III 1 1 8630 KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. Št. 105 Ljubljana, maj 1988 90 let KTL: otvoritev »Tovarne potiskane embalaže« v Mostah, podelitev plaket DO KTL in srečanje v Mostecu Sobota, 28. maja 1988 — ob 10. uri je bilo pred novo Tovarno potiskane embalaže na Letališki cesti v Mostah vse nared: simbolični trak, plakete, slavnostni govorniki, gostje, komorni zbor Gaudeamus, dobitniki plaket z rdečimi nageljni in občinstvo — številni delavci in upokojenci, ki so prišli na otvoritev tovarne in tovariško srečanje. Trak je prerezan... Dežje na naših srečanjih že običajen. V Mostah nam sicer ni pokvaril otvoritve, kot da bi ga pregnal povezovalec programa Janez Dolinar s tistim o poroki, dežju in denarju ... V Mostecu pa seje pošteno vlilo, vendar o tem kasneje. Slovesnost se je začela z »Zdravico« in pozdravnimi besedami predsednika delavskega sveta delovne organizacije Mirka Urbasa, slavnostna govornika pa sta bila generalni direktor delovne organizacije MiroslavSamardžija in predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana Hrvoje Draškovič. Podelitev plaket DO KTL enaintridesetim posameznikom je še po- udarila svečanost prireditve, podelil pa jih je Mirko Urbas. Težko je v nekaj stavkih povzeti osebnost dobitnikov plaket, vsekakor pa jim je skupno večletno vestno in marljivo delo, ugled in zaupanje okolja, v katerem delajo. Predstavljam jih je v posebnem prispevku. Ko je izzvenela »Lipa«, je bila na vrsti otvoritev tovarne. Čast, da prerežeta trak in s tem simbolično odpreta novo tovarno, je pripadla dolgoletnima delavcema KTL Mariji Markovič in Matku Oblaku. Aplavz... in povabljeni smo bili na ogled tovarne, po zaključenem ogledu pa na srečanje v Mostec. M. Š. t '} 4'j ' % v V l/l ’ \f \ uulJL UnjHngn M u W- Dobitniki plakete DO KTL; med gosti dolgoletni generalni direktor KTL Franc Zupančič Po sklepu uredniškega odbora je pred vami svečana izdaja Glasila, da bi tudi na ta način obeležili 90-letnico delovne organizacije. Vsebuje zapis o otvoritvi nove Tovarne potiskane embalaže v Mostah in srečanja v Mostecu ter predstavlja dobitnike plakete delovne organizacije. Opremljena je z veliko slikovnega gradiva in kot že predhodna številka tiskana v novoizbrani TISKARNI Ljubljana, zato je tudi tehnična podoba nekoliko drugačna. Toliko za uvod, pa prijetno branje! Uredniški odbor [avnostni govornik — predsednik IS SML Hrvoje Draškovič Slavnostni govornik je bil predsednik Izvršnega sveta SML Hrvoje Draškovič, ki je predvsem poudaril: Kartonažna tovarna se lahko pohvali z bogato zgodovino, ki jo ka-rakterizirajo veliki dosežki v razvoju, osvajanje novih proizvodenj, novih tehnologij, osvojeni trgi, usposobljeni delavci. Z doseženim se niste nikoli zadovoljevali, težili ste vedno k novemu. Razumljivo je, da je na tej poti prihajalo do vzponov in padcev, srečevali ste se s krizami, izgubami, dezintegracijskimi težnjami ipd. To je normalno in bo tako tudi v spremenjenih pogojih gospodarjenja, pomembno je,da ste bili vedno sposobni sami poiskati rešitve iz težav. Pravimo, da smo v kriznih časih, da je kriza ekonomska, družbena, politična. Razumljivo je, da v teh kriznih časih preverjamo prehojeno pot, ob tem pa marsikdaj pozabljamo na tisto, kar smo že dosegli. Skušamo tudi razvrednotiti nekatere temeljne pridobitve našega razvoja, vse v želji, da bi poiskali poti za hitrejši gospodarski in družbeni napredek, poti, da bi vsi živeli bogatejše življenje. Danes so bili uveljavljeni nekateri novi ukrepi ekonomske politike, ki navidezno vse skupaj postavljajo v še težji ekonomski položaj, ne samo delovne kolektive, tudi slehernega posameznika. Težko je bilo, mislim pa, da bo še težje. Na tej poti, ki je v obrisih začrtana, moramo zdržati, ker druge poti ni. Ustvariti moramo pogoje, in mislim, da jih zdaj ustvarjamo, da bo dohodek slehernega kolektiva odvisen od tega, koliko je proizvedel in tudi uspešno prodal. Ustvariti moramo pogoje za uveljavitev tržnih in ekonomskih zakonitosti, da presežemo administriranje države. To ni le pogoj za večji dohodek, za hitrejši razvoj slehernega kolektiva, ampak tudi pogoj za razvoj samoupravnih odnosov, to pa včasih, še zlasti v zadnjem času, vse prepogosto pozabljamo in premalo poudarjamo. Sprejeti ukrepi so res v veliki meri linearni. Zavedamo se, da bo težko obvladovati osebne dohodke, zavedamo se tudi da se bodo nekateri kolektivi znašli v položaju, ko bodo morali osebne dohodke vračati, ne glede na to, da so v letošnjem letu ustvarili boljše dohodkovne rezultate, da so dvignili proizvodnjo. V naravi zadeve je, da so ukrepi linearni, če jih sprejema država. Vendar imamo realne možnosti, da stvari v okviru teh ukrepov do konca leta uredimo na bolje, bolj pravično ter v bistvu na tej osnovi hitreje napredujemo v prihodnje. V Ljubljani beležimo določeno stagnacijo gospodarskega razvoja, tudi pri nas pada proizvodnja, pada akumulacija, zmanjšujejo se realni osebni dohodki. Res je, da imamo najnižjo stopnjo nezaposlenosti v državi, vendar s tem problemi niso nič manjši — mislim celo, da so težji, ker strukturo, ki jo imamo, lahko usposobimo za uspešen razvoj samo z velikimi vlaganji, ne samo v opremo, ampak tudi v kadre. Teh sredstev pa v Ljubljani nimamo veliko. V Ljubljani, če govorim o tako imenovanih organih v občinah oz. strukturah v občinah in mestu, vam pri razvoju, prodaji, ustvarjanju dohodka ne moremo kaj dosti pomagati, kot tudi ne moremo pomagati drugim kolektivom. Vendarle smo odgovorni, da sami, brez pomoči kogarkoli, urejamo nekatera vprašanja, ki zahtevajo tudi velika materialna sredstva. Mislim predvsem na ohranjanje in tudi boljše zadovoljevanje skupnih družbenih potreb pa tudi velika vlaganja v gospodarsko infrastrukturo v našem mestu. Kot veste poizkusi, da bi s samoupravnim združevanjem sredstev iz čistega dohodka združili ta sredstva, niso uspeli. Vendar, problemi so ostali in razrešujemo jih lahko le skupno in to tudi s skupnim dogo- varjanjem v okviru delegatskih organov, ki jih imamo v našem mestu. V Ljubljani moramo razrešiti nekatera velika vprašanja. Omenil bi sanacijo Toplarne v Mostah, izgradnjo čistilne naprave v Zalogu, gradimo novo pokopališče Žale, gradimo oz. popravljamo mestne ulice idr. Gre za velika sredstva in ravno te dni smo dali tudi v javno razpravo nekatere osnutke odlokov skupščine našega mesta, s katerimi želimo združiti dodatna sredstva za Že dolgo je tega, več kot 90 let — natančneje leta 1897 — ko je Ivan Bonač postavil temelje naše današnje organizacije, s tem da je začel s predelavo papirja, kartona in lepenke. Kasneje je bila zgrajena nova tovarna za celulozo, papir, karton in lepenko in s tem proizvodnja bistveno razširjena. Tako je bil tehnološki proizvodni program zaokrožen od predelave lesa, celuloze in papirja do končnih kartonskih izdelkov in tovarna seje razvila razrešitev teh problemov. Ne morem vam obljubljati, da bomo gospodarstvo razbremenili, ker, verjemite mi, nimamo koga drugega obremeniti kot nas same. Želim vam res uspešno delo. Želim vam, da težave, ki so pri vas, so pa tudi drugje, razrešujete na pameten način, z močjo dela, znanja in pozicije samoupravljanja ter s tem ustvarjate perspektivo za vaš in naš skupni boljši jutri. v eno največjih te vrste v Sloveniji. Ko se je leta 1945 postavila pred našo družbo naloga, da iz gospodarsko zaostale države, kakršna je bila stara Jugoslavija, zgradi gospodarsko napredno državo, je takratna Kartonažna tovarna predstavljala dobro osnovo za tako delo. Čeprav časi takoj po vojni niso bili naklonjeni predelovalni industriji, ker je bila dana prednost razvoju bazične industrije, je tovarna doživela zelo hitro rast. Od 1690 ton, ki na ogled tovarne Iz misli generalnega direktorja Miroslava Samardžije ob otvoritvi nove Tovarne potiskane embalaže v Mostah »Prepričan sem, da je tudi v nas, sedanjih delavcih KTL, dovolj znanja, pripravljenosti in sposobnosti za premostitev preizkušenj, pred katere smo postavljeni«, je med drugim poudaril generalni direktor Miroslav Samardžija Nekateri so v soboto delali; med njimi tudi varnostnik v Mostah Krsto Novakovič smo jih predelali v letu 1945 in 420 zaposlenih, je proizvodnja do leta 1965 narasla na 12.940 ton in 1160 zaposlenih delavcev. Do leta 1963 je delovni kolektiv z vztrajnim in požrtvovalnim delom zgradil tudi nove proizvodne prostore v Čufarjevi ulici, kasneje pa z dodatnim objektom v bližini matične tovarne, v katerem smo z izgradnjo teh, novih proizvodnih prostorov proizvodnjo letos opustili, svojo dejavnost popestril in strnil v celoto. Hkrati je bila v tovarni izvedena reorganizacija po načelu zaokroženih tehnologij, ki je kasneje bistveno pripomogla k lažjemu oblikovanju temeljnih organizacij. Z izgrajevanjem, razširitvijo in modernizacijo slovenske industrije je hitro narastla tudi potreba in povpraševanje po boljši, lepši in modernejši embalaži. Te potrebe, posebej po embalaži iz valovitega kartona, je Kartonažna tovarna v prvi fazi zadostila s predelavo plošč v »Kartonaži« Rakek, pozneje, leta 1972, pa z izgradnjo lastne tovarne za izdelavo in predelavo valovitega kartona v Logatcu. V naslednjih letih je bil proizvodni program Karto-nažne tovarne še dopolnjen, asor-timan pa bistveno povečan in V okviru slovesnosti je delegacija konference osnovnih organizacij ZK delovne organizacije, ki so jo sestavljali Šime Kuntin, Marija Sigu-lin, Milan Zavašnik, Slavko Bonča in Lajič-Dermota Simo, odšla na Oklo, kjer je položila venec k spomeniku dvainsedemdesetim partizanom kamniško-zasav-skega odreda in pokrajinskega komiteja, padlim leta 1944 zaradi izdajstva. razširjen, s tem da so se v Karto-nažno tovarno vključile še delovne organizacije Lepenka, Tržič; Jel-plast, Kamna Gorica; Kuverta Ljubljana, Embalažni servis Koper, Tika Trbovlje in Sigma — Gornji Milano-vac. Vse te, do tedaj samostojne organizacije, so našle svoj ekonomski interes in socialno varnost za delavce z vključitvijo v tako organizacijo, kot je v tistem času Kartonažna tovarna bila. Tako je z izgradnjo no- vih proizvodnih prostorov in vključitvijo teh organizacij fizični obseg proizvodnje hitro rasel in proizvodnja je dosegla leta 1985 112.000 ton, v delovni organizaciji pa je bilo 2400 zaposlenih delavcev. Res je, da se nekatere od novo vključenih, prej samostojnih delovnih organizacij, nikdar niso zrastle z ostalim delom delovne organizacije in dve od njih (Kuverta Ljubljana in Tika Trbovlje) sta si v zadnjih dveh letih poiskali svojo, samostojno pot in se izločil iz delovne organizacije. Tako je tudi bolje, ker je KTL lahko trdna skupnost temeljnih organizacij samo in toliko, kolikor bodo združene temeljne organizacije v taki združbi videle večjo garancijo in sigurnost za svoj razvoj, večjo socialno varnost in hitrejše izpolnjevanje svojih želja in interesov ob sočasni pripravljenosti in sposobnosti te želje in interese usklajevati z drugimi v tej družini. Mnoga priznanja in odlikovanja, ki sojih prejeli posamezni delavci in delovni kolektiv kot celota za delovne rezultate in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov po svoje dokazujejo, da je bila večina kolektiva takemu delu v preteklosti kos. Današnja otvoritev nove tovarne potiskane embalaže dokazuje, da smo tem nalogam tudi danes kos, kajti nove tovarne ne bi bilo, če ne bi vse temeljne organizacije v KTL združile sredstva za njeno izgradnjo. S tem izpolnjujemo že dolgoletno željo in program v Ljubljani, ki je v zadnjem obdobju v razvoju najbolj zastal in zaostal. Čeprav smo v vseh teh letih razvili širok proizvodni program, od izdelave lepenke, papirja, valovitega kartona, valovite kartonske embalaže, papirne konfekcije, biro opreme, predelave plastičnih mas do izdelkov potiskane embalaže, navite embalaže, cevi in tekstilnih utenzilij, se prav v teh, zadnje imenovanih programih soočamo z vrsto težav. Res je, da je del težav povzročen s splošnim gospodarskim stanjem in številnimi nesmiselnimi ukrepi, ki so bili sprejeti in uveljavljeni v zadnjih letih in jih še sprejemamo. Res pa je tudi, da je pomemben del težav v nas samih. Dolgoletno zaostajanje v razvoju v Ljubljani, ponekod nemogoči delovni pogoji v stari tovarni, način vodenja in odločanja, slaba organizacija, vse to je povzročilo slabe odnose med ljudmi in kot posledica vsega bistven padec proizvodnje in kvalitete v zadnjih letih. Rezultat je bil, da smo izgubili del tržišča in poslabšali ekonomski položaj ter se začel I soočati s formal no izgubo v TOZD Kartonažna, Ljubljana. V takih pogojih v Ljubljani ob upoštevanju dejstva, da v Ljubljani že dolga leta nismo ustvarili pomembnejših sredstev za investicijske potrebe, je bilo možno izgraditi tovarno pred katero stojimo, samo z združevanjem vseh temeljnih organizacij. Zelena luč za uspešnejše delo je z njeno izgradnjo torej prižgana, vendar to ne pomeni, da so vse težave minile, da bi bilo mogoče zdaj lagodno delati. Ti časi so verjetno za vedno in povsod minili. Še vedno imamo probleme zaradi nedoseganja proizvodnje, pomanjkanja naročil, prepočasnega prilagajanja novim pogojem na trgu in premajhnega izkoriščanja novih, modernih strojev, čeprav delavci na tej, novi lokaciji, vlagajo veliko naporov za povečanje proizvodnje. Zaradi vseh teh novih pogojev in potreb, ki so nastali tudi z novo tovarno, se je pokazala potreba po reorganizaciji celotne delovne organizacije, ki jo sedaj izvajamo. Treba pa je poudariti, da nas iz sedanjih težav lahko vodi samo večja prodaja, večja proizvodnja, kvalitetnejša proizvodnja, skratka samo večja solidnost in odgovornost na vsakem delovnem mestu. V 90-ietni zgodovini Kartonažne je bilo, prepričan sem, mnogo težkih tenutkov. Naši predhodniki, od katerih so nekateri tudi danes med nami, sojih znali in bili sposobni reševati. Prepričan sem, da je v nas, sedanjih delavcih KTL, tudi dovolj znanja, pripravljenosti in sposobnosti za premostitev preizkušenj pred katere smo postavljeni. To pa bomo dosegli samo pod pogojem, da bomo ob uveljavljanju lastnih interesov pripravljeni prisluhniti in pomagati reševati težave v katerih se je ali se še bo znašel katerikoli naš del. Naj ob koncu povem nekaj podatkov o novi tovarni. Nova tovarna obsega 9.000 m2. Gradbeni del je stal 4.400,000.000 din, od tega so temeljne organizacije v KTL neposredno združile 3.320,000.000 din (76%). Ob preseljeni stari opremi boste videli tudi najnovejše računalniško krmiljene stroje in nove stroje za pripravo proizvodnje. Del proizvodnje še ni preseljen in dela na stari lokaciji. V končni podobi bo v tovarni delalo šest zaključenih proizvodnih linij, zaposlenih pa bo okoli 250 delavcev. Maksimalno možna proizvodnja ob optimalnih serijah je okoli 12.000 ton, v lanskem letu smo na stari lokaciji naredili 5.600 ton. Tovarišice in tovariši! Preveč je posameznikov in organizacij, da bi se vsakemu posebej zahvalil za njegov prispevek k izgradnji. Zato naj moja zahvala velja vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da lahko danes odpremo novo tovarno, vsem upokojencem, delavcem in gostom pa želim danes še veliko prijetnih trenutkov. Zastopstvo »Sigme« Plakete so pripravljene »Etino 8MB0L0 NADALJEVALI SMO V MOSTECU . . . Nadaljevali smo v Mostecu. Sproščeni obrazi, vrste za nepogrešljivi golaž, ki so nam ga postregli v ličnih skledicah. Vse mize zasedene, razpoloženje je dvigal ansambel »RŽ«. Gneča na plesišču, gneča pri šanku in jasno, ko se je razživelo — dež. Pošteno se je vlilo. Precej jih je odšlo, dosti ostalo in vztrajalo, pa kaj bi nadaljevala, oglejte si fotografije, ki so bolj zgovorne kot besede. M. Š. Povezovalec programa Janez Dolinar in ansambel RŽ Za delitev bonov sta skrbeli Malči Bonča in Cvetka Ahčin — zanesljivi kot vedno Po golaž za »podlago«... Predstavljamo vam dobitnike plakete delovne organizacije Delovna organizacija ob svojih jubilejih, ob pomembnejših dosežkih v razvoju ali ob praznovanju državnih praznikov podeljuje delavcem v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, kakor tudi drugim posameznikom, plakete delovne organizacije.Plakete se podeljujejo vsakih pet let. Predlogi za podelitev plakete se zbirajo na podlagi natečaja, ki ga objavi komisija za priznanja delovne organizacije. Predloge za pridobitev plakete z utemeljitvijo lahko dajo delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v okviru delovne organizacije. Osnovna organizacija sindikata pripravi usklajen predlog, ki ga posreduje komisiji za priznanja delovne organizacije. Pri predlaganju kandidatov za podelitev plakete delovne organizacije se upoštevajo kriteriji kot so: večletno uspešno delo, osebna za-vzetnost in inovativnost, ki prispeva k uspešnemu in ekonomičnemu poslovanju delovne organizacije, aktivno in uspešno delovanje v organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah ter delegatskih skupščinah. V tem petletnem obdobju je iz temeljnih organizacij in delovne ALEKSANDAR ŽIŽOVIČ V »Sigmi« je zaposlen od leta 1979 in je razporejen na dela strojnika. Kljub začetnemu nepoznavanju stroja, je delo hitro obvladal. Marljiv in vesten delavec, ki se aktivno vključuje tudi v delo samoupravnih organov. VIKTORIJA KONCILIJA V naši delovni organizaciji je od leta 1955, v zadnjih letih je razporejena na naloge »izdelava embalaže« v TOZD Papirna konfekcija. Marljiva in vestna delavka. Aktivna tudi na samoupravnem področju. S svojim delom in samoupravno aktivnostjo je vedno izkazovala pripadnost delovni organizaciji. skupnosti skupno prispelo 31 predlogov za podelitev plakete. Gre za delavce, ki že vrsto let vestno in marljivo opravljajo različna dela v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. S svojim odnosom do dela so si med sodelavci pridobili ugled in zaupanje ter na ta način prispevali h krepitvi dobrih medsebojnih odnosov. Aktivno in dejavno se vključujejo v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter delegatskih skupščin. Delavski svet delovne organizacije je predlog komisije obravnaval in sprejel na 2.redni seji dne 25. maja; na isti seji je sprejel tudi sklep, da se plakete ne podelijo delavcem, ki so medtem prekinili delovno razmerje v delovni organizaciji in delavcem iz temeljnih organizacij, ki sta se izločili iz sestave delovne organizacije. Odločil je tudi, da se svečana podelitev opravi dne 28. maja ob otvoritvi nove »Tovarne potiskane embalaže«. MATIJA ŠUŠTAR Naš sodelavec je že 30 let. Dokler mu je zdravje dovoljevalo je opravljal dela strojnika in skupinovodje v delovni enoti tekstilnih cevk, zadnja štiri leta pa z enako vestnostjo opravlja dela v fotokopirnici TOZD Kartonažna Ljubljana. Vestnost in marljivost, s katero opravlja svoje delo, sta prav gotovo vrlini, zaradi katerih se mu dodeljuje plaketa delovne organizacije. JANEZ GERBEC V delovni organizaciji je od leta 1954 in sedaj opravlja delo tehnologa v »Tovarni potiskane embalaže«. Marljiv in vesten delavec, ki svoje delovne izkušnje in znanje prenaša tudi na svoje mlajše sodelavce. Aktivno se vključuje tudi v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. MARINKO DUJMENOVIČ Vesten in marljiv delavec, zaposlen kot strojnik na lepilnem avtomatu v TOZD Kartonaža Rakek. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata ga je predlagal za podelitev plakete predvsem zaradi njegove inovacije, s katero je prispeval k uspešnejšemu in ekonomičnejše-mu delu v proizvodnji temeljne organizacije. ROZALIJA BONČINA Dolgoletna, vestna in marljiva delavka iz TOZD Kartonaža Rakek. S svojim delom na krožnih Škarjah prispeva k delovnim rezultatom temeljne organizacije. Aktivna kot samoupravljalka in družbenopolitična delovka. Uspešno je sodelovala tudi pri delu samoupravnih interesnih skupnosti. JOVO VIDOVIČ Že več kot 15 let opravlja delo vi-ličerista na transportnem viličarju v TOZD Kartonažna Ljubljana. Je vesten in marljiv delavec, ki vse dane naloge opravlja kvalitetno. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč tam, kjer to zahteva delo. Med sodelavci je cenjen kot delavec in človek. Aktiven je tudi pri delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. JOŽICA AMBROŽIČ Dolgoletna, marljiva delavka razporejena na fazna dela v proizvodnji temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana. Delo opravlja vestno in uspešno, že več let samo v popoldanski in nočni izmeni. Kot sodelavka je cenjena saj je vedno pripravljena priskočiti na pomoč. SLAVKA CANKAR Že celo desetletje je oskrbnica našega počitniškega doma v Fiesi. S svojim delom in odnosom do počitniškega doma izkazuje veliko skrb in požrtvovalnost. Prijazna in ustrežljiva je do delavcev, ki letujejo v počitniškem domu. S svojim marljivim delom pa tako izven sezone kot v sezoni preprečuje, da bi počitniški dom propadal. MARTIN JELNIKAR Delovno razmerje je sklenil v naši delovni organizaciji leta 1962 in je sedaj razporejen na dela »spremljanje in analiziranje proizvodnih zmogljivosti« v TOZD Papirna konfekcija. Aktiven tako na samoupravnem kottudi na družbenopolitičnem področju. Med sodelavci je cenjen in prispeva k dobrim medsebojnim odnosom. S svojim marljivim delom je dokazal pripadnost naši delovni organizaciji ter prispeval k razvoju temeljne organizacije. ZOFIJA PEZDIRC Že vrsto let opravlja delo prve pa-zilke pri navijalnem stroju v DE—20 TOZD Kartonažna Ljubljana. Kot vestna in marljiva delavka je s svojim vedenjem in delom zgled mlajšim sodelavcem, pa tudi marsikatero skrivnost proizvodnega dela jim je že pomagala razrešiti. EMA KOVAČEVIČ Preko dvajset let marljivo opravlja svoje delo v proizvodnji DE — 30 TOZD Kartonažna Ljubljana. Kot vestna delavka prispeva h graditvi dobrih medsebojnih odnosov v enoti, organizaciji dela in njenim uspešnim rezultatom dela. CVETKA AHČIN Delovno razmerje je sklenila leta 1961 in je sedaj razporejena na dela »vodenje in koordiniranje del kontrole kakovosti v TOZD Papirna konfekcija«. Vestna in marljiva delavka, njen prispevek k realizaciji nalog je zgleden. Aktivna na samoupravnem področju, vse samoupravne funkcije je zelo vestno opravljala. S svojim minulim delom je dokazala pripadnost naši delovni organizaciji ter z delom in osebno zavzetostjo prispevala h krepitvi in razvoju temeljne organizacije. IVAN KOSMAČ Kot strojni ključavničar je s končano delovodsko šolo prevzel vodenje skupine v vzdrževanju TOZD Kartonažna Ljubljana ter vsa leta uspešno vodi njeno delo. Rezultati njegovega strokovnega dela in dobre organizacije so bili vidni tudi ob selitvi proizvodnje DE-10 na novo lokacijo. S svojo skupino je uspešno preselil velik del strojnega parka. Dobitniki plakete; Aleksander Žižovič, Viktorija Koncilija, Matija Šuštar, Janez Gerbec Nagelj za dobitnika plakete: Milan Perčič in Martin Frelih JOŽEFA GREGORIČ Že vrsto let vestno in marljivo dela kot pokrivalka na lepilki v TOZD Kartonaža Rakek. Sodelavci cenijo njeno marljivost, discipliniranost in samoupravno aktivnost, ki je najbolj vidna na zborih delavcev, kjer opozarja na nepravilnosti in nerešene probleme. TONE in MARICA KUHAR Oskrbnika koče »Skalca KTL« na Veliki planini, že leta, ne glede na vremenske razmere, prihajata urejat kočo in njeno okolico, jo vzorno oskrbujeta ter skrbita za ugodno počutje letovalcev. Poleg dogovorjenih del samoiniciativno opravljata tudi druga dela. S tem prispevata k večji urejenosti koče in domačnosti v njej. MILAN PERČIČ V TOZD Jelplast Kamna gorica je zaposlen 12 let. Najprej je opravljal delo varilca, nato strojnika, sedaj pa je razporejen na naloge izmenovod-je. Delo izmenovodje mu je zaupano zaradi vestnosti in marljivosti ter korektnega odnosa do sodelavcev. Izkazuje veliko prizadevnost na področju obvladovanja tehnologije brizganja plastike. Vseskozi je aktivno vključen tudi v delo samoupravnih organov in sindikata. Že drugi mandat opravlja funkcijo predsednika delavskega sveta temeljne organizacije in je izredno aktiven pri odpravljanju motenj v temeljni organizaciji. SLAVKA JAMBROVIČ Delovno razmerje je sklenila leta 1957, pred upokojitvijo pa opravljala naloge »izdelava vrečk«. Vseskozi se je aktivno vključevala v samoupravno odločanje, zaupane ji samoupravne funkcije pa marljivo in vestno opravljala. Zaradi marljivosti pri delu in vestnosti pri opravljanju samoupravnih dolžnosti je bila med sodelavci priljubljena, pomagala je graditi dobre medsebojne odnose. VIDA BONČA V naši delovni organizaciji od leta 1955, vedno vestna in marljiva, z nadpovprečnimi delovnimi rezultati. V zadnjih letih dela na nalogah »izdelava registratorjev« v TOZD Papirna konfekcija in s svojim delom prispeva k utrjevanju in ekonomski razvitosti temeljne organizacije. Med sodelavci je zelo cenjena, vedno prijazna, svoje znanje pa prenaša na mlajše sodelavce. MARTIN FRELIH V TOZD Jelplast Kamna gorica je zaposlen 19. let. Opravlja delo obra-tovodje plastike, kjer je nosilec znanja-tehnologije brizganja plastičnih mas. Svoje delovne izkušnje s pridom prenaša na sodelavce. Aktivno se je vključeval v delo samoupravnih organov in sindikata, sedaj pa si prizadeva s svojim delom izboljšati poslovanje temeljne organizacije. e NADEŽDA GLIŠOVIČ V »Sigmi« je zaposlena od leta 1977, na delih finančnega knjigovodje. Disciplinirana in odgovorna delavka. Kottaka se aktivno vključuje tudi v delo samoupravnih organov. ZVONKA MAROLT Že od leta 1972 opravlja svoje naloge v skladišču v TOZD Valkarton Logatec. Vedno vestna in pripravljena pomagati, saj nadomešča tudi sodelavke v knjigovodstvu skladišča. Prav tak odnos do dela je pokazala tudi kot dolgoletna tajnica v industrijskem gasilskem društvu temeljne organizacije in kot tajnica osnovne organizacije sindikata. Prisotna je na vajah društva, na tekmovanjih in drugih akcijah. Prav njen zgled je marsikatero tovarišico v lanskem letu privedel v članske vrste društva. Nezanemarljiva je tudi njena vloga v delavskem svetu temeljne organizacije, kjer brez dlake na jeziku opozarja na nepravilnosti, o katerih je govora v kolektivu. ZOFKA RUPNIK S svojo delovnostjo je v TOZD Valkarton vzor ostalim delavkam v neposredni proizvodnji. Vseskozi aktivno sodeluje pri delu samoupravnih organovterdružbenopoli-tičnih organizacij in si pri tem vztrajno in zavzeto prizadeva za izvajanje gospodarske in politične stabilizacije. Kot članica Civilne zaščite in Rdečega križa pa kaže svojo humanost in skrb za človeka, sodelavca. Uživa velik ugled in zaupanje, tako da ni komisije, v katero je sodelavci ne bi predlagali. Dobitniki plakete; od leve proti desni: Marinko Dujmenovič, Jožefa Gregorič, Rozalija Bončina, Slavka Cankar; v drugi vrsti: Jovo Vidovič, Zofija Pezdirc, Martin Jelnikar in Cveta Ahčin MILAN SEME V delovni skupnosti je bil zaposlen od leta 1978. K nam je prišel z 29 leti delovnih izkušenj, od tega 18 let na vodilnih in vodstvenih delih. Najprej je opravljal delo direktorja splošno-kadrovskega sektorja in bil leta 1979 na lastno željo prerazporejen na dela šefa kadrovskega oddelka. Zaradi zdravstvenih razlogov je leta 1982 vložil prošnjo za razporeditev na manj zahtevno delo in glede na njegovo dolgoletno ljubiteljsko ukvarjanje s fotografiranjem in dopisništvom, je bil razporejen na dela »informiranje delavcev«. To delo je opravljal vse do svoje upokojitve v letošnjem letu. Vsa ta leta je izkazoval korekten odnos do dela, ki ga je opravljal, in do sodelavcev. Skozi svoje delo je prepletal osebni odnos do ljudi, dela, poštenja in resnice. Zaradi teh vrlin so ga sodelavci spoštovali in cenili. Vedno je bil aktiven tudi pri delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Njegova 40 let dolga delovna pot je raznolika in pestra. Vseskozi se je strokovno izobraževal in izpopolnjeval, kot novinar pa je spoznal veliko ljudi, njihove napore, probleme in stališča. Vse to ga je dograjevalo in izpopolnjevalo kot delavca in človeka. JOŽE ŠTUCIN Predlog za podelitev plakete je podal sindikat TOZD Lepenke Tržič, pa tudi nam je najbolj znan kot dolgoletni uspešni direktor te temeljne organizacije. Ravno pod njegovim vodenjem je »Lepenka« zrasla vtehnološko moderno in poslovno uspešno temeljno organizacijo. Poznamo ga kot direktorja, ki je vsakogar, ki ga je delovna dolžnost vodila v TOZD Lepenko, sprejel prijazno, pripravljen za sodelovanje in upoštevanje naših mnenj. Kot direktor delovne organizacije Tovarna potiskane embalaže v ustanavljanju pa je v veliki meri doprinesel k njeni izgradnji in k temu, da del proizvodnje v njej že teče. Marjan Skubic je dve mandatni obdobji vodil tudi delavski svet delovne organizacije MARJAN SKUBIC Njegova življenjska pot se je na žalost končala preden smo mu uspeli podeliti to plaketo. Podeljujemo mu jo za njegovo dolgoletno uspešno delo v splošno-kadrov-skem sektorju TOZD Valkarton ter njegovo družbenopolitično in samoupravno aktivnost. Kot vodja splošno-kadrovskega sektorja je postavil njegovo organizacijo, skrbel za ustrezno kadrovsko strukturo v temeljni organizaciji in tako ob številnih zadolžitvah niti opazil ni, kako so mu pošle moči in ga je načela bolezen. Čeprav s polovičnim delovnim časom, seje po dolgotrajnem zdravljenju vrnil na delo ter s polno mero dobre volje prenašal svoje dolgoletne izkušnje na mlajše sodelavce. —J MILAN BUČAN Delo združuje v naši delovni organizaciji od leta 1960. S svojim kreativnim delom na področju razvijanja proizvodov in tehnoloških procesov je delovni organizaciji že večkrat prinesel vrsto pomembnih priznanj. TONČKA LIKAR Že 32 let je zaposlena v temeljni organizaciji Jelplast Kamna gorica. V tem času se je izkazala kot vzorna delavka. Svoje izkušnje in znanje je znala posredovati svojim sodelavcem. Med sodelavci uživa velik ugled in spoštovanje. Aktivno seje vključevala v delo samoupravnih organov in sindikata, aktivna tudi pri odpravljanju težav v temeljni organizaciji. MARJAN CAF V naši delovni organizaciji je zaposlen od leta 1972. Zaupano delo vseskozi vestno in marljivo opravlja in prenaša svoje delovne izkušnje in mlajše sodelavce. Zaradi svojih izkušenj je večkrat kreativno sodeloval pri oblikovanju važnejših poslovnih odločitev. Aktivno se je vključeval tudi v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. MILKA SINKOVIČ V delovni organizaciji je zaposlena že vrsto let, od leta 1958 in opravlja fazna dela v Tovarni potiskane embalaže. Svoje delo marljivo in vestno opravlja, aktivno pa se vključuje tudi v delo družbenopolitičnih organizacij — predvsem sodeluje pri delu sindikalne organizacije. MIRA GOSTIČ Že vrsto let vestno in marljivo opravlja delo v naši delovni organizaciji, zdaj v Tovarni potiskane embalaže. Aktivno se vključuje v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. MARIJA VREČAR V naši delovni organizaciji je zaposlena že od leta 1954, zdaj v Tovarni potiskane embalaže. Svoje delo marljivo in vestno opravlja. Zaradi vestnega odnosa do dela je vzor svojim sodelavcem. Aktivno in dejavno se vključuje v delo samoupravnih organov. Pripis: Treh dobitnic plaket zaradi upokojitve oz. bolniške odsotnosti ne predstavljam tudi s fotografijo, upam pa, da bo kdaj drugič priložnost, da to pomankljivost nadoknadimo. Zbrala in pripravila za objavo: Majda Štrekelj Gradnja Tovarne potiskane embalaže kot jo je zabeležil fotoobjektiv Foto: M. Seme Stanje 29. septembra 1986 25. novembra 1986 23. decembra 1986 Inštaliran novi 5-barvni ROLAND z lakirnim agregatom formata B-0 (1.000X1.400) Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. GLASILO KTL — INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2200 IZVODOV: IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR: JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK, ALEKSANDRA STOJŠIN, CVETA AHČIN TER GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MAJDA ŠTREKELJ, TISK TISKARNA LJUBLJANA, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316-922 INT. 208