glasilo organizacije združenega dela Iskra - industrija IEZE tovarna baterij Zrnaj Ljubljana j SilOSNO IZOBRAŽEVALNA L KNJIŽNICA — £«®.E^y55iir 7 Adcv.tlčsssL1.^ naj gla> m ju/.o^i avha ■■ |Qv j 4-5 t april - maj 1976 letnik XI V tej številki objavljamo: ČLANI ORGANOV UPRAVLJANJA IZSTOP ZMAJA IZ DO IEZE PREGLED DELA SAMOUFR. ORGANOV NAŠA PRAVICA IN DOLŽNOST ZMAJ, CROATIA, TESLA -skupna izhodišča ? IZOSTANKI Z DELA STANOVANJSKA POSOJILA so razdeljena KAKO SMO POSLOVALI NOVI NAČIN POSLOVANJA NAŠA SOLIDARNOST NA PRAGU NOVIH BATERIJ GRADIMO OBJEKT ZMAJA NAVAL NA BAČANIJO NAŠ ODNOS DO NARAVE IZLET SAMOUPRAVNIH ORGANOV VESELO NA KUM PRIZNANJE TRATNIKU TRESLA SE JE ZEMLJA Naše gradbišče v Stegnah. Sedem metrov globok jarek za cevi kot kanalizacijo od našega objekta do glavnega priključka. člani organov upravljanja K R A N J A C Zdenko predsednik delavskega sveta DELAVSKI SVET K R A N J A C Zdenko MAZI Branko SMRDEL Aleš MUHIČ Vinko ALIBEGOVIČ Fadil JERIN Andreja D R A B Gabrijela KRAŠEVEC Miro GERBEC Jana NERAT Anton Š T I G L E C Franjo KOPAČ Marija G E R M E E K Simona JELEN Jože predsednik sveta za medsebojna razmerja SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA JELEN Jože 0 R 0 Ž I M Tone TKALEC Frančiška ŠOLAR Jože NOVAK Ciril SUHADOLNIK Ivanka KOZLEVČAR Franc VERBIČ Rozalija DROBNIČ Jože G A M Z E Anica LEVA N ČIČ Kati TRATNIK Janez GLUMAČ Anica T'"' /« MIKLAVEC Stanka predsednica sveta za notranjo samoupravno kontrolo SVET ZA NOTRANJO SAMOUPRAVNO KONTROLO MIKLAVEC Stanka KAMNIKAR Mihael SEDEJ Zalka NOVAK Anica ŠKOF Marija M A J N 1 Č Marija GORIŠEK Fani PEČNI K Gabrijel GHABLJ EVEC Pavla RUS Marija SIREC Nataša JAKOMIN Milan GUMILAR Zdenka izstop zmaja iz delovne organizacije l©Z© Delavci ISKRA - IEZE, TOZD tovarna baterij ZMAJ Ljubljana so se na zboru delovnih ljudi v dneh 21. in 22. aprila 1976 v Ljubljani in v Šentvidu pri Stični soglasno odločili, da se izločijo iz delovne organizacije ISKRA r Industrija elementov za elektroniko in se organizirajo kot enovita delovna organizacija, ki še nadalje ostaja v ISKRI - Združeno podjetje n.sub.o. Ljubljana. Ta sklep je rezultat dolgih razprav in ugotavljanj v zvezi z organiziranostjo ZMAJA v delovni organizaciji IEZE, pri čemer so težišče akcij nosile družbeno politične organizacije, samoupravni in strokovni organi in o čemer se je razpravljalo tudi na političnem aktivu v Zmaju in na svetu Zveze komunistov IEZE dne lo. aprila 1976. Predno v celoti navedemo sklepe, sprejete na zborih delovnih ljudi in katerih rezultate glasovanja je ugotovil delavski svet Zmaja dne 2J. aprila 1976, si oglejmo še motive, ki so do teh sklepov privedli. I’o enoletni vključitvi Zmaja v IX) IEZE smo ugotovili, da oe v tem obdobju nismo mogli organizirati tako, da bi lahko združevali delo in sredstva. Temu ni kriva premajhna pripravljenost bodisi ostalih TOZD v IEZE ali skupnih služb, niti ne pomanjkanje iniciative Zmaja, ampak to, da je Zmaj s svojo proizvodnjo in prodajo povsem različen od ostalih TOZD v DO. Izvirna napaka je bila, da se je leta 1975 Zmaj sploh vključil v to delovno organizacijo. To je storil, ker takrat druge izbire ni imel in ni hotel zavirati reorganizacije v celotni Iskri. Tekom leta je bilo več iniciativ na različnih nivojih da bi poiskali stične točke, ki bi nas v delovno organizacijo lahko družile. Ugotovili pa smo, da teh skoraj ni ali pa so tako šibke, da ne oprevičujejo take organiziranosti . Manjkali so nam bistveni elementi, ki naj bi pogojevali povezanost v delovno organizacijo IEZE in to je: 1. Proizvodnja TOZD Zmaj nima skoraj nič skupnega z drugimi TOZD v DO IEZE. Z nobenim v DO se naš TOZD ne povezuje in proizvodi in polizdelki ne prehajajo iz ene TOZD v drugo (izjema so storitve Orodjarne). Proizvodnja je kvečjemu podobna. 2. Na področju domačega prodajnega trga TOZD Zmaj ne more sodelovati oz. nastopati z drugimi TOZD v DO, ker prodajamo gotove izdelke široke potrošnje, ostali pa elemente za industrijo in le delno za direktno prodajo. 3. Proizvodnja in tržna povezanost bi morala biti pogoj (ali smisel) za povezovanje TOZD v DO in predvsem za dohodkovno povezovanje. Ker ti pogoji v našem primeru ni bo izpolnjeni, tudi ni pogojev za smiselno povezovanje Zmaja v DO IEZE. n. DO s tako različnim sestavom TOZD pa čeprav izstopa samo en TOZD se ne bo mogla organizirati enotno (kar pa je pogoj v izhodiščih za sestavo novega samoupravnega sporazuma o združevanju v DO IEZE), ker bo morala vedno upoštevati specifičnosti, čeprav samo ene TOZD. 5. Zmaj ima dislociran proizvodni obrat v Šentvidu pri Stični, kjer je zaposlenih llo delavcev. Slej ko prej bmo ustvarili pogoje za formiranje TOZD znotraj Zmaja, kar pa nam sedanja organiziranost onemogoča. Obstoj dveh obratov, od katerih je eden dislociran, tudi otežuje eventuelen prenos nekaterih funkcij na DO. /naslednja stran/ / s prejšnje strani / zmaj iz IEZE 6. Tako sestavljena DO (z vključitvijo Zmaja) ne bo mogla smiselno zasnovati: dohodkovne povezave, reševanja skupnih ekonomskih sistemov za izboljšanje gospodarjenja, organizacije, informacijskega sistema itd. 7. Zmaj ni direktno horizontalno niti vertikalno povezan z nikomer v Iskri. Vendar obstoje možnosti za smiselno in ekonomsko opravičljivo povezovanje v celotno SOZD elektrokovinske industrije, s čimer je bil Zmaj tudi motiviran ob integraciji z Iskro leta 1973. 8. Trenutni organizacijski modeli v Iskri niso primerni za bolj čvrsto povezovanje takih TOZD kot je Zmaj (edina oblika DO) čeprav obstoji vrsta skupnih interesov izven določene DO, kot npr.- - proizvodnja Iskre v področju baterijskih naprav, - temeljito organiziran in koordiniran poslovni sistem - izvozna ekspanzija - domača prodajna ekspanzija - povečan tržni vpliv na: domači nabavni trg predmetov dela, trg orodij in sredstev dela na proizvodnjo in prodajo artiklov na baterijski pogon - na tuje dobavitelje - možnost širokega proizvodnega asortimana v okviru Iskre - koriščenje strokovnih kapacitet za izredno zahtevne strokovne naloge - avtomatska obdelava podatkov, - štipendijska politika, - namensko združevanje sredstev po interesu (tudi solidarnostno). 9. Zmaj ne vidi možnosti za ekonomsko in družbeno opravičeno povezovanje v ID IEZE. Ta povezava bi bila lahko izredno slaba (v kolikor bi bilo to za ostale TOZD sploh sprejemljivo). Traja lahko le za določen čas, da se da čas za pripravo izhodišč za ustrezno mesto in organiziranost takim TOZD v Iskri kot je Zmaj. Ta SPREJETI Na zboru delovnih ljudi v dneh 21. in 23. aprila 1976 so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Delavci IŠKEA - IEZE, TOZD tovarna baterij Zmaj Ljubljana so se odločili, da se izločijo iz delovne organizacije ISKRA - Industrija elementov za elektroniko in se organizirajo kot enovita delovna organizacija, ki še nadelje.ostaja v Iskra - Združeno podjetje n.sub.o. Ljubljana. 2. Firma nove delovne organizacije bo ISKRA - Tovarna baterij ZMAJ, Šmartinska 28, Ljubljana, p.o. 3. Nova delovna organizacija bo obdržala isti poslovni predmet, kot ga je imela kot TOZD v ISKRA - IEZE in ki je registriran pri registrskem sodišču v Ljubljani pod št. 99o/ll. A. Delovna organizacija tovarna baterij Zmaj ostane nosilka vseh sredstev, ki jih je imela v IEZE 1.1.1979, povečana s sredstvi, ki jih je v letu 1975 nabavila iz lastnih skla- prehodni čas pa DO in TOZD Zmaj v ničemer ne obvezuje, da se na nivoju DO formirajo skupne službe v takem obsegu, da bi izpolnjevale tudi specifične zahteve Zmaja, niti Zmaj od skupnih služb ne bo zahteval, da zanj opravlja taka dela. Zato Zmaj tudi ne more pokrivati stroškovza dela, ki se zanj doslej niso opravljala niti jih ne planiramo. SKLEPI dov ali sama ustvarila ter so izkazana v zaključnem računu dosedanje TOZD za leto 1975, in zajemajo stanje per 31.12. 1975. 5. Za vložitev priglasitve vpisa predzaznambe sklepa o izločitvi TOZD tovarna baterij Zmaj iz delovne organizacije je pooblaščen direktor IEZE tov. Blenkuš Gojmir, dipl.ing., za vse nadaljnje vpise, tj. vpis ustanovitve in konstituiranja nove delovne organizacije pa je pooblaščen tov. Slemnik Milan, dipl.oec., dosedanji direktor TOZD tovarne baterij Zmaj. 6. Individualni poslovodni organ v novi delovni organizaciji ostane do preteka mandatne dobe Slemnik Milan, dosedanji individualni poslovodni organ v TOZD. 7. Delavski svet dosedanje TOZD postane delavski svet delovne organizacije do izteka mandata. Isto velja za druge samoupravne organe. 8. Statut dosedanje TOZD postane statut nove delovne organizacije in se določbe, ki se gla- Pročelje Zmaja na Šmartinski cesti v opoldanskem majskem soncu sljo na TOZD nanašajo na delovno organizacijo in jih je treba v tem smislu uporabljati. Isto velja tudi za ostale samoupravne akte do sprejetja novih. 9. Novo delovno organizacijo zastopa in zanjo podpisuje dosedanji direktor TOZD Slemnik Milan. 10. Za novo delovno organizacijo so pooblaščeni podpisovati: 1. Slemnik Milan, dipl.oec., direktor, z omejitvami; Zastopa podjetje in v nje-goven imenu sklepa pogodbe s tretjimi osebami z družbenim sektorjem do zneska 2o.ooo din o nakupu osnovnih sredstev za vsako sredstvo posebej ter o nabavi reprodukcijskih materialov pri enkratni nabavi. Podpisuje: firmo podjetja, pogodbe, odločbe na podlagi predpisov in sklepov organov upravljanja, finančne zadeve ter samoupravne sporazume, za katere ga pooblasti zbor delovnih ljudi. 2. Stok Žarko, dipl.stroj.inž., pomočnik direktorja, zastopa direktorja v njegovi odsotnosti z enakimi pooblastili. 3. Primožič Bojan, dipl.stroj, inž., vodja proizvodnega sektorja, podpisuje v odsotnosti pomočnika direktorja, namesto direktorja. 4-. Jazbec Ivica, dipl.oec., vodja finančno računovodskega sektorja, podpisuje vse listine finančnega značaja. 5. Pom Meda, vodja finančne ope-rative, podpisuje v odsotnosti vodje finančno računovodskega sektorja. Ti so bili tudi že dosedanji podpisniki v TOZD. 11. Delavci na zboru soglašajo, da ostane nova delovna organizaci- ja v sestavu ZP Iskra in da ji kot taka podpisnik samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela - združenega podjetja Iskra, ko so se že izjasnili na zboru, ko so sklepali o združevanju v IEZE 12. Zbor delovnih ljudi nalaga dosedanjemu direktorju TOZD, da s tem sklepom seznani v roku 8 dni vse TOZD v Iskri IEZE ter delavski svet Iskre -IEZE. 13. Od dne sprejema tega sklepa prične teči tudi 6 mesečni rok, interno dogovorjen med TOZD v DO IEZE za postopno dokončanje in razčiščevanje notranjih odnosov, ki pa ne vpliva na odločitev o izstopu iz te DO. 14. Ta sklep je pooblaščen podpisati predsednik zbora delovnih ljudi tovariš Peter Zaletel. 15. Imenuje se komisija, ki bo ponovno proučila možnosti organiziranja več TOZD v okviru delovne organizacije Zmaj. Komisijo sestavljajo: AlibegoviČ Fadil, Medved Mara, Drab Gabrijela, Jež Zdravko, Nerat Anton, Velikonja Božidar, Glažar Jožica, Janežič Milan irl Lendero Franc. predsednik Na zboru delovnih ljudi, v Ljubljani 21. in v Šentvidu pri Stični 22. aprila 1976 je bil za predsednika zbora delovnih ljudi izvoljen ZALETEL PETER, za namestnika predsednika zbora delovnih ljudi pa JOVANOVIČ MILIVOJ. pregled dela samoupravnih organov DELAVSKI SVET V pretečeni dveletni mandatni dobi je imel delavski svet 77 sej, od tega kar 51 izrednih in 46 rednih. Sprejetih je bilo skupno 1.256 sklepov. Za svoje seje je svet v dveletni mandatni dobi porabil 145 ur. Udeležba na sejah je bila v povprečju 78 %. Iz analize izhaja, da je delavski svet na vsakih 6 minut sprejel po en sklep. V pretečeni enoletni mandatni dobi je imel delavski svet 27 sej, od tega lo izrednih in 17 rednih, sprejetih je bilo skupno 359 sklepov. Za svoje seje je svet v enoletni mandatni dobi porabil 44 ur in 3o minut. Udeležba na sejah je bila v povprečju 79 %. Po en sklep smo sprejeli na vsakih 7 minut. Delavski svet je na svojih sejah obravnaval problematiko celotnega poslovanja podjetja; - poročila o poslovanju, mesečno , tromesečno, polletno in letno, - zaključne račune in poslovna poročila ob zaključku leta, - določal vrednost točke na podlagi rezdltatov poslovanja, - plane: vrednostne in količinske ter finančni plan, investicijski plan: novogradnja, tekoče investicijsko vzdrževanje, investicije v osnovna in obratna sredstva itd., - tekočo proizvodno, prodajno in nabavno problematiko in sklepanje pogodb, - izvoz in plane izvoza, - odobraval avtorske pogodbe, pogodbe o delu in nabavne pogodbe, - obravnaval samoupravne sporazume in jih dal v javno obravnavo ter ugotavljal rezultate glasovanja oz. sprejema teh aktov na zboru in sicer interne in eksterne (samoupravni sporazumi in pravilniki v okviru tovarne, delovne organizacije, združenega podjetja, samoupravne sporazume in družbene dogovore samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Center in občine Grosuplje ter drugo), - akcijskem programu tovarne in njegovi realizaciji, - racionalizacijah in inovacijah ter izplačilu odškodnin za inovacije in izboljšave, - odobraval Je službena potovanja v inozemstvo in sprejemal poročila o teh potovanjih, - redno se Je obravnavala problematika združevanja dela in sredstev na nivoju Iskre in IEZE, - razpisih vodilnih delovnih mest in sprejemu kandidatov ter ocena uspešnosti dela vodilnih delavcev, -osprejemal plane delovnih sobot, - obravnaval inventurne popise ob koncu leta in med letom ter sprejemal ustrezne ukrepe, - imenoval najrazličnejše komisije ter obravnaval njihova poročila o delu, - obravnaval prošnje za S seje delavskega sveta S eeje sveta za medsebojna razmerja finančne pomoči humanitarnim organizacijam itd. Problematika, ki je bila obravnavana na delavskem svetu, se je obravnavala tudi na zborih delovnih ljudi oz. na delovnih skupinah. Izrednih sej je imel delavski svet veliko, to pa zaradi tega, ker je bilo potrebno večkrfet sprejemati nujne poslovne odločitve, npr. glede investicij v novogradnjo, odobritev sklepanja nabavnih pogodb, da ne bi nastal zastoj v proizvodnji itd. S sklepčnostjo delavski svet ni imel problemov, materiali za seje pa niso bili vedno dostavljeni članom pravočasno. Problematika, ki jo je obravnaval delavski svet je bila namreč zelo raznovrstna in poročevalci iz posameznih služb niso vedno pravočasno dostavili pismenih materialov za obravnavo na seji. Tudi realizacija sklepov ni bila ažurna, saj je delavski svet ob koncu mandatne dobe ugotovil, da je cela vrsta sklepov ostala nerealizirana. V bodoče bo moral delavski svet na vsaki seji pregledati realizacijo sklepov prejšnjih sej, ter sklepe, ki so vezani na daljši rok redno spremljati in opozarjati strokovne službe na njihovo realizacijo. Na koncu pa moramo ugotoviti, da Je bilo delo delavskega sveta v pretekli mandatni dobi uspešno, saj je bila sprejeta :ravno v tem času večina pomembnih odločitev za naš nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje tovarne Zmaj. SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V preteklem mandatnem obdobju od 3o.lo.73 do 31.3.76 zasledimo izredno živahno in plodno dejavnost sveta za medsebojna razmerja. V tem obdobju se Je svet sestal na 31 sejah in sprejel 1.236 odločitev. Svet za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu je v skladu s statutom tovarne in samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu največkrat razpravljal in odločal o: - objavah prostih delovnih mest, internih in zunanjih, - prenehanju lastnosti delavca, - udeležbi na seminarjih, - stanovanjski problematiki, - razporeditvi na drugo delovno mesto, - šolninah in izrednih dopustih - prehrani - socialnih pomočeh - letovanjih, in o drugi problematiki. Svet je vedno zastopal stališče, da mora kadrovska politika upoštevati interese posameznika, organizocije združenega dela in družbenega razvoja. Kot taka in usklajena z zakoni, družbenimi dogovori in principi ter cilji naše organizacije združenega dela. Ugotavljamo, da v teh prizadevanjih nismo bili najbolj uspešni, v prihodnje bo potrebno izoblikovati predvsem dolgoročnejšo, stabilno in dosledno kr-.-novsko politiko. Svet Je posebno krb posvečal kadrovanju novih delavcev in preprečevanju fluktuacije. Člani sveta so imeli in morajo imeti pri svojem delu osnovno spoznanje, da so kadri eden izmed najpomembnejših dejavnikov gospodarskega in družbenega razvoja. Tovarna potrebuje sposobne kadre, takšne, ki so v danem trenutku zmožni analizirati položaj organizacije združenega dela, dati smernice in strokovne predloge za hitro ukrepanje ter samostojno poiskati pota za uveljavljanje organizacije. Svet je deloval ekspeditivno in ažurno, tako da skoraj nikoli ni bilo nepotrebnih zaostankov v delu. Strokovna služba je skrbela za hitro realizacijo sklepov, kar smo redno preverjali na vsaki /naslednja stran/ / s prejšnje strani / pregled dela seji. Danes ugotavljamo, da so bili vsi sklepi sprejeti v preteklem mandatnem obdobju realizirani. Za uspešno delo svetaža medsebojna razmerja v preteklem mandatnem obdobju, gre še posebno zahvala vsem delegatom, ki so aktivno in konstruktivno posegali v razprave. Iz zapisnikov je razvidno, da so izrazili pripombe, mnenja in stališča ob skoraj vsakem drugem sprejetem sklepu v tem obdobju. Če upoštevamo, da je veliko takšnih sklepov, ki že po svoji naravi ne zahtevajo posebne diskusije: prenehanje lastnosti delavca na lastno željo in podobno, lahko ugotovimo, da člani resno spremljajo dogajanje na sejah in se zavedajo odgovornosti svojih odločitev. Aktivno so sodelovali na sejah tudi vodilni, vodstveni in strokovni kadri, ki so prisostvovali sejam kot poročevalci in vabljeni udeleženci, odločr no premajhno vlogo pri kreiranju kadrovskih odločitev pa so v tem obdobju odigrale družbeno politične organizacije: sindikat in zveza komunistov. V prihodnjem obdobju pričakujemo večjo aktivnost družbeno političnih organizacij, saj so njihova stališča in mnenja v tovarni vedno zaželjena in upoštevana. V tem mandatnem obdobju so bili sprejeti tudi pomembni interni akti, ki so nam bistveno olajšali delo: samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, samoupravni sporazum o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike, samoupravni sporazum o varstvu pri delu in samoupravni spo-razum o osnovah in merilih za razporejanje do- hodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Urejeno interna zakonodaje je predpogoj za uspešno delo samoupravnih organov, zato si mora svet za medsebojna razmerja v novem mandatnem obdobju prizadeli za čimprejšnji sprejem samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest, statuta in dopolnitve samoupravnega sporazuma o delitvi OD z ustreznim vrednotenjem dela in delovnih mest. Manjši problemi so bili s sklepčnostjo in z zamujanjem na seje. Ob tej priliki moramo apelirati na vse nove člane, da svojo funkcijo sprejmejo resno in z odgovornostjo do skupine, ki jim je izrekla svoje zaupanje. SVET ZA NOTRANJO SAMOUPRAVNO KONTROLO Svet za notranjo samoupravno kontrolo je imel v pretekli mandatni dobi Io sej, od tega v pretekli enoletni 4. Za svoje seje je svet porabil 16 ur in 2o minut, udeležba na sejah je bila zadovoljiva, problemov s sklepčnostjo ni bilo. V prvi polovici svoje mandatne• dobe je svet obravnaval problematiko Bogov, nato je bilo nekaj zatišja, v drugi polovici mandatne dobe pa je svet začel aktivno delati. Obrav- naval je pravilnik o delu in organizaciji samoupravne kontrole, ki je bil po javni obravnavi sprejet. Pravilnik bo vnaprej osnova za delo sveta. Svet je redno pregledoval sklepe organov upravljanja ter sprejel ustrezne sklepe, če kakšna stvar ni bila v skladu s predpisi. Svet je uveljavil prakso, da se je problem na svetu obravnaval, sprejet je bil sklep, v katerem je bil postavljen rok in naloga strokovni službi, da poda odgovor in pojasnilo. Na naslednji seji se je potem obravnavalo poročila in so bili sprejeti ustrezni sklepi. Člani sveta so bili v razpravah zelo aktivni. Manj pa so bili pri delu sveta aktivni člani delovne skupnosti, saj svet ni dobival predlogov za obravnavo, kljub temu, da se je svet odločil, da bo sprejemal tudi ano-nime predloge. Glede na to, da delo samoupravne delavske kontrole v drugih organizacijah še ni zaživelo, smo v tovarni Zmaj zaenkrat lahko zadovoljni. Upajmo pa, da bo samoupravna delavska kontrola kmalu dobila res tisto vlogo, ki jo po ustavi mora imeti. M.K. S seje sveta za notranjo samoupravno kontrolo naša pravica in dolžnost RAZPRAVA 0 PREDLOGU ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU Aktivnost organizacij in organov Zveze socialistične mladine Slovenije za sodelovanje z ostalimi družbeno političnimi organizacijami pri razpravi osnutka zakona o združenem delu. samoupravnih odnosov na ustavnih osnovah, - delavci in drugi delovni ljudje se morajo kar najbolj množično in organizirano izreči o osnutku zakona o združenem delu, povedati svoja stališča, pripombe in predloge na njegovo vsebino. Sindikati in socialistična zveza sta v skladu s svojo družbeno politično vlogo neposredno odgovorna politična nosilca in organizatorja aktivnosti v javni razpravi. Sindikati so skladno s svojo družbeno vlogo neposredni nosilci javne razprave v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v njihovih združenjih in skupaj s socialistično zvezo v samoupravnih interesnih skupnostih. Organizacije SZDL pa organizirajo in vodijo razpravo v krajevnih skupnostih in družbenih organizacijah in društvih. jejo v delo preko odbora za razpravo o osnutku zakona o združenem delu pri Izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata. Ob tem pa je naloga organizacij in organov zveze socialistične mladine v razpra' vi, da organizirajo, seznanjajo in usposobijo mlade ljudi za aktivnost v skupni akciji. Da bi se mladinska organizacija čimbolj aktivno vključila v skupno akcijo vseh družbeno političnih organizacij v občini, je potrebno organizirati na tej osnovi posebno idejnopolitično usposabljanje. To usposabljanje se organizira z namenom poglabljanja ter širitve spoznanj o našem samoupravnem socializmu. Maks Petavs Osnutek zakona o združenem delu natančneje določa najpomembnejše usmeritve in naloge, ki smo jih opredelili in sprejeli v ustavi, sprejeti 197^ in obeh kongresih ZK o nadaljnjem razvoju samoupravnih socialističnih odnosov o dograjevanju družbeno ekonomske in institucionalne podlage sistema samoupravnega združenega dela. Zato je trdna opora za preobrazbo odnosov v združenem delu, v vsakem samoupravnem okolju in v celotni naši družbi. Osnovna smer preobrazbe teh odnosov pa je upravljanje delavcev samih. V celotni aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij moramo poudariti dve osnovni izhodišči in cilja javne razprave : - organizirani delavci in delovni ljudje morajo zavestno in aktivno nadaljevati uveljavljanje ustavne vsebine samoupravnih odnosov v združenem delu, tako da bomo razčlenili svoj samoupravni položaj in samoupravne odnose v svoji temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti in samoupravni interesni skupnosti in se v tej oceni oprli na rešitve in opredelitve v osnutku zakona ter da bodo vztrajali pri odpravljanju napak in slabosti in urejevanju ODBOR ZA INFORMIRANJE V ponedeljek 17. maja 76 je bila 1. seja odbora za informiranje, na kateri se je odbor konstituiral ter razpravljal o nadaljnem delu. Za predsednika odbora je bila imenovana Marija Kocman, ostali člani pa so: M A Y E R Marijan Celotno aktivnost v naši občini usklajuje koordinacijska komisija za spremljanje uresničevanja ustave pri OK ZKS Ljubljana-Center. Nosilec operativnih nalog v zvezi z javno razpravo pa je komisir ja za samoupravljanje pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ljubljana-Center. V delo obeh organov se preko akcij in dela svojih članov vključuje občinska konferenca Zveze socialistične mladine Ljubljana-Center. V osnovnih sredinah pa se osnovne organizacije vključu- SMRDEL Aleš KRAŠEVEC Miro JEŽ Zdravko Štirn Viktor SMOLIČ Franc 0 pomenu in vlogi informiranja je govoril Smolič Franc, o delu odbora pa vas bomo skušali sproti informirati v našem glasilu. Ur zmaj, croatia, tesla - skupna izhodišča ? TESNEJŠE SODELOVANJE BATERIJSKIH TOVARN Tovarna ZMAJ je bila vse od svoje ustanovitve dne 26. marca 1923 pretežno organizirana kot samostojna organizacija. Več kot 5o let takšne organizacir je je močno prispevalo tudi k miselnosti ljudi, da se ZMAJ težko povezuje z drugimi organizacijami, ker je specifična organizacija in težko usklajuje svoje interese. V povojnem obdobju je bilo nekaj integracijskih teženj od katerih so bile nekatere tudi realizirane. Posebno aktivnost na tem področju pa v tovarni Zmaj opazimo po letu 1973) ko se 'je tovarna pridružila družini ISKRINIH tovarn. Dobro leto po osvoboditvi je bila tovarna priključena k ISKRI iz Kranja, vendar ne za dolgo, saj se je Zmaj leta 1947 ponovno osamosvojil. Po dveh letih se je tovarna "spojila z Elmo iz Črnuč, vendar tudi ta zveza ni trajala dolgo. 8. marca 195° je bila z odločbo MLO Ljubljana ustanovljena tovarna baterij in suhih elementov Zmaj. Najpomembnejši korak v svojih težnjah po povezovanju je Zmaj storil prvega julija 1973 s pripojitvijo k ZP ISKRA Kranj. Takratno odločitev so predvsem narekovali naslednji motivi: - konkurenčno trdnejši položaj na domačem trgu, - široke možnosti ekspanzije na tujih tržiščih, - združitev znanstveno razi- skovalnih naporov ter racionalnejše angažiranje intelektualnih kapacitet. Danes ugotavljamo, da vsega tega nismo uspeli realizirati, predvsem pa se nismo uspeli ustrezno organizirati znotraj Iskre. Iskra se je s 1.1.1975 v celoti reorganizirala po tako imenovanem "branžnem"principu. Zmaj se je tako priključil delovni organizaciji IEZE. Po enoletni vključitvi v to delovno organizacijo ugotavljamo, da se v tem obdobju nismo mogli organizirati tako, da bi lahko združevali delo in sredstva, kar je tudi pogoj pri takšnem povezovanju. Temu ni kriva premajhna pripravljenost delovne organizacije ali pa Zmaja, ampak dejstvo, da se naša tovarna s svojo proizvodnjo in prodajo povsem razlikuje od ostalih TOZD v DO. Ne želim pogrevati vsem več ali manj poznanih dejstev, zaradi katerih nismo našli skupnega jezika z DO IEZE. 21. in 22. aprila 76 smo na zborih delovnih ljudi soglasno izglasovali sklep, da se Zmaj izloči iz delovne organizacije ISKRA - IEZE in se organizira kot enovita delovna organizacija, ki še naprej ostaja v Iskri. Iz navedenih dejstev izhaja dvoje: da ostajamo v ISKRI in da moramo čimprej poiskati svoje pravo mesto v Iskrini družini. Na iniciativo Croatie smo za- iMnmmtim GROSUPLJE čeli resneje razmišljati o tesnejšem povezovanju med baterijskimi proizvajalci. Trenutno proizvajajo v Jugoslaviji primarne električne baterije tri tovarne: CROATIA Zagreb TESLA Gospič ZMAJ Ljubljana. Vse tri tovarne so že dosedaj med seboj tesno sodelovale na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju jugoslovanskih baterijskih proizvajalcev. V mesecu januarju 1976 je bila imenovana posebna komisija, ki naj bi proučila realne možnosti trdnejšega povezovanja in sodelovanja v prihodnje. Poleg že navedenih razlogov, nas k takšnemu razmišljanju silijo tudi razmere na jugoslovanskem trgu, ki so iz dneva v dan manj ugodne za vse baterijske proizvajalce. Že na prvem sestanku predstavnikov Croatie, Tesle in Zmaja dne 9.2.76, je bilo ugotovljeno, da postaja tesnejše sodelovanje in tudi formalna združitev nujnost za nadaljnji obstoj naših podjetij. Za naše tržišče je značilno, da potrošnja baterij že nekaj let stagnira ali pa le počasi narašča. Proizvodne kapacitete so večje kot pa je absorbcij-slca moč tržišča. Računamo lahko le s 4 - 5 % rastjo prodaje, seštevek planov prodaje vseh treh proizvajalcev pa da veliko večjo številko. Delavci v prodajnih službah in še posebej na terenu delajo pod pritiskom, da morajo Sim več prodati, to pa je možno aamo s prevzemanjem tržnega deleža. Naža konkurenčna borba je doslej koristila le trgovini. Stroški prodaje neprestano rastejo in vedno večji del dohodka se odliva izven naših delovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da tržne prilike ne morejo biti edini razlog za integracijo. Potrebno bi bilo že takoj na začetku razmišljati o ustrezni podelitvi proizvodnega programa, ker bi nas to bolj čvrsto povezalo. Izhod je samo v resni in čvrsti integraciji, začasne in delne rešitve ne pridejo več v poštev. Na drugem sestanku komisije v Zagrebu smo ugotovili, do imamo vse tri tovarne v glavnem skupna izhodišča za integracijo in da komisija lahko nadaljuje s svojim delom. Tovarna Zmaj Je predlagala združitev vseh treh tovarn v delovno organizacijo "bateriJašev", ki bi se kot nova "branža" vključila v Iskrino organizacijsko celoto. Tretji sestanek komisije je bil dne 2).4.76 v poslovnih prostorih Iskre v Ljubljani. Že pred sestankom Je direktor tovarne tov. Slemnik Milan informiral generalnega direkto rja ZP Iskro tov. Hujsa o dogovarjanjih med baterijskimi proizvajalci. Jasno je bilo povedano, da Iskra podpira takšna integracijska gibanja. To stališče Je ponovil tudi tov.-Kobe, pomočnik generalnega direktorja ZP Iskra, ko Je poudaril, da Je Iskra dovolj elastična tvorfca in bo lahko v svojem sestavu kot sedmo branžo združevala baterijske proizvajalce, saj je njihov program z Iskrinim povezan. Vse tri tovarne so iznesle svoja stališča, pri čemer se mi zdi še posebej pomembno poudariti cilje združevanja: - delitev obstoječega prpgra-ma s ciljem povečanja proizvodnih serij in zmanjšanjem stroškov - samoupravno usklajevanje razvojnih programov, da se v bodoče v proizvodnji ne bomo prekrivali, - usmeritev investicij, ki imajo namen povečati ali ustvarjati nove kapacitete - skupno planiranje, dogovarjanje o skupni proizvodnji delov, polproizvodov in materialov za baterijsko proizvodnjo, svetilke in naprave na baterijski pogon. Dogovorjeno je bilo, da do prihodnjega sestanka, ki bo 21.5.1976 v tovarni Zmaj, vse tri tovarne pripravijo natančnejša pismena stališča o združevanju, ki bodo služila kot osnova za izdelavo ekonomskega elaborata o združevanju. Do takrat je vsaka tovarna dolžna dobiti stališča družbeno političnih organizacij in o tem informirati vse delavce. Predvidevamo, da bi do združitve lahko prišlo s 1.1.1977* O vseh nadaljnjih dogovorih vas bomo izčrpno in pravočasno obveščali. 'I.rnaj je mimo Novica koncem aprila, da bo treba za prvomajske praznike koristiti še štiri dni rednega letnega dopusta, Je našla med zaposlenimi dokaj veliko razumevanja zaradi zmanjšane, prodaje baterij. Gledano osebno, so bila nekatera negodovanja, vendar je bilo na sestankih delovnih skupin dovolj zrele presoje in v ospredje je izstopal tudi naš skupni interes. Sicer pa se lepih deset dni kar prileže, smo si dajali upanje na sončne dni in načrtovali, kako Jih bomo smotrno izkoristili. Žal pa nam je vreme zagodlo. Deset dni smo preživeli v dežju, snegu, kar pa Je bilo sonca, Je prevladovalo izredno mrzlo vreme z burjo. Zadnji dan pa se Je otoplilo, mi pa smo zasedli svoja delovna mesta in tokrat zopet upamo, da bo vsaj "ta veliki" dopust mnogo lepši. - Ur. F.Smolič Med tiskanjem zadnje številke glasila so bile volitve v organe upravljanja. Tokrat na sliki volilna komisija. izostanki z dela Tabela 1: Odstotek Izgubljenih delovnih dni - proizvodni sektor V breme del.org. V breme zdravstvenega zavarovanja Skupaj Skupaj Bolezni + nesr. do 3°dni Noseč- nost Nega in spremstvo Bolezni + nesr. nad 3o 4 urni d. zaradi bo-lez + mat 2+3+ +4+5 1+2+3+ +4+5 1. 4,33 5,52 o,83 3,66 1,33 11,34 15,67 2. 2,12 5,43 o,56 4,25 1,53 11,77 13,89 3. 5,35 4,62 o,26 5,24 2,o5 12,17 16,52 Tabela 2: Odstotek izgubljenih delovnih dni - Obrat Šentvid pri Stični V breme del.org. V breme zdravstvenega zavarovanja Skupaj Skupaj Bolezni + nesr. do 3odni Noseč- nost Nega in spremstvo Bolezni + nesr. nad 3o 4 urni d zar.bol. + mater . 2+3+ +4+5 1+2+3+ +4+5 1. 3,46 2,67 o,75 o,89 o,2o 4,51 7,97 2. 8,44 2,23 o,64 o,89 o,89 5,45 13,o9 3. 5,54 o,59 1,55 2,23 2,oo 6,37 11,91 Tabela 3*' Odstotek izgubljenih delovnih dni - Skupne službe V breme del.org. V breme zdravstvenega zavarovanja Skupaj Skupaj Bolezni + nesr. do 3o d. Noseč- nost Nega irr spremstvo Bolezni + nesr. nad 3o 4 urni d. zar.bol. + mater 2+3+ +4+5 1+2+3+ +4+5 1. 4,84 o,92 - o,46 - 1,38 6,22 2. lo,19 o,93 1.98 o,46 - 13,37 13,56 3. 5,6o o,93 1,98 o,46 3,58 6,95 12,53 Tabela 4: Odstotek izgubljenih delovnih dni - podjetje skupaj V breme del.org. V breme zdravstvenega zavarovanja Skupaj Skupaj s Bolezni + nesr. do 3odni Noseč- nost Nega in spremstvo Bolezni + nesr. nad 3o 4 umi d. zar.bol. + mater 2+3+ +4+5 1+2+3+ +4+5 1. 3,99 3,25 o,75 1,57 o,7o 6,27 lo ,26 2. 5,77 3,11 o,81 2,o2 o,59 6,53 12,3o 3. 4,75 2,33 1,67 3,68 o,95 8,63 13,38 Tabela 1 T opazovanem obdobju je bil največji odstotek izostanka zaradi bolezni v mesecu marcu in to kar 16,52 %, kar je za 5,35 % več kot v letu 1975. V breme delovne organizacije se je stalež izostankov zmanjšal za o,06 %. Porastel pa je pri porodniškem dopustu ter pri bolezninah nad 3o dni. 7 mesecu januarju se je stalež od lete 1975 povečal za 1,o3 %, vendar ravno tako na račun porodniških dopustov ter bolezni in nesreč nad 3o dni. Stalež v breme organizacije v januarju /tu gre za stalež, kjer delavci ostajajo po nekaj dni doma zaradi influence, pljučnice in ostalih obolenj/ je v letu 1976 padel iz 8,45 v letu 1975 na 4,33 % v letu 1976. Ravno tako v februarju mesecu iz 6,3o iz lanskega, na 2,12 % v letošnjem letu, kar kaže na to, da se je z uvedbo posvetovalnice in uvedbo kontrole bolniškega staleža le-ta bistveno zmanjšal procent izostankov z dela. Tabela 2 V breme delovne organizacije je največji % izgubljenih delovnih dni v mesecu februarju 8,44 %, kar je za 3,48 % več kot v enakem obdobju leta 1975. V mesecu januarju je bolniški stalež v breme delovne organizacije celo padel v letu 1976 za 5,73 56, v mesecu marcu pa se je povečal za 2,81 %. V obratu Šentvid pri Stični je nujno uvesti kontrolo bolniškega staleža, saj je stalež v breme delovne organizacije dokaj visok. Tabela 3 V mesecu januarju v skupnih službah ni bistvenega povečanja bolniškega staleža. Stalež je celo padel iz lanskega 11,56 56 na 6,22 56, kar je za 5,34 %. Vendar pa je zaskrbiju- NOVI SE VKLJUČUJEJO joč porast bolniškega staleža r mesecu februarju v breme delovne organizacije. Iz leta 1975 je porastel etalež za 5,lo %. V mesecu marcu ni bistvenih sprememb, porast influence lahko utemeljimo z velikim porastom pljučnice in angine. rabela 4 V januarju je * bolniških izostankov v breme delovne organizacije celo padel iz 7,79 % v letu 1975 na 5,99 v letu 1976. V februarju se je povišal iz leta 1975 za o,22 % v letu 1976, v mesecu marcu pa za o,34 %. Izgubljenih delovnih dni v breme delovne organizacije je bilo od 1.1. do 31.3.76 1.436, kar je 4,79 %• V breme zdravstvenega zavarovanja pa 7,o2 *. Povprečje v 3 mesecih je 11,81 %. Zaključek: Čeprav smo uvedli ukrepe za zmanjšanje bolniškega staleža se situacija še ni popravila . 1.2.76 smo vsak ponedeljek in četrtek uvedli posvetovalnico, ki jo vodi dr. Benčanova. Odziv delavcev je velik, saj je zdravnica od 1. 2. do 31.3. obdelala 238 naših delavcev. V mesecu februarju 114, vendar po moramo računati na to, da se nekateri delavci v posvetovalnici javljajo vsak teden. kontrolor bolniškega staleža je obiskal 18 delavcev na domu v mesecu marcu, v mesecu februarju pa 15 delavcev. Menimo, da se bo odstotek izostankov zmanjšal, ne moremo pa pričakovati boljše rezultate že takoj prve dni. o. 0. ti. Evidenčne kartice o prihodu in odhodu z dela z registrirno uro poleg vratarnice Predsedstvo osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v tovarni Zmaj je dne 11. maja organiziralo sestanek z namenom zainteresirati mlade iz neposredne proizvodnje za vstop v osnovno organizacijo. Na sestanek smo povabili 19 mladih proizvajalcev, ki so v našo tovorno prišli pred kratkim, sestanka pa se jih je udeležilo le lo. Uvodoma je sekretarka Danica Žnidaršič povedala nekaj besed o vlogi Zveze socialistične mladine v naši samoupravni socialistični dražbi, o nalogah osnovnih organizacij in njihovi organizaciji. Aleš Smrdel je orisal, kakšen naj bo lik mladinca, kakšne so dolžnosti in pravice člana osnovne organizacije, da se vsak prostovoljno odloča za vstop v OOZSM, s tem pa se zavezuje in sprejema odgovornost za skupne planirane akcije in njihovo uresničevanje ter za aktivno delovanje v vseh sredinah. Marija Kocman pa je povedala nekaj besed o programu osnovne organizacije v letu 1976 ter o uspehih pri delu osnovne organizacije v preteklem letu. Mladi iz proizvodnje, ki so sestanku prisostvovali so z veseljem sprejeli pristopne izjave in j iti izpolnili. Vsi ne namreč zavedajo, da morajo sodelovati, ker le tako bodo res živeli s kolektivom, bili z vsem na tekočem, ne bodo več zaprti v ozek okvir svojega delovnega mesta pri stroju. Vsak si je našel svoje interesno področje iz programa osnovne organizacije in upajmo, da bodo res aktivno sodelovali, seveda pa je dolžnost vseh članov osnovne organizacije, ki so že vključeni, da jim bodo pri tem pomagali. M.K. NAŠ GLao 13 stanovanjska posojila so razdeljena Svet za medsebojna razmerja je v ponedeljek, lo. maja na svoji redni seji obravnaval predlog komisije za razdelitev sredstev prosilcem za urejanje stanovanjskih razmer. Na tem mestu navajamo prosilce in višino odobrenega zneska kot posojilo, s kratko utemeljitvijo: Žagar Anton, pri nas zaposlen od 5-4.1965. Stanuje kot član družinskega gospodinjstva pri svojih starših. Soba v kateri stanuje s svojo družino, je vlažna, v stari kmečki hiši. Je brez kopalnice, VC je v souporabi, ravno tako kuhinja. Tla na hodniku so cementna. Hišo ima dograjeno do 3. gradbene faze, dokumentacijo ima urejeno. Svet mu je odobril 50.000 din kredita za dobo vračanja 2o let po 2 % obrestni meri. Kutnar Alojzija, pri nas zaposlena od 15.lo.1971. Stanuje kot član družinskega gospodinjstva pri svojih starših. V sobi, v kateri spijo vsi člani njene družine, je majhna, ima souporabo kopalnice, kuhinje in WC. Hišo ima dograjeno do 3- gradbene faze, moževo podjetje bo prispevalo 50.000 din, posojila v tovarni še ni dobila. Delavka je prosila za loo.ooo din posojila, svet ji je odobril 70.000 din,za dobo vračanja 2o let po 2 % obrestni meri. Turk Jožefa, pri nas zapo- slena od lo.5-1972. Stanuje v stari kmečki hiši skupaj s starši. Soba meri 16 m2, v sobi spijo trije. Ima souporabo WC ter kuhinje, brez kopalnice. Hišo ima dograjeno do 3 gradbene faze. Ima tudi že vstavljena okna ter vrata. Prosija je 60.000 din, v letu 1975 je že dobila 60.000 din. Svet ji je na predlog komisije odobril 4o.ooo din za dobo 15 let z 2 % obrestno mero. Pušelj Katarina, pri nas zaposlena od 9-8.1972. Stanuje kot podnajemnik. Stanovanje obsega 41 m2. Je nEfci samohranilka, živi tudi svojo mater. Stanovanje je brez kopalnice pri novi hiši ima zgrajene samo temelje, ter kupljen gradbeni material do 4. gradbene faze. Svet ji posojila ni odobril, ker je bila komisija mnenja, da delavka najprej zgradi objekt vsaj do 3 faze, da porabi material,ponovno pa naj kandidira na natečaju razpisanem v jeseni 1976. Gerbec Jana, pri nas zaposlena od 23-5-1957- Stanuje s svojo družino v stari hiši, ki je v provizoriju. Stanovanje je vlažno in mrzlo. Hišo ima dograjeno do 3- gradbene faze. V Zmaju je že dobila loo.ooo din kredita. Letos je prosila za 80.000 din, komisija je predlagala odobritev 60.000 din. Moževo podjetje bo prispevalo 4o.ooo din. Svet za medsebojna razmerja ji je ddobril 80.000 din kredita za dobo vračanja 2o let z 2 % obrestno mero. Kozlevčar Franc, pri nas zaposlen od 4.11.1974. S svojo 4 člansko družino stanuje pri starših na podstrešju, kjer so nizki stropi ter slabo stavbno pohištvo. Velika je možnost vžiga zaradi slabe ele* ktrične napeljave. Soba je o v izmeri 14 m , stopnice so neprimerne, soba je mrzla, ker ni ogrevanja, ima souporabo kuhinje in WC, brez kopalnice. Hišo ima dograjeno do prve gradbene faze. Prosil je za 2oo.ooo din stanovanjskega posojila. Komisija je predlagala odobritev loo.ooo din. Po mnenju strokovne službe delavcu posojilo ne pripada po 6. členu samoupravnega sporazuma, izjemoma mu pripada po 8. členu sporazuma o enotnih kriterijih reševanju stanovanjske problematike tovarne Zmaj. Svet za medsebojna razmerja je odobril Kozlevčarju loo.ooo din stanovanjskega posojila, za dobo vračanja 2o let po 2 % obrestni meri. Škrabec Marija, pri nas zaposlena od 2o.3-1972. Stanuje kot podnajemnik. Je samska. Ima souporabo kuhinje, VC, soba je v izmeri 4 x 3 m-Je brez kopalnice. Hišo ima dograjeno do III. gradbene faze. Prosila je za loo.ooo din, svet ji je na predlog komisije odobril 30.000 din posojila za dobo vračanja lo let, obrestna mera 2 %. Tkalec Franika, pri nas zaposlena od 1.8.1968. Stanuje v družinski skupnosti s starši* V sobi, kateri spijo Je vlažna, temna in hladna, ima souporabo WC, kopalnice in kuhinje. Hišo ima dograjeno do 3 gradbene faze, kupljena okna, vrata, vodovodno instalacijo. Lastne udeležbe ima 4o.ooo din, mož bo dobil okrog loo.ooo din. Delavka je prosila za loo.ooo din posojila, v letu 1975 je že dobila 75.ooo din. Svet ji Je na predlog komisije odobril loo.ooo din posojila, za dobo vračanja 2o let, obrestna mera 2 %. Jelen Jože, pri nas zaposlen od 16.12.1974. Stanuje v neustreznih stanovanjskih pogojih. V hiši nima izdelanih stopnic, napeljane centralne kurjave, fasada je neobdelana, nima urejenih kletnih prostorov. Stanovanjske prostore ima izgotovljene. Prosi za 145.000 din. Predlog komisije Je loo.ooo din. Po mnenju strokovne službe mu po 6.cčlenu sporazuma posojilo ne pripada, izjemoma po 8. členu. Svet za medsebojna razmerja mu je odobril loo.ooo din, za dobo vračanja 2o let po 2 % obrestni meri. Gamze Ana, stanovanjske razmere ima urejene, je nosilec stanovanjske pravice. Dobila je stanovanje od ZB leta 1972. Stanovanje obsega 46 m2. Po sporazumu ji pripada 4o m2, ker v stanovanju živita samo ona in mož. Sedaj skupaj z zetom zida hišo. Hiša je dograjena do 3 gradbene faze. Sama je vložila 4o.ooo din. Prosi za 12o.ooo din, predlog komisije je za 7°.ooo din. Po mnenju strokovne službe ji posojilo ne pripada po 9- in lo. členu samoupravnega sporazuma. Svet ji je odobril 7°.ooo din stanovanjskega posojila, za dobo vračanja 2o let po 2 % obrestni meri. Čsmernik Janez, pri nas zaposlen od 24.3.1972. Stanuje pri starših ima sobo ter kuhinjo (dnevna soba in kuhinja v istem prostoru) souporabo WC in kopalnice. Kupil bi hišo do 3* gradbene faze. Lastne udeležbe'ima 82.ooo din, žena bo dobila I60.000 din. Prosil je za I60.000 din, dokumentacijo ima urejeno. Svet mu je odobril I60.000 din, za dobo vračanja 2o let, 2 % obrestna mera. Vardjan Mara,pri nas zaposlena od 7.5.1954. Stanovanje v katerem stanuje obsega 5o m2. Zida prizidek, gradnja je v začetni fazi. Pri nas je dobila že 125.000 din, prosi za 4o.ooo din. Svet ji je odobril 30.000 din, za dobo vračanja lo let po 2 % obrestni meri. Sedej Zalka, pri nas zaposlena od 9.6.1958. Stanovanje v katerem stanuje s svojo družino obsega 35 m2, je podnajemnik, brez kopalnice, stanovanje je vlažno. Hišo ima dograjeno do 3. gradbene faze. Moževo podjetje bo prispevalo 2o.ooo din. Prosi za 50.000 din, dobila je že 70.000 din. Svet ji je odobril 50.000 din, za dobo vračanja 2o let po 2 % obrestni meri. Kraševec Miro, pri nas zaposlen od 1.8.1966. Stanuje v slabih stanovanjskih pogojih. Adaptacija je v začetni fazi. Ima kupljeno centralno kurjavo. Ker nima urejene dokumentacije ser lahko pojavi kot prosilec na izrednem natečaju v jeseni. Grošelj Oto, pri nas zaposlen od 1.10.1965- Stanovanjske prostore ima izgotovljene, nima pa izgotovljenega podstrešja in kleti. Posojilo rabi za fasado in polaganje podov. Prosi za 30.000 din, dobil je že 75.000 posojila. Svet mu je odobril 30.000 din, za dobo vračanja 15 let po 2 ^obrestni meri. /naslednja stran/ Vratar Milan MARKELJ. Pogosto odklep nje in zaklepa je dvojnih dvoriščnih vra za avtomobile, za kar mora pogosto zapušč ti vratarnico. / s prejšnje strani / ra2 deljena posojila 4. JULIJ 43 brez ponedeljka Gyerek Ljubica, pri nas zaposlena od 1.6.1969. Stanuje v ustreznih stanovanjskih pogojih. Prosi za 80.000 din, dobila je 2o.ooo din. Neizdelano ima stopnišče, klet ter podstrešje. Svet ji je odobril 30.000 din za dobo vračanja lo let po 2 % obrestni meri. Rus Amalija, pri nas od 14.8. 1956. Stanovanjske prostore ima izdelane, nima urejenega podstrešja. Nima urejene dokumentacije. Svet smatra, da ima delavka stanovanjske razmere urejene in se Ji posojilo ne odobri. Matič Silva, pri nas zaposlena od 14.12.1974. Stanovanjske prostore ima izgotovljene. Posojilo rabi za fasado. Prosi za 50.000 din, predlog komisije je 2o.ooo din. Strokovna služba je mnenja, da ji posojilo ne pripada po 6. členu, izjemoma po 8. členu sporazuma. Svet ji je odobril 2o.ooo din za dobo vračanja 5 let, 2 % obrestna mera. Hren Jože, pri nas zaposlen od 1.12.1968. Hišo ima izgotovljeno. Posojilo rabi za izgradnjo greznice, prosi za 2o.ooo din, do«-bil Je že 80.000 din. Svet mu Je odobril 2o.ooo din, za dobo vračanja lo let, po 2 % obrestni meri. 4. julij - dan borca se ne prenaša na ponedeljek Letošnji 4. julij - dan borca pade na nedeljo. Slišati je že bilo razne ugotovitve, da se omenjeni praznik letos prenese na ponedeljek in tako je tudi zapisano v žepnih koledarjih za letošnje leto, ki jih je založila dopisna delavska univerza "Univerzum" Ljubljana in tiskalo ČGP Mariborski tisk. Da ne bi bilo nikakršnih dvomov več, si oglejmo, kaj pravi zakon o praznikih SFRJ (Uradni list SFRJ, številka 6/1973). Prazniki SFRJ so: novo leto, ki se praznuje 1. in 2. januarja, prvi maj - praznik dela, ki se praznuje 1. in 2. maja, devetindvajseti november -dan republike, ki se praznuje 29. in 3o. novembra, deveti maj - dan zmage in četrti julij - praznik borca; dan zmage in dan borca se praznujeta samo en dan, in sicer na sam dan praznika, in se torej ne prenašata, če pade praznik na nedeljo. Prazniki SR Slovenije so: 27. april, 22. julij in 1. november, praznujejo se samo en dan in sicer na sam dan praznika. Tako letos praznujemo dan borca na nedeljo, pred tem pa bomo imeli še dela prosto soboto. .. Letos bo dan ISKRE s praznovanjem dneva borca v soboto 3. Julija v Šentjerneju na Dolenjskem. Upamo, da bodo organizatorji poskrbeli zn boljši dostop k delitvi pribora in pijače in ne tako, kot je bilo lani v PrŽanu /slika zgoraj/, da je marsikdo sproščal ventile za neprimerne besede. pišite v naš glas kako smo POSLOVANJE STIKIH MESECEV V prvih štirih mesecih letošnjega leta urno proizvedli 11.567 tisoč baterij ali 87 % planiranih količin. Indeks doseganja plana proizvodnje baterij je nizek in to zaradi manjše prodaje. Soj smo plan prodaje baterij na domačem trgu dosegli le 88,5 /<■• Lani smo v tem času prodali 9.755 tisoč baterij, letos pa I0.0I6 tisoč ali zn 5 /" več kot lani. V planu smo tudi predvideli, da bomo v tem času prodali 64o tisoč baterij v inozemstvo, dejansko pa v letošnjem letu nismo še nič izvažali. Tudi lansko leto smo v tem času izvozili le minimalne količine, v drugi polovici leta pa smo začeli izvažati večje količine v Vzhodno Nemčijo. Marketing sektor si prizadeva, da bi tudi letos delno realizirali planiran izvoz, vendar zaenkrat brezuspešno. Na nizek indeks doseganja planirane prodaje baterij je vplivala predvsem slaba prodaja v mesecu aprilu, saj je bil v tem mesecu plan prodaje baterij dosežen le 54 %• Dočim pa smo v prvih treh mesecih dosegli plan prodaje 9718 %. Z ozirom na to, da je bila prodaja v prvih treh mesecih še kar ugodno, je bil dosežen tudi ugoden finančni rezultat. Za mesec april še nimamo finančnih podatkov.Vendar pa lahko predvidevamo, da bo poslovali finančni rezultat v aprilu zelo neugoden in tako bo kumulativni finančni rezultat dosti slabši. V mesecu aprilu je vsako leto prodaja dokaj slaba in tako je bilo predvidena prodaja le v višini 2.412 tisoč komadov in še ta je bila zelo nizko dosežena. Po planu pa je za ta mesec predviden negativni finančni rezultat pri loo % realizaciji plana. K tako neugodni situaciji pa so pripomogli predvsem novi zakonski predpisi (s 1.4.76), ki določajo, da mora kupec najkasneje v 15 dneh od prejema blaga poravnati svoje obveznosti z virmanom ali čekom. Če pa nima denarja, pa mora predložiti menico, ki pa ima lahko najdaljši rok zapadlosti 9o dni (? mesece). Z menico je dolžan plačati tudi zamudne obresti po stopnji 12 %, če dobavitelj to zahteva. Z menico lahko torej odloži poravnavo obveznosti za največ 5 mesece z visokimi obrestmi. Ker pa večina podjetij nima zadosti razpoložljivih finančnih sredstev, je na splošno nastal zastoj na tržišču. Tako se je znašla večina podjetij v podobni ali še slabši situaciji kot mi. Nova zakonska določila imajo namen, da podjetja prisilijo k finančni disciplini, to je: da ne naročajo blaga, ki ga ne morejo plačati v določenem času. Tako ne bodo nastajali stori dolgovi, kar se je doslej redno dogajalo in se bo izboljšala splošna likvidnost. Tako predvidevamo, da je sedanji zastoj le prehodnega značaja in da se bo situacijo na trgu postopoma normalizirala. Vendar pa nam mo ra biti Jasno, da izpada pri prodaji ne bomo mogli nadoknaditi. Zato moramo vsestransko paziti na stroške, da bodo le ti čim nižji in da tako vsaj delno nadoknadimo izpad dohodka. V ta namen Je strokovni kolegij sprejel vrsto ukrepov s ciljem znižati poslovne stroške. Od vseh nas pa Je odvisno, če Jih bomo dosledno sprovajnli in tako pripomogli k ugodnejšemu finančnemu rezultatu. J.Glažar novi način poslovanja INFORMACIJA 0 TEMELJNIH SPREMEMBAH 0 NAČINU POSLOVANJA V LETU 1976 INFORMACIJA 0 TEMELJNIH SPREMEMBAH 0 NAČINU POSLOVANJA V LETU 1976 Neporavnanje medsebojnih terjatev in obveznosti med uporabniki družbenih a-edstev ter ne-izvrševanje sprejetih dogovorov v preteklem obdobju je povzročilo velike težave in motnje na celotnem gospodarskem in družbenem področju. Najbolj očiten odraz vsega tega pa je bila vedno večja nelikvidnost, ki je naraščala iz dneva v dan. Eden izmed vzrokov, ki so omogočali stalno naraščanje neporavnanih medsebojnih obveznosti in terjatev med uporabniki družbenih sredstev je bilo dejstvo, da se je ugotavljala višina dosežene prodajne vrednosti blaga in storitev po višini izstavljenih računov ne glede na to, ali so bili računi plačani v celoti, delno ali pa sploh ne. (fakturirana realizacija). Skupščina SFRJ je 24. decembra preteklega leta sprejela Zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v TOZD. Osnovna sprememba doseganjega obračunskega sistema je v tem, da se celotni dohodek ne ugotavlja in obračunava v višini izstavljenih računov temveč v višini plačanih računov oziroma tistih plačil računov za katere so zagotovljeni tudi dokazi, da bodo poravnani v zakonitem roku. Ker pa samo sprememba v obra- čunu celotnega dohodka ni bila dovolj za izboljšanje stanja oz. zagotovitve pozitivnih rezultatov, je bil na isti dan sprejet tudi Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, z veljavnostjo od 1. aprila 1976 dalje. Na osnovi omenjenega zakona so uporabniki družbenih sredstev dolžni v roku 15 dni po prejemu blaga svojo obveznost plačati z nakazilom denarja iz žiro računa dolžnika na upnikov žiro račun ali pa v istem času izdati ustrezni instrument zavarovanja plačila. Zakonsko določeni instrumenti so naslednji : - bariran ček Na osnovi izdanega čeka je obveznost plačana v roku 8 dni po izstavitvi čeka če sta dolžnik in upnik v istem kraju oz. v roku 15 dni, če se eden nahaja v drugem kraju. - menica z avalom - za plačila v roku, ki ne sme biti daljši od 9o dni od dneva prejema blaga Do uveljavitve novege&akona se je menica uporabljala predvsem kot jamstvo vračila najetega kredita, od 1. aprila dalje pa postaja pomemben plačilni instrument, zlasti še, ker s sprejeto menico od kupca lahko poravnaš svoje obveznosti do dobavitelja (indosirana menica). Menica pa je veljavna samo v primeru, da je avalirana s strani banke ali drugega uporabnika družbenih sredstev, kar pomeni, da v primeru kadar na žiro računu izdajatelja menice ni dovolj sredstev za plačilo, se menica vnovči na žiro računu lastnika oz. drugega avalista. Aval torej pomeni garancijo plačila. - nepreklicni dokumentarni akreditiv pomeni, da je naročnik (kupec) ob naročilu izločil na poseben bančni račun polno predračunsko vrednost naročila. Dobavitelj (upnik) lahko iz teh izločenih sredstev vnovči svojo terjatev le proti predložitvi veljavnih dokumentov (račun, tovorni list, dokaz o izvršenem delu). - garancija za plačila, ki ne morejo biti daljša od 3o dni z garancijo je mišljeno pismo s katerim se garant zavezuje, da bo plačal namesto dolžnika, če ta tega ne bo storil v dogovorjenem roku (5° dni). Iz okvirno prikazanih novih pogojev predpisanih z zakonom je razvidno, da danes ni mogoče ničesar kupiti oz. naročiti če ni zagotovljeno plačilo, kar pa pomeni, da ne bo mogoče ničesar prodati na račun dolgovanja drugemu. Predpisana je stroga finančna disciplina ter zelo visoke kazni (denarne in zaporne) za nespoštovanje teh predpisov. Zelo je zaostren odnos do dolžnika, čeprav mora tudi upnik preverjati plačilno sposobnost poslovnega partnerja. Odraz novih predpisov v TOZD Zmaj. Do 31. marca so bili naši dolžniki dolžni poravnati svoje obveznosti iz leta 1975 ali pa izdati ustrezen instrument zavarovan jačlačila.Pretežni del naših kupcev je poravnalo svoje obveznosti v določenem roku ali pa so nam izročili menice. Ostalo je nekaj manjših zneskov o čemer smo obvestili podočjie službe družbenega knjigovodstva kjer imajo naši kupci žiro račune. V primerih, da obveznost, do danes ni bila poravnana smo vložili proti kupcem tožbe za plačilo. 15. maja preteče rok za poravnavo obveznosti (gotovinsko ali z instrumentom) iz prvega kvartala letošnjega leta. Upamo, da bodo v tem roku kupci v celoti poravnali svoje obveznosti. Glede na to, da smo v preteklem obdobju vlagali dokaj sredstev za obratne namene se to danes v Zmaju kaže v tem, da smo vse svoje obveznosti iz leta 1975 in prvega kvartala 1976 že plačali. Obveznosti po 1. aprilu plačujemo v roku 15 dni z prenosnim nalogom ali z menico, ki jo dobimo od naših kupcev. To pomeni, da v mesecu aprilu in maju nismo imeli težav glede plai čil svojih obveznosti. Bistveno slabši položaj je pri naših kupcih,kajti v pretežni meri je bil zaradi zakona o zagotovitvi plačil v mesecu aprilu plan prodaje realiziran samo 55 %-tno in tudi za mesec maj prodajna služba napoveduje bistveno manjšo prodajo od planirane. Izredno nizka prodaja v navedenih mesecih pa direktno vpliva na nadplansko večanje zalog gotovih izdelkov in nedosežen celotni dohodek in dohodek. Nujno bodo torej nastopile bistvene spremembe v celotnem gospodarjenju in ne le v ožjem finančnem poslovanju, pri tem pa morajo v največji meri pomagati in biti nosilec progresivnih, široko družbeno zasnovanih sprememb družbeno politične organizacije predvsem z neprestanim obveščanjem delavcev, kajti danes ugodni finančni položaj (likvidnost) se lahko jutri bistveno spremeni tako v pogledu likvidnosti kot tudi višine ustvarjenega dohodka sočasno s tem pa tudi razpoložljive mase sredstev za osebne dohodke in investicije. I.Jazbec S etninai Dne 22.4.1976 ob 6.3o je bil v sejni sobi naše tovarne seminar, ki je bil namenjen članom komisije za pripravo predloga vrednotenja delovnih mest, članom komisije za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest ter predsednikom družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov naše tovarne. Komisija za pripravo predloga vrednotenja delovnih mest je pred pomembno nalogo uskladitve vrednotenja dela in delovnih mest v tovarni z določili samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka delavcev kovinske in elektroindustrije SR Slovenije, zato je bil seminar organiziran z namenom, ustrezno informirati člane komisij in organov o tej problematiki. Uvod v seminar je podal tov. Smolič Franc, nato pa je tov. Jožica Glažar predavala o osnovah in merilih za razporejanje ustvarjenega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Po odmoru je direktor govoril o poslovanju, gospodarjenju in planiranju ter odnosih Zmaj -Iskra. Seminar je zaključila tovarišica Jazbec Ivica, ki je podala temo "Formiranje celotnega dohodka ter delitev dohodka". Vabljenih je bilo 24 delavcev naše tovarne, ki so se v večini seminarja tudi udeležili. N.B. člani komisije za pripravo predloga vrednotenja delovnih mest na enodnevnem seminarju v sejni sobi tovarne Zmaj dne 22. aprila letos. naša solidarnost Solidarnostna pomoč tovarne ZMAJ prizadetim po potresu. V torek, dne 11. maja 1976, se je iz Ljubljane proti Tolminu napotil tovarniški kombi, naložen a svetilkami in baterijami, ki so bile namenjene prebivalcem, ki jih je prizadel potres. Naselja Modrej, Most na Soči in gača pri Modriju, kjer so se ljudje preselili pod šotore, ao nam narekovala, da se približujemo območju, ki ga je prizadejal potres. V občini Tolmin je 117 naselij in od tega je 9o naselij več ali manj prizadel potres. V Tolminski občini je najbolj prizadeta šola in tako so otroci na začasnih "počitnicah". Vsa bližnja in daljna naselja okoli Tolminske občine dajejo dokaj žalostno podobo. Prebivalci teh območij 8o se začasno preselili v avtomobilske prikolice ali šotore. Na štabu za civilno zaščito so nam povedali, da imajo največ problemov z vodo in električno energijo. Naših svetilk so se zelo razveselili, saj bodo tako vsaj deloma rešili problem nujne razsvetljave po šotorih in avtomobilskih hišicah. Za izkazano pomoč so tovarni Zmaj zelo hvaležni. Težave laže prenašajo, saj vedo, da jim pomagajo vsi delovni ljudje Slovenije in Jugoslavije. Ogledali smo si Kobarid, kjer je slika še bolj tragična. Potresa ni preživelo vsaj 7o odstotkov stavb, tako da je skoraj celoten Kobarid v avto-hišicah in šotorih. Predvsem so zaskrbljujoči novi potresni sunki, ki že tako močno poškodovano mesto spravljajo v še slabši položaj. Na zunanjih delih hiš se vidijo velike razpoke, še slabša je slika, ko si ogledamo notranjost zgradb. Pred nami zazijajo velike razpoke v stenah in stropih. Po tleh je na kupe odkrušenega ometa in marsikatera vrata je nemogoče odpreti. Iz sten štrlijo deli vodovodne in električne napeljave, ki nemo spominjajo na potresne sunke. Stanovanjski prostori so izpraznjeni in iz njih je odnešeno vse pohištvo in drobni inventar. Nekateri se še vedno izseljujejo in reSujejo, kar se rešiti pač še da. Kobarid kaže žalostno podobo in vso tragiko potresa. Večina prebivalcev se je že izselila in nastanila v šotore, ki so jih pripeljale delovne organizacije in občani. uB»o tu in tam se sliši obupno tuljenje osamljenega psa, tih pogovor ali škripanje koles, ki prevažajo imetje ljudi. Trgovine, pošte in lokali so zaprti. Le tu in tam se sliši pritajen šepet ali jok prestrašenih otrok. Ljudje se z žalostjo v očeh ozirajo po svojih domovih. Pignotova Rada iz Kobarida nam je pokazala in opisala noč v kateri je bil potres in svojo napol podrto domačijo, ki sodi med stare hiše, ki so še ohranile tipične lastnosti beneške hiše. "Kako je pokalo. Vsa zemlja se je premikala. Nismo vedeli kaj naj storimo! Bili smo nemočni. Ne veste, kaj se nam je zgodilo!" Zalile so jo solze. S strahom v očeh je nadaljevala: "Stanovala sem v tej hiši, ki je tipičen primer TOLMIN stare beneške hiše. Lansko leto jo je brat popravil in bili smo srečni, imeli smo lep dom, ki je ohranil vse svoje prejšnje značilnosti. Sedaj pa to!" Na hiši Pignotove Rade je napis: "Neuporaben" in takih hiš je v Kobaridu in naseljih okoli njega veliko. Na stadion, kjer je glavno šotorišče, se je preselilo veliko družin iz prizadetih hiš Kobarida, iia prvi pogled je vse normalno, ko pa se pričneš pogovarjati z ljudmi začutiš v njihovem glasu obup in grozo, ki jih spremlja na vsakem koraku. V prizadetih krajih ni več nikogar, ki ne bi bil deležen vsaj najnujnejše pomoči, saj so se prebivalci krajevnih skupnosti takoj organizirali in skupaj z Rdečim križem Slovenije, JLA, ZVezo socialistične mladine, Zvezo tabornikov, organi milice in drugimi dejavniki učinkovito, hitro in sproti reševali najnovejše probleme. Prvo skrb so namenili vsem ranjencem, ostarelim in otrokom, ki so jih razmestili v avto prikolice in šotore, nekatere pa v nove in nepoškodovane stavbe. Zavedajo se, de morajo še bolj učinkovito in temeljito reševati nastale pereče probleme. V veliko pomoč pa jim je solidarnostna pomoč celotne Jugoslovanske družbene skupnosti. K temu pa je svoj delež prispevala tudi tovarna Zmaj. Petavs Maks Tresla se je zemlja na pragu novih baterij «*t| Izredno močan potresni sunek 5. stopnje po Mercallijevi in 6. stopnje po Richterjevi lestvici je 6-. maja ob 2o. uri, 59 minut in 24 sekund zamajal tla tudi v Ljubljani. 0 tej katastrofi, ki je zajela predvsem Furlanijo - Julijsko krajino in povzročila obilo škode tudi v naši severozahodni Sloveniji, smo bili podrobneje obveščeni preko javnih občil. V Zmaju pa se je v tem času polagoma iztekala popoldanska izmena in zanimalo nas je, kako se je zatreslo v naši tovarni. Potresnega sunka v tolikšni meri, kot ljudje v stanovanjih, predvsem v stolpnicah, v proizvodnji niso občutili, vendar so zaznali dovolj močno nihanje in tresljaje v takšni obliki, da so potres zaznali. Vedeti je namreč treba, da se nekateri prostori pri nas tresejo že takrat, kadar mimo vozi težka vlakovna kompozicija, soj Zmaj stoji v neposredni bližini železniških tirov. Res pa je, da so na dvorišču parkirani avtomobili precej "zaplavali", stroji, predvsem paperlined, ki so dolgi, so rahlo vzvalovili. V kleti, kjer težki stroji z velikim številom udarcev na minuto oblikujejo cinkove čaše in povzročajo vibracije, nismo občutili potresa, Je povedal izmenovodja Mohorko Veno, ki je v tem času stal s strojnikom ob stroju, pač pa so ga kljub temu občutile delavke, ki ob teh strojih delajo. Ob koncu je še dodal, da ni bilo posebnega vznemirjenja in so delavci normalno nadaljevali oziroma zaključevali z delom v popoldanski izmeni. MR 9 - NOVE BATERIJE TOVARNE ZMAJ Na letošnjem zagrebškem spomladanskem velesejmu je tovarno baterij Zmaj prvič razstavila baterije elektrokemičnega sistema: živosrebrov oksid / alkalni elektrolit / cink, izdelane v naši tovarni. Te baterije, ki jih v svetu na kratko imenujejo kar "živosrebrne baterije", imajo nekatere odlične elektrofizikalne lastnosti. Med posebno odlične lastnosti pa štejemo visoko gostoto energije, skoraj konstantno napetost baterije med uporabo in dolgo lastno živijensko dobo. Baterije tega sistema se ločijo od drugih sistemov tudi po zelo karakteristični nazivni napetosti, ki znaša 1,35 V, mednarodni predpisi pa določajo, da odprta napetost baterij ne sme presegati vrednosti 1,37 V. Tako ozke tolerančne meje so zahtevnejše zastavljene zato, ker so te baterije namenjene za naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo posebno konstantno napetost napajanja. Nova baterija, ki smo jo raz- " Živoerebrne " baterije, nov uspeh Zmaja oziroma razvojnega sektorja. Velikost teh baterij na sliki lahko primerjate z velikostjo baterij R6. stavili na velesejmu ima obliko gumba, označena pa je z oznako MR 9, kar je v skladu z mednarodno predpisano oznako te baterije. Baterije Ml( 9 ekvivalent za baterije PX 625, uporablja pa se v novejših fotoaparatih z avtomatičnimi svetlomeri, v slušnih aparatih, žepnih kalkulatorjih in raznih drugih profesionalnih in polprofesionalnih napravah. Razen tega se baterije tega sistema, vendar še manjše dimenzije kot MR 9, uporabljajo tudi v najnovejših ročnih digitalnih urah. Ura s tako baterijo lahko meri čas leto dni in celo več. Nove živoerebrne baterije predstavljajo za tovarno in razvojni oddelek velik uspeh. Naša prizadevanja za uavaJanje baterij novih elektrokemičnih sistemov povečujejo naš ugled pri kupcih, nam pa dajejo nove perspektive za prihodnost. B. Mihelčič r : : : w.: '-mm? WA 8 $smsM w -m mmmm Že takoj po prvomajskih praznikih sem obiskal naše gradbišče v Stegnah, ker verjetno nas vse zanima, kako potekajo dela in kako napredujemo z novogradnjo. Še predno je moč priti do zgradbe, nas preseneti sedem metrov globok jarek, v katerega delavci Tehnike polagajo cevi kot odto- čni kanal. V tistih dneh bi moralo biti že skoraj gotovo, vendar smo naleteli na trdi konglomerat, je povedal delovodja Viktor Jovanovič, ki je zamenjal dosedanjega delovodjo Karla Feliksa, ki je odšel na drugo gradbišče v Poreč. Trdi konglomerat se je pojavil «r X Delavci TEHNIKE pri ometavanju stene v dolžini dvajsetih metrov in debelini dveh metrov, za kar je bilo treba uporabljati kompresorje , to pa je dela časovno nekoliko zavleklo, vendar bo priključek na objekt kmalu končan. Saj sem pri tem izkopu videl precej sodobne mehanizacije in ker je delovodja Jovanovič ljubitelj težkih strojev - kot je sam dejal, delo hitreje napreduje, saj nakladalec z enkratnim zajemom naloži tri kubike zemlje. Na objektu sem videl že montirana kovinska vrata ter vzidar-ne okvirje v okenskih odprtinah. Okna so sicer že v delavnicah gotova, vendar jih bodo vzidali potem, ko bodo stene dokončno ometane s finim ometom. Ta dela so se 5. maja že opravljala in skoraj bodo začeli s pleskarskimi deli, saj so tudi pregradne stene že ometane z grobim in finim ometom. Objekt Zmaja v Stegnah iz "krtove" perspektive gradimo objekt zmaja iS in 'hH e sš H ^ ~ -4 J v v...''1^ ■n 1 ŽZ IZn, ** ■satih l n i w 1 Ometavanje stene v prostoru skladiščne pisarne S^?zL?Yetlobne odprtine prodirajo sončni žarki v notranjost skladiščnih prostorov Na tleh je bilo videti že podložni beton, debel lo centimetrov, položen na gramoz. Ne to bo položena 5 centimetrska plast stiropora kot izolacija, nato pa pride ša katranska izolacija, lepenka in še lo centimetrska plast betona. Predvideva se, da bo talna izo-lacija zelo dobra. »Streha na notranji strani bo vidna, torej takšna kot je zdaj. Na strehi pa se opravljajo še kleparska dela predvsem na robovih ob zaključku fasade, torej zaščita proti dežju tako, kot se običajno dela na vseh tovrstnih objektih. Celotna izolacijska plast na strehi še ni gotova predvsem zaradi deževnih dni pred prvim majem. Ob svetlobnih odprtinah na strehi pa delavci že montirajo podstavke za pleksi steklo, ki bo v celoti predstavljajo svetlobne kupole. My Ključi stanovanj '76 V lanskem jesenskem natečaju za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so se pri nas prijavili naslednji delavci: Peretič Julijana Pantič Andja Stefanovič Ikonija Korlat Djula Bremec Marija-Danica Krstič Pentelije Osolnik Silva Markovič Milica Mesič Jožica Hranič Marija in mlade družine: Podržaj Alenka Žnidaršič Danica. Za mlade družine je tovarna dala jamstvo, da jim bo pomagala rešiti stanovanjsko vprašanje v toku 6 let. Na natečaju so uspeli: Peretič Julijana Korlat Djula Markovič Milica Mesič Jožica Hranič Marija. Predlansko leto pa so na natečaju uspeli naslednji delavci: Vargek Kati Kočiš Marija Merklin Gizela Hasanagič Sevda Bakuša Marija Češnovar Pavle Djurič Anka. Nekateri od teh delavcev so se že vselili v nova stanovanja. S.O.B. o baterijah Stanovanjska prikolica ADRIA, različnih velikosti, izdelek Industrije motornih vozil iz Novega mesta postaja čedalje bolj popularna, saj s svojo celotno komfortno opremo zadostuje potrebam kot vikend hiša, še najbolj pa v letnem času za kampiranje. Vsako leto več jih videvamo ob Jadranski obali, kjer so poleg zasebnikov tudi lastniki razne delovne organizacije. V njih se izmenjavajo družine vsakih sedem ali deset dni, pač po razporedu prijav in zainteresiranosti delavcev. Ne mislim na tem mestu obravnavati ali sprožiti zainteresiranost za nakup stanovanjske prikolice, ki bi sicer res bila primerna za Baša-nijo, saj že nekaj let zapored najemamo sobe od privatnika, pač pa bi opozoril na naslednji problem. Poleg vsega ostalega je v notranjosti prikolice montirana vodovodna napeljava z električno črpalko oz. tlačilko na 12 voltno enosmerno električno napetost. zato je potrebna električna energija iz avtomobilskega akumulatorja, ali pa se z nakupom transformatorja in usmernika priključi na napetost 22o voltov, če električna napeljava oz. priključki obstajajo na mestu postavitve prikolice. Običajno pa se za pogon črpalke uporablja 12 voltna baterija. Po tej strani bi moralo obstojati sodelovanje med ZMAJEM in IMV Novo mesto. Kako daleč za črpalke so in če so sploh bili razgovori, ne vem, pač pa sem neke vzorce takšnih 12 voltnih baterij zasledil v našem razvoju. Ni še daleč čas, ko smo na razne načine skušali vplivati na tržišče s povečano prodajo baterij zavedajoč se, da večja prodaja aparatov in naprav na baterijski poton povečuje tudi prodajo baterij. Lastniki stanovanjskih prikolic 12 voltnih baterij na trgu ne morejo kupiti,ker jih enostavno ni. V tem pa to razmišljanje zadeva v srž problema. Le zakaj iskati po trgovinah 12 voltne baterije, če jih nihče ne dela. Najbolj enostavno je nabaviti 8 baterij R 2o (velike amerikanke) ki vezane v serijo (plus-minus-plus itd) dajo električno napetost. To je sicer zelo enostavno, če ne bi pri vsem tem potrebovali še spajala in drugo za spajkanje žice pri povezovanju baterij. Zato odpade tudi ta možna rešitev. Edini izhod pri vsem tem je, da se izdelovalca baterij in stanovanjskih prikolic dogovorita oz. v soglasju najdeta možnost montiranja plastičnega ležišča - škatlice, v kateri so kontakti že originalno povezani tako, da se baterije enostavno vstavijo, kot je to običajno pri transistorskih sprejemnikih in drugod. Na ta način ne bi nihče iskal eno baterijo z 12 volti Letošnje športne igre tekmovalcev iz ZMAJA, CROATIE iz Zagreba in TESLA iz Gospiča pod skupnim imenom BATERIJADA 76 so potekale v soboto 22. maja letos v Šentvidu pri Stični zaradi obeležja 20 letnice obstoja Zmajevega obrata in so bile že sedme zapored. Tokrat so bile izvedene v organizaciji športnikov Zmaja, ki je bil obenem tudi gostitelj. Tekmovanja so bila v malem nogometu, šahu, kegljanju in streljanju za moške in ženske. V ta namen je šola v Šentvidu, katere pokrovitelj je tovarna Zmaj, nudila ustrezne prostore in igrišče, le tekmovanje v kegljanju je bilo v Grosupljem Zaključek prireditve s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim ekipam in posameznikom je bil v gostišču v Štorovjah. Ker je bila redakcija našega glasila v času tekmovanja že zaključena, bomo v prihodnji številki objavili daljši zapis o letošnji Baterijadi in rezultatih tekmovanja. M Organizatorji letošnje BATERI-JADE SE PRIPOROČAJO ZA OBISK NAVIJAČEV. Lepo bi bilo, da čim več sodelavcev Zmaja prisostvuje tekmovanjem in bodri naše športnike. VABLJENI Ml napčtosti, temveč bi kupil 8 baterij R 2o, ki jih je moč dobiti že skoraj v vsakem kiosku. My bistvo, ki omogoči presoditi avtorja v pravi luči. RAZGOVOR Z JOŽETOM LAVRINOM, NAGRAJENCEM IZ SKLADA BORISA KIDRIČA Jože Lavrin, vodja razvojnega sektorja v Zmaju je za svoje inovacijsko delo prejel v letošnjem letu nagrado iz sklada Borisa Kidriča, o čemer smo že brali tudi v dnevnem časopi sju. Zaradi podelitve tega priznanja nismo z njim posebej za naše glasilo pripravili razgovora, pač pa ga ponatisku-jemo iz časopisa ISKRA št. 19 z dne 8. maja in ki ga je pripravil Stane Fleischman. NEPROPUSTNE BATERIJE Vaš prispevek k izboljšanju lastnosti baterij je razveselil marsikoga, ki so mu izrabljene baterije uničile aparat. Za kaj pravzaprav gre pri tem? Verjetno ni nikogar, ki si v svojem življenju še ne bi srečni z neprijetnimi stranmi sicer tako praktične zadevice kot so baterije. Majhna stvarca, ki jo vložiš v tranzistorski sprejemnik, magnetofon, zadnje čase celo v televizijski sprejemnik. Do sem je vse res več ali manj v redu, težave se navadno pričnejo, ko se bateriji dobesedno prične iztekati življenska doba. Skoraj nemogoče je opaziti vsaj pravočasno, kdaj prične elektrolit iztekati. Ko pa enkiat prične, je že prepozno. Agresivne sestavine prično kemično učinkovati na notranjost aparata. In potem? Draga in trnova pot do strokovnjaka, ki bo vse skupaj Popravil. To je posebno kočljivo zato, ker so aparati vse dražji, popolnejši in že najmanjša škoda lahko stane celo premoženje. Zdi se mi, da še nikjer v svetu niso uspeli odpraviti te pomanjkljivosti. Vsaj na področjih suhih Leclancheje-vih členov ne. Je vam to uspelo? Poskušali so že vsepovsod, predvsem z uporabljanjem in snovanjem različnih mehanskih načinov. Vse to so dragi in precej neuspešni poskusi. Moja izboljšava je v bistvu neke vrste Kolumbovo jajce. Večina dobrih odkritij je preprostih - vsepovsod jih Vidiš, pa vendar ne veš, kako bi jih pametno obrnil, da bi nečemu služile! Zdi se mi, da bi lahko še nekaj dodal, ni vse v tem, kako jih opaziš, gre za to, da se do rešitve lahko prebiješ na več načinov. Rezultat je največkrat isti, cene pa se vrtoglavo razlikujejo. Dober izum - kadar gre za izboljšavo proizvodnega procesa - je tisti, ki je poceni in učinkovit. Prav to je tisto Ste se vi tega zavedali, ko ste snovali svoj prispevek? To sem imel vseskozi pred očmi. Ne gre samo za delo, za katerega sem dobil priznanje, to mi je bilo vodilo tudi pri prejšnjih prizadevanjih. Nagrajeni postopek je trenutno res najboljši - realizacija Je potekala hitro z malenkostnimi stroški, in to predvsem zato, ker Je prilagojena proizvodnji, obstoječi tehnologiji. V čem pa je bistvena novost? Rešitev, ki sem si jo zamislil, je izvirna. Tokovod med pozitivnim in negativnim polom baterije povešeno s plaščem baterije in zvarimo z ultra zvokom. To daje možnost velikoserijske proizvodnje in zagotavlja popolno ne-propustnost člena. Po tem principu izdelujemo zaenkrat lo % celotne proizvodnje in sicer baterije z oznako SUPER. V prihodnosti bomo proizvodnjo razširili najmanj do 5o %. Cena je res nekoliko višja, vendar primerjamo slabšo in boljšo kvaliteto. Kidričevo priznanje podeljujejo najboljšim. Kaj pomeni vam? Več kot vse drugo, priznanje in spodbudo za delo vnaprej. Na mojem področju je še precej stvari, ki Jih bo treba narediti. Prav izdelovanje nepropustnih baterij dopušča precej možnosti za pocenitev - le-ta pa je neizogibno povezana z delom inovatorjev. Pri nas vlaga za podobne dejavnosti veliko razumevanje, ni rivalstva kot ga srečujejo izumitelji marsikje - to pa je velika prednost ne le za nas, temveč za celotni kolektivi bolezen našega časa Namen člankov, ki bodo izhajali tekom vsega leta v našem glasilu je zdravstvena vzgoja vseh nas v boju proti raku. Boj proti raku pomeni izkoristiti vse sodobna dognanja medicinskih znanosti na področju preprečevanja, odkrivanja, ugotavljanja in rehabilitacije ter druge oskrbe rakavih bolnikov. Namen teh prizadevanj je znižati število zbolelih, zvišati število ozdravelih, da bi bolnike, bodisi ozdravljene ali začasno ozdravljene čimbolj uspešno rehabilitirali telesno, duševno in socialno ter zagotovili bolnikom z napredovalno boleznijo ustrezno medicinsko oskrbo in vso potrebno nego. Da bi bil boj proti raku uspešen na vseh naštetih področjih sta sodelovanje in pomoč ljudi zdravstveni službi nujno potrebni. To se doseže le z ustrezno zdravstveno vzgojo prebivalstva, da bodo ljudje razumeli značaj raka, ko bodo vedeli, kako in na kakšen način se ga je moč obvarovati, da bodo vedeli, da je bolezen v večini primerov moč ozdraviti, če je zgodaj odkrita in zdravljena, ter da je moč preprečiti ali olajšati posledice. Doc.dr.sc.dr.Stojan Hlaviček, ginekolog RAK NA MATERNICI Več kot 9° odstotkov bolnic z začetno obliko bolezni lahko popolnoma ozdravi. Pri ženskah se pojavlja rak najpogosteje na spolovilih in na dojkah, takoj za tem pa na želodcu. Letno zboli v Sloveniji okrog 3oo žensk za rakom na maternici. V skoraj 80 odstotkih prizadene rak na ženskih spolovilih ali vrat maternice, kjer je sploh najpogostejši, ali pa telo maternice. Na vratu maternice se navadno pojavlja v dobi rodnosti, to je v dobi, ko ima ženska še svoje perilo, na telesu maternice pa največkrat v dobi mene ali pa še kasneje. Pravi vzroki za nastanek raka na vratu in telesu maternice nam še niso znani. Vemo pa, da Židinje in muslimanke redkeje obolevajo za rakom na vratu maternice kot ženske drugih veroizpovedi. To pripisujejo obrezovanju spolnega uda pri moških in spolni higieni, ki jo morajo ženske in moški izpolnjevati pred spolnim občevanjem in po njem. Zdravniki raznih specialnih vej medicine se trudijo, da bi s svojimi znanstveno raziskovalnimi študijami čimprej odkrili vzročnike rakavih obolenj. Tehnični napredek in ogromno število znanstvenikov ter tehnikov ob sočasni neprecenljivi finančni podpori je rodilo sen človeštva, da bi se človek lahko sprehodil po luni. Zato tudi pri rakavih obolenjih lahko upamo na skorajšnji uspeh. Ženska, ki skrbi za svojo spolno higieno, lahko že zgodaj opazi bolezenske spremembe. To so izcedki iz nož- nice, nepravilnosti pri mesečnem perilu, bolečine pri občevanju ali pa krvavkasti izcedki po občevanjih. V takih primerih se morajo ženske takoj pogovoriti o svojih opažanjih z zdravnikom, najbolje kar s specialistom za ženske bolezni. Nujno je, da bi bila vsaka ženska toliko zdravstveno prosvetljena, da bi že od osemnajstega leta dalje hodila vsaj enkrat letno na ginekološki pregled. Strah pred ginekološkim pregledom je že marsikatero žensko stal življenje, ker je tako zamudila pravočasni začetek zdravljenja. Ženske lahko prihajajo danes pri nas v ginekološke ambulante oziroma k specialistu ginekologu brez posebne napotnice. Tako se lahko pogovorijo z ginekologom o vseh svojih težavah in opažanjih morebitnih bolezenskih znamenj. Z ginekološkim pregledom, ki sledi takemu pogovoru, skušamo ugotoviti lego in velikost posameznih ženskih spolovil. Nato preglodamo še s tako imenovanim zrcalom vso nožnico in maternični vrat. S posebno optično povečevalno napravo, ki ji pravimo kolposkop, lahko na sluznici nožnice in materničnega vratu pregledamo normalno sluznico in lahko odkrijemo morebitne druge bolezenske spremembe. Pri tem pregledu vzamemo bris iz nožnice, da z mikroskopom poiščemo morebitne bakterije. Poseben bris pa napravimo iz materničnega vratu in kanala ter njegov razmaz preiščemo z mikroskopom, da bi po odluščenih celicah ugotovili, ali gre za morebitne sumljive predrakave ali rakave celične spremembe na vratu ali telesu maternice. Če odkrijemo sumljive spremembe, bolnico takoj pokličemo na ponoven pregled. Vse te preiskave so neboleče; že zaradi tega je sti-ah pred njimi neutemeljen. če pri mikroskopskem pregledu brisa ugotovimo spremembe, ki že močno kažejo, da gre za raka potem napotimo tako bolnico v bolnišnico, kjer z zahtevnejšimi pregledi lahko potrdijo ali pa ovržejo sum raka. Potrditev domneve pa še ne pomeni, da je taka bolnica že zapisana smrti. Več kot 9o odstotkov bolnic z začetno obliko raka na vratu ali telesu maternice z današnjimi vrstami zdravljenja lahko popolnoma ozdravimo. Čim prej odkrijemo predra-kave spremembe ali začetnega raka, tem laže in uspešneje jih zdravimo in ozdravimo. Žal, pa mnoge ženske pridejo prvič na ginekološki pregled šele, ko je rak že močno napredoval. Vedno znova ugotavljamo, da je bil razlog odlašanja strah in sram pred ginekološkim pregledom in pa varljivo upanje, da bodo izcedki in druge nepravilnosti - znanilci raka sami po sebi minili. Tako so zamujeni meseci in hkrati tudi možnosti za uspešno zdravljenje. Paka na maternici zdravimo predvsem z operacijo ali pa z obsevanjem. Kakšno zdravljenje bomo izbrali, je odvisno od starosti, obsežnosti samega rakavega procesa in pa seveda tudi od stanja drugih organov, kot so srce, pljuča itd. Vrsto zdravljenja izberejo zdravniki specialisti, ki se predvsem ukvarjajo z zdravljenjem raka na ženskih spolovilih. V Sloveniji smo zelo napredovali v odkrivanju zgodnjega raka na maternici. Uspehi niso izostali. Vse več žensk prihaja redno na polletne ali vsaj na letne ponovne preglede v ginekološke ambulante. V zadnjih dveh letih že opažamo, da je manj novih primerov raka na vratu maternice. To vsekakor lahko pripišemo odkrivanju in zdravljenju začetnih bolezenskih sprememb na vratu maternice, ki bi se kasneje zanesljivo sprevrglo v raka. Vendar pa še vse premalo žensk prihaja na redne ginekološke preglede! Mnoge pridejo šele takrat, ko jih k temu prisilijo bolečine ali nepravilne močne krvavitve. Uspeh zdravljenja v takih primerih, ko je bolezen že zelo napredovala, pa je veliko slabši. Ženske, ki so umrle za rakom na maternici, so si, žal velikokrat same ukrojile svojo usodo, največkrat prav zaradi odlašanja s pregledom. Zdravljenje ni važno le za žensko samo, temveč tudi za njeno družino in otroke, ki jo v svoji nedoletnosti nujno potrebujejo. Ker je za uspešno zdravljenje raka nujno, da ga zgodaj spoznamo in čimprej ustrezno zdravimo, naj vsaka ženska skrbi za spolno higieno, se skrbno opazuje in hodi redno na ginekološke preglede! Prihodnjič dalje Naval na Bašanijo V letošnjem letu beležimo v Zmaju nenavadno veliko zanimanje za letovanje v Bašaniji. Nedvomno tolikšno zainteresiranost pogojuje tudi sorazmerno nizka cena dnevne storitve, saj je celodnevni penzion na osebo le 60 dinarjev. Do danes lo. maja 1976 se je za letovanje v Bašaniji prijavilo 7o delavcev v sezonskem času, prostih kapacitet pa je le za 48 delavcev - z družinami seveda. Zato se je pojavil velik problem, kako ustreči vsem željam in zadostiti potrebam letošnjega letovanja oziroma koriščenja letnega dopusta na morju. O tem problemu je razpravljala sindikalna organizacija in svet za medsebojna razmerja. Izoblikovana so bila naslednja stališča, da delavci, ki so že vrsto let zapored letovali v Bašaniji, tokrat nimajo prednosti, pač pa bi koristili naš dom le v primeru prostih kapacitet, če bi se slučajno pojavile kasneje. Delavci pa, ki nimajo šoloobveznih otrok, gredo lahko na letovanje v pred in po sezoni. Isto velja za delavce, ki bi šli na preventivno letovanje in nimajo šoloobveznih otrok. Vsekakor so takšna stališča bila izoblikovana prepozno in so povzročila precej negodovanja med zaposlenimi, ki so si letošnji dopust že splanira-li, in ni možno najti rešitve po liniji zakonskega partnerja v drugi delovni organizaciji. O tem bi veljalo za prihodnje leto razmišljati nekoliko ..................■ k.""' . .. Imajevci n a pohodu V soboto 8. maja je bil 2o. mani festativni "Pohod po poteh partizanske Ljubljane", na katerem je sodelovalo okrog 76.000 udeležencev. Te množične manifestacije ob nekdanji žici okupirane Ljubljane, po Aleji spominov in tovarištva se je udeležila tudi lo članska ekipa Zmaja in o tem je Bolte Metod pripravil naslednji zapis. Prijav za pohod je bilo 28, toda na pot je odšla le lo članska ekipa, ki so jo sestavljali člani našega kolektiva in to na predlog mladinske organizacije ter osnovne organizacije sindikata. Bila je delovna sobota in zato je moralo priti do takšnega stališča ter sklepa, da gresta le dve ekipi. Zbrali smo se pred NAMD v sobotnem jutru ob 7- uri, nakar nas je odpeljal avtobus na startno mesto v Hrušici pri Ljubljani. Tam je bilo zelo slovesno: pihalna godba, zastave in transparenti. Ob vsem tem pa množica mladih ljudi, vojakov, pionirjev in starejših ljudi, ki so se odpravljali na lo kilometrov dolgo pot. Bili smo ponosni in srečni, da so minili časi, ko so narodi Jugoslavije s krvjo plačevali svobodo, katere sadove uživamo. Zdaj pa smo s svojo udeležbo na tem pohodu počastili spomin na tovarištvo med vojno in tiste čase, ko je bila bela Ljubljana še obdana z bodečo žico. Prehodili smo dolgo pot, mimo številnih spomenikov in spominskih obeležij, ki pričajo o hrabrem boju malega naroda, proti ogromnemu nacističnemu stroju. Prevzemali so nas občutki hvaležnosti ter ponosa, kajti naši starši so vodili neenak boj za pravično stvar in lepšo bodočnost. Nikoli ne bomo pozabili njihove žrtve, trpljenja, žalosti. Njihova borba pa se prenaša na nas, ki ustvarjamo resnične pogoje za obstoj in nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Vsak udeleženec pohoda okoli okupirane Ljubljane doživlja in sprejema vtise čisto po svoje, saj se nenehno porajajo na tako dolgi, toda lepi poti. Bil je čudovit sončni dan. Za boljše razpoloženje so poskrbeli mladinci in mladinke 6. gimnazije Moste-Polje. Spremljala nas je harmonika in borbena pesem, ki se je vrstila ena za drugo. Dohitevale in prehitevale so nas skupine mladih z zastavami, prapori in veselo pesmijo na ustih. Pridružili smo se eni takšnih skupin, ter skupaj z njimi zapeli. V takem vzdušju prihajamo v praznično okrašeno Ljubljano, na Trg revolucije. Želja gori v nas, naj bi se drugo leto udeležili v večjem številu člani našega kolektiva, saj je zelo pomembno in enkratno doživetje zn vsakogar, da predstavlja tovarno "Zmaj" na tej zares lepi manifestaciji tovarištva in spominov ob žici okupirane Ljubljane. M. Bolte Od osemindvajset prijavljenih ih je šlo na pohod le deset, al, delovna sobota v Zmaju, Drugo leto pred 9. majem ne bi smela biti delovna sobota?1 Predsednik upravnega odbora Počitniške skupnosti ZATIŠJE Milan Vukašinovič vodi sejo, kateri kot člana iz tovarne ZMAJ prisostvujeta Meda Rom in Marijan Mayer. Novice iz Bašanije ali veste ? Pisali smo že, da bo v Zmaju v tehnični delavnici do konca letošnjega leta izdelan stroj za montiranje baterij R 2o, kot ga imamo že za baterije R 14, le da bo bolj izpopolnjen. Kako poteka delo, oziroma kako daleč smo s pripravami, je na naše vprašanje odgovoril vodja razvojnega sektorja Jože Lavrin in poudaril, da je mapa s celotno dokumentacijo in načrti predana delavnici. Vodja tehnične delavnice Žagar in vodja službe vzdrževanja pa sta mi zatrdila, da je material nabavljen, da se posamezni kosi žagajo in pripravljajo za obdelavo. Ko boste prebirali tole številko glasila, bodo po vsej verjetnosti že stekla prva dela za montažni stroj. V ponedeljek 1 o. maja je v tovarni TIKI zasedal upravni odbor počitniške skupnosti "Zatišje". Na seji je bila v ospredju priprava na otvoritev sezone, nastavitev osebja in nabava novi h osnovnih sredstev. Dogovorili smo so, da zaradi dosedanji h prijav v posameznih delovnih organizacijah premaknemo datum otvoritve sezone na 5. Junij, ker bodo prvi gostje začeli prihajati 11.junija. Do tega dne bodo končane vse ustrezne priprave, vključno z beljenjem sob, čiščenjem bojlerjev za vodo in še nekaj manjših opravil. Upravni odbor je sklepal o nakupu pralnega stroja za 15 kilogramov enkratnega pranja v njih, o nakupu pomivalnega stroja za kuhinjo,. pri čemer bi se nedvomno povečala tudi higiena ter o nakupu ozvočenja z ojačevalcem in radioaparatom z gramofonom. Čeprav smo že pisali o nakupu avtomata za kuhanje expres kave, je upravni odbor to investicijo črtal iz programa, ker avtomat ne bi bil v uporabi vse leto in ga je po daljši prekinitvi izredno težko usposobiti. To je le nekaj novic z razprave na seji, v katero sodi nenehna skrb članov upravnega odbora za čimboljše počutje gostov, ki bodo letošnji dopust preživljali v Savudriji. My postani elan samopomoči Orodja za obrizgavanje polizdelkov so tudi že v obdelavi in verjetno bomo že v najkrajšem času videli delovanje strojev za obrizgavanje plastike na posamezne elemente. V mesecu aprilu smo v Zmaju prevzeli še štiri nove avtomate za varjenje plastike z ultrazvokom. Dva bomo usposobili v najkrajšem času, postavljena sta že v oddelek montaže poleg dveh obstoječih, enega smo poslali v Šentvid zn oddelek izdelave baterij 6 AF 22, četrtega pa bomo uporabili šele po preselitvi skladišča v Stegne, kar se bo verjetno zgodilo na jesen. My uredniški odbor Nova ustavna ureditev in kongresni dokumenti opredeljujejo obveščanje kot eno temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravnih in še posebej delegatskih odnosov. Večja stopnja obveščenosti nedvomno daje večje možnosti učinkovitega sodelovanja v procesu samoupravnega odločanja. Pravočasna in ustrezna informiranost daje možnost vplivanja na predvidene odločitve in končno tudi možnost kontrole izvršitve akcij. Naše interno glasilo predstavlja poleg drugih uveljavljenih oblik informiranja v naši temeljni organizaciji združenega dela kot so oglasne deske, informiranje na delovnih skupinah, sejah samoupravnih organov in slično, izredno pomembno vlogo pri obveščanju delavcev v pogojih samoupravljanja. V ta namen je delavski svet tovarne baterij ZMAJ imenoval uredniški odbor internega glasila NAŠ GLAS v sestavi: SMOLIČ Franc, odgovorni urednik, MAYER Marijan, urednik KOCMAN Marija, član PETAVS Maks, član ŽEMVA Peter, član ALIBEGOVIČ Fadil, član. Dolžnost uredniškega odbora je, da skrbi za ažurnost izdajanja glasila z ustreznim vsebinskim konceptom tako, da bodo informacije v glasilu odraz dejanskega stanja v naši tovarni. Predvsem pa novi uredniški odbor nosi polno odgovornost za takšno delo. Bralcem našega glasila pa želimo, da aktivneje sodelujejo s člani uredniškega odbora v tem smislu, da izražajo želje po objavi ustrezne in zanimive, obenem pa seveda tudi to, da se krog dopisovalcev razširi, s čimer bi popestrili vsebino naslednjih številk našega glasila. My NAŠ ODNOS DO NARAVE "DOMOVINA, SI ŠE KAKOR ZDRAVJE?" Pri Založbi Borec je pravkar izšla knjiga Petra Likarja, ki nosi prav tak naslov, kot je naslov tega sestavka. S tem delom dobivamo Slovenci novo razširjeno in poglobljeno informacijo o našem okolju. Avtor, znani TV komentator Peter Likar, je po vsej Sloveniji zbral stotine primerov onesnaženja okolja, ki ponekod prerašča že v pravo katastrofo. V osnovi se je pretežno oslanjal na podatke naših in tujih raziskovalcev, ki se ukvarjajo s posameznimi področji, potem pa je okrog tega jedra nanizal žive primere, ki jih je ilustriral s pripovedovanjem prizadetih ljudi, družbenopolitičnih delavcev in z lastnimi opazovanji ter ugotovitvami. Naravnost leksikografsko poznavanje problema, poznavanje ozadij, želja po izboljšanju ogroženega okolja, navajanje primerov, ko je bilo okolje rešeno pred onesnaževanjem, hkrati pa brezkompromisnost do nekaterih krivcev dajejo delu še poseben pečat. Knjiga je napisana e spretno roko novinarja in bralca pritegne, da.je ne odloži, dokler je ne prebere. Mnogi med tistimi, ki so knjigo že prebrali, so jo poimenovali kar "kriminalna o našem okolju." V takem okolju sta avtor in fotografski mojster ing. Marjan Smerke posnela marsikatero fotografijo. Knjiga je opremljena a; približno 12o barvnimi in čraobelimi fotografijami, ki sam tekst več kot zgovorno dopolnjujejo. Avtor obravnava ogroženost zemlje, vode, krasa, gramoznic, živali, hrane - vsega, kar nas obdaja in na kar ljudje dostikrat še pomislimo ne, da je v nevarnosti. Vsi obravnavani problemi zadevajo Slovenijo. Avtor le poredko sega v druge republike ali na širša območja. Knjigo bi moral imeti vsak občan, ki mu ni vseeno, kaj je sojeno našemu okolju, predvsem pa bi jo morali imeti tisti, ki se že po naravi svojega dela ukvarjajo ali pa bi se morali ukvarjati z bojem proti onesnaževanju okolja: delavci v industriji, delegati, delavci v organizacijah javne uprave in šol. Bolj ko se dviga živijenski nivo, bolj je ogroženo človekovo okolje, hkrati s tem pa raste tudi zavest občanov in skrb, da bi okolje SESTAL SE JE UREDNIŠKI ODBOR Dne 17. maja 76 so se sestali člani uredniškega odbora našega glasila NAŠ GLAS. Dogovorili so se o aktivnem delu pri oblikovanju vsebine za vsako številko. Saj, kot je bilo slišati, je do zdaj celotno breme ležalo na uredniku, kar je otežkočalo nujno popestritev vsebine in objavljanje aktualnih sestavkov My Štrus Marija, Gorišek Vida in Ihan Štefanija so za trenutek prekinile z delom za skupni spominski posnetek V Šentvidu vendarle zavarovali in ga ohranili. če ob vsem, kar nam to branje nudi, zanemarimo včerajšnji ali današnji dan, ta trenutek (čeprav tega enostavno ne moremo) in se ozremo malček naprej in se spet zamislimo nad vprašanjem okolja, ki je naš skupen problem, šele tedaj se prav zavemo, da nam v usodnih časih onesnaženo okolje ne bo zaveznik, temveč velik sovražnik. Prenekateri se še predobro spomnijo, ko so se morali odpovedati požirku vode na dolgem pohogu, ker je bila voda okužena. Strupi in od- f* Piske nam še bolj zmanjšujejo vire. Med NOB je bila umazanija šteta med sovražnike, posebej že, ker ni bilo dovolj zdravil. J In kako bo jutri? Potrebne so nam čiste podzemske jame, gore, | gozdovi, naravna zavetišča in skladišča. Zaledje je naš pro- I štor gibanja in življenski vir ( v času miru in v času vojne. O vsem tem in še mnogočem govo- j ri ta knjiga. Knjiga, ki je naša I vest. Knjiga, ki nas uči. Knjiga, j ki je vredna branja. Knjiga - I za danes in za jutri. To je branje, ob katerem se šele prav j zavemo, kako daleč smo že zabredli in kaj nas šele čaka, če si ne bomo vsi skupaj še bolj prizadevali, da pride do streznitve v našem mišljenju in v povsem praktičnem delovanju. Seveda pa to ni nobeno črnogledo pisanje. Avtor s pozornostjo opiše vsak pozitiven premik, ki ga je bilo moč zaslediti zadnja leta. Uvod h knjigi "Domovina, si še kakor zdravje?" je napisal predsednik komiteja za varstvo okolja in podpredsednik izvršne- ga sveta SR Slovenije dr. Avguštin Lah. Knjigo naročite tako, da izpolnite objavljeno naročilnico, jo izrežete in nalepite na dopisnico, ki jo naslovite na naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, 6I000 Ljubljana, Miklošičeva 28/1 Cena: 25o dinarjev Naročnino lahko poravnate v treh, dveh ali enem obroku. V sami naročilnici ustrezno obkrožite. p- (0 l N •8 O H CD < & IT H« p) O CJ. P) P P* M O 8 i?