, i kako da je ganjen od nje pobožnega moža poklical, ki mu je božje povelje razložil; naposled oznani terden sklep, s Petri-slavom mir storiti, njemu pa, ako serce ni nasproti, svojo Košaro v zakon dati, s ktero bi enkrat, ker sam ni imel naslednika, tudi bul-garsko žeslo prejel. Potem pokliče hčerko, da bi ji Vladimir saiii zaročni perstan s desne podal. Duri se odprejo, plašne deklice stopijo v dvorano. Kakor v jasni noči med svetlimi zvezdami svetleja luna sije, laka je bila Košara med družicami vidili. Junak se zavzame i zastidi, ugledav jo, ter pobesi plašno oči v tla.
Kdo popiše kipenje vnele deklice, ko vidi pred seboj, kogar je toliko dni v mislih i sercu nosila! Ali Vladimir, ko se mu stermeči duh poverne, ne more več besede v pefsih zaperte deržati, posili mu glas uide: .,0 nebeška de-„klica! zakliče, vili enaka, ki v naših gorah „junakom pomagajo, kakor ti meni, kako se ti hočem primerno za nezasluženo dobroto »zahvaliti? O svoboda je sladek dar, orlu pod „oblakom i košuti na planini, kakor blagorodnu „junaku enako draga! Ako mi Bog da, ter se .,zdravo povernem v bogati dom očetni, te lio-„čem seboj, preserčno ljubo ženo, vzeti. Nezmerno zakladov leži r kraljevih hrambah, „vsi ti tvoji bodo: zlato, srebro, drage ka-„mene, visokocene svilene i bagrene obleke, „vse ti bom poklonil, i česar bi še poželela, „ti bodo naše barke, ki brez čisla po sinjem „morju jadrajo, iz bogatih latinskih mest dospel jale. I tako mi Boga v nebesih; tako mi „sivih las Petrislava, drazega očeta bolj kol mater, ki me je rodila, te bom častil, ti pred
„vsimi, samo za Bogom bodi! Tu ti perstan podam. I kakor njegov obroč nima konca; „ga ne imej naju ljubezen, i kakor je blago, „iz kterega je vlit, brez tuje primesi, tako ho-„čem tebe iz čistega, celega serca, samolju-,,biti! Temu demantu enako, ki sije ko pol-„dano solnce, bodi moja ljubezen luč tvojega „življenja! 1 dokler ne' vsahne poslednja ka-„plica moje kervi, bodi beseda i djanje, meč „i slava, i kar svoje imenujem, tebi posveče-„no ! Tisto uro, ko to prisego prelomim naj „se nebo udere, naj se zemlja odpre, ter me „černo brezdno pogoltni!" Ko je izgovoril, prejme Bogodana zlati perstan; Košara se v solzah topi, i Samuil sam ne more skrivati silnih občutkov serca, ki se v očesih bliskajo. Košara z družicami odide; Vladimir ostane pri carju, ki ga mnogo nagovarja, v gradu prebiti', dokler bi se udje ojačili, i prešna moč oslabelo telo napolnila; potem naj bi se k očetu vernul, mir oznanit, svate zbirat, s kterimi bi obljubljeno nevesto v svoje domovje peljal. Ali Vladimir ne sterpi: precej tirja konja, naj-beržih nog; precej hoče očetu naproti leteti, ter v njega naročje neskončno srečo, ki mu persi razganja, izlili. Komaj počiva do tretje zore.	(Konec sledi.)
Cestopis.
(Dalje.)
„0d leta 1812 se je v Moskvi vse preme-nilo. Palače plemičev so vse pogorele, plemenite rodovine so jo v sredino države potegnule v požaru Moskve so plemiči neizmerno mnogo zgubili, ne so imeli moči ne premoženja svoje dvore sopet pozidati ter svoje prejšno razkošno živlenje z nova začeti. Plemiči so začeli bolj na deželi, po zimi pak u manjih mestih stanovati. Vlada je začela tovarničtvo, obrlnost buditi in oživlati, sdaj postane Mos-
kva središčem i glavnim sedežem vse obrtniške delavnosti.
Pitaš li sdaj: „Čegava je ta palača?" ti bodo odgovorili: „Tovarnika N., trgovca D. itd., popred kneza A. alj G." Po razcvetu obrtnosti se je Moskva popolnama preobrazila. V imenitnih delili mesta so ulice sda j svezane, hiša se hiše drži, teško boš naišel še unih velikih dvorišč s svojimi mnozimi vratami, le v postranskih ulicah še gospodujo. Hiše so na dva, tri nastropja, redkoma višiše, pri zemlji so zaporedama same prodavnice. Posamesne ulice p. kovački most se lahko merijo z naj sjajninii ulicami naj boljili europejskih mest.
Na mesti plemstva s svojimi neizmerno broj-nimi služabniki (domači rabi) so sada tovar-niki s svojimi ravno tako brojnimi delavci. Mnogi plemiči so sami tovarniki poslali, njihova prejšna družina dela zdaj v tovarnah za|plačo.
Plemiči, ki niso tovarniki postali, pa v Moskvi žive, živijo sdaj celo imače kot popred. Konjev imajo le za potrebo.
Moskva še je v znejšnej podobi, kakor tudi v značaju od 30 let tako preobrazila, da če si pred 50 letmi njene družbinske razmere pre-iskaval, je sdaj ne spoznaš, boš mislil, da se u kakem celo drugem ruskem mestu nahajaš.
Pri ljubavi i počtovanju vsili Busov do„be-I o kam ne svete matere Moskve", pri ne-izmernej imenitnosti, da je Moskva za tako veliko krajino u tako prostranej deržavi središče, zastopnica obertnosti: mora vlada so-sebno gleda niedmcjnoga mita menenje Moskve naj veči obzir imeti; akoprem zunajna politika kaj druga svetuje. Ko se je pred nekim letmi, (so mipri povedali) o sdruženju polske is Ruskoj govorilo, so poslanci iz Moskve dokazali, da bi to obrtnosti znotrajne države, zlasti pa obrtnosti Moskve neizmerno škodovalo, je vlada to misel opustila.
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
St. 7714.
Oznanilo.
(1G8.)C 1
30. septembra t. 1. zjutraj ob devetih bo najemna dražba za obrambne dela na mostu, ki pelje na Fužinah čez Ljubljanico.
K tej dražbi se povabijo, ki menijo to reč prevzeti s pristavkom, da je tesarsko in kovaško delo z pripravo vred na 253 gold. 8 kr. prerajtano in da se mera, pregled stroškov in pogoje dražbe zaniorejo pri tej vradnii pregledati.
C. k. okrajno poglavarstvo.
Ljubljana'20. septembra 1851.
Št. 7 506.
(163) C 2
Razglas
posojivcem zapustnine.
Pri C. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi tisti, ki imajo o zapustnini 29. marca 1851 umerle posestnice pol zemljišča Agate šeškarjeve iz Planiniee št. I kakor posojivci kaj tirjati, 21. oktobra se oglasiti in skazati posojilo, ali pa do tistega časa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako bi posojilo imetje preseglo, potem nič več ne mogli tirjati razun ako jim kaka zastava gre.
Ljubljana 14. augusta 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
St. 4428.
Razglas.
(166.) 1
C. k. sodnija v Senožečih je vsled prošnje gospoda Bernarda Dolenc-a iz Studenca dovolila, de se bo zemlja Marie Premrov iz Studenca (kije v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše senožeške grajšine pod Urb. št. 354/4 zapisana) zavolj dolga 27 gold. in 37 kr. c. s. c. prodajala, ktere je po spričbi pogodbe 7. Februarja 1840 št. 39 dolžna.
Dražbe se bodo 29. dan Septembra, 29. Oktobra in 29. Novembra 1851 vsakrat ob 9. dopoldne v Studencu godile; pri pervi in drugi dražbi se bo zemlja le za ceno, ki po zapisniku cenitbe 25. julija 1851 št. 2942, — 2733 gold. 20 kr. znese alj pa draži, pri tretji dražbi pa tudi pod ceno prodala.
Izpis iz zemljiških bukev, zapisnik cenitbe in dražbene pogoje zamore vsakteri pri podpisani sodii pregledati.
C. k. sodnija v Senožečih 1(5. Augusta 1851.
Jenko.
Št. 7513.
(164)C 2
Razglas
posojivcem zapustnine.
Pri c. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi "tisti, ki imajo o zapustnini 2. marca 1851 umerlega kajžarja Janeza Komatarja iz Goloberda kakor posojivci kaj tirjati, 22. oktobra se oglasiti in skazati posojilo, ali pa do tistega časa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako bi posojilo imetje preseglo, potem nič več ne zamogli tirjati razun ako jim kaka zastava gre.
Ljubljana 8. augusla 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
St. 1772.
Razglas.
(167.) i
C. k. senožeška sodia je vsled prošnje Martina Goranca iz dolenjih Urem, eesijonarja Jožefa Zerkvenik-a iz Britofa v eksek. prodajo zemlje Boštjana Kovačič-a iz Famel zapisane v zemljiških bukvah bivše senožeške grajšine pod Urb. št. 530/3 zavolj dolga 85 goldinarjev c. s. c. dovoljila, dražbe bodo 13. dan Oktobra, 12. Novembra in 15. dan Decembra 1851 v Famlah vsakrat ob develih dopoldne; pri pervi in drugi dražbi se bo zemlja le za ceno ali viši, pri tretji dražbi .pa tudi pod ceno prodala.
Dražbene pogoje, spisik iz zemljiških bukev, in cenitni zapisnik, v kterim je zemlja 610 gold. 25 kr. cenjena, zamore vsakteri pri podpisani sodii pregledati.
C. k. sodia v Senožečah 4. Septembra 1851.
St. 305.
(165)C
Srečkanje porotnikov za porotno sejo, ki se bo 27. oktobra 1.1. zjutraj ob 9. v Novem mestu začela, bo 6. oktobra t. 1. zjutraj ob 10 v sodniškej dvorani v Novem mestu.
Od predsedništva c. k. deželnega sodni-štva v Novem mestu 15. septembra 1851.
Od Scheuchensluel s. r., predsednik.
Št. «800.
Oznanilo.
(162.) C 3
Natoralno oskerbljenje c. k. vojakov tu sem prišlili za poslednje oskerbniško leto o pravem času zagotoviti, je visoko ministerstvo vojaštva po dospelem ukazu lombardo-beneškega deželnega vojaškega poveljništva št. 4158 od 29. augusta z razpisom A. 3782 od 9. t. ni. ukazalo, da bode v zagotovljenje kruha, ovsa, sena, slame za postijo, sveče, in olje prejemna dražba za čas od I novembra do konca mesca julija ali tudi do konca oktobra pr. 1.
Tudi za vožnjino kruha v Toplice med časom kopanja prihodnjega leta bo dražba.
V primeri bo potreba vsak dan 130 obrokov kruha, 350 obrokov slame za postlje, 8 funtov lojevih sveč in o'/2 funtov olja.
Kavcije se vstanove pri kruhu 7, pri svečah in olju 5 percentov. Bolj natanjke pogodbe se zaniorejo v tukajšni c. k. vojaški oskerbniški pisarnici pregledati.
Najemna obravnava bo 25. septembra 1.1. v vradni pisarnici tukajšnega c. k. okrajnega poglavarstva, in kdo se meni česar vdeležiti, se (u sem ob imenovanem času povabi.
Novomesto 9. septembra 1851.
Za c. k. okrajnega poglavarja: pervi c. k. okrajni komisar
od Boeder s. r.