Ą zralnc višinc ln morske globine. V zračne vlšine. V zadnjih dnevih letošnjega avgusta ue bo vršil v nemškem mestu Augsburg ta-le poskus: Znani fizik na vseučilišču v Briisslu, profesor Piccard, se namerava povspeti v posebnem balonu v zračno višino, katere ni dosegel doslej še nikdo. Doslej do3ežene zraSne višine ne presegajo v nobenem slučaju 12.000 metrov. Takozvani poskupni baloni brez Cloveškega spremstva so se dvignili tudi 30 tisoč metrov visoKo, vendar zaključki teh poskusov niso bili zadovoljivi, ker v poskusnih balonih nameščeni aparati niso zanesljivi In so tudi delovali zelo pomanjicljivo. Profesor Piccard oznanja svetu, da se bo dvignil 16 tisoč metrov visoko. Nadalje trdi, da v teh plasteh,, v katere še ni prodrl doslej nobeden človek, so izredne prikazni, iz katerih se bo dalo natančno izračunati hitrost žarkov. Balon, v katerem se bo dvignil učenjak nad zemljo, izdelujejo v Augsburgu in bo izgotovljen na prav poseben način. Ovoj balona je iz svile in bombaževine, ki sta prepojeni s kavčukovo tvarino. Na spodnjem koncu balona je pritrjena gondola in sicer alumlnijasta krogla. Premer krogle znaša 2.10 m in bodo v njej poleg uCenjaka še vsi mogoči aparati za merjenje ter opazovanja. V krogli je udelanih devet lukenj za ogledovanja na vse strani. Balon ima premer 30 metrov. Kako se bo vršil dovod zraka v kroglo, je zaenkrat še učenjakova skrlvnost. Profesorja bo spremljal v to bajno zračno višino en tovariš. V morskih globlnah. Še letos se namerava spustltl na dno Atlantskega Oceana Amerikanec Simon Lake. Za izlet v morske globoCine si izgotavlja nekaj posebnega, kar bo nekako v sredini med podmornlco ln potapljaškim zvonom. Ta nova naprava bo opremljena s celo vrsto velikih steklenih oken ter žarometov, s katerimi bo raziskovalec lahko pregledal natančno in fotografiral morsko dno. Potapljaška naprava na dnu mor ja bo v stalni zvezi z materno ladjo s pomočjo debelega kablja, ki bo vseboˇal cev za zrak In telefonsko žlco. Do-  vod zraka bo tako siguren, da se bo rnudil raziskovalec lahko cele tedne neprestano pod vodo. V slučaju potrebe lahko spusti materna ladja napravo, ki se bo pomikala na morsko dno s pomočjo posebnih propelerjev. Nekaj prav posebnega iznajdbe bo še to, da se bo krogla lahko kar sama pomikala naprej po dnu. Iz potapljaške iznajdbe bodo lahko potapljači izstopili in šli okrog v svrho iskanja podmorskih zakladov ter znanstvenih raziskovanj in opazovanj. Simon Lake ima velike načrte z ozirom na podmorska odkritja. Če pomislimo, da tvori morje sedem desetink celotne zemeljske površine, si lahko vsaj deloma predstavljamo, kako nekaj nepregledno važnega bo Lakejev Izum, ako se bo posrečil in obnesel. Dno Atlantskega Oceana tvori zemlja v velikosti Evrope z vsemi mogočimi živali ter rastlinami. Tekom stoletij so se potopili na morsko dno nepregledni zakladi. Ocean pokriva pogreznjena mesta ter naselbine. Veliko večjega pomena nego v znantvenem oziru bo Lakejev izum v gospodarskem. Neizmerni zakladi olja počivajo pod dnom morja in olje je v današnjem času več vredno nego zlato. Isto velja tudi glede premoga in raznih kovin. Ako bi omogočila moderna  tehnika dvig nedotaknjenih podmorskih zakladov, se bodo odprla nepregledna polja za svetovno gospodarstvo. Danes, ko živimo v dobi letanj krog sveta in radijo zvez na najdaljše razdalje, nl izključena nobena nemožnost — tudi posrečenje Lakejevega izuma ne!