Poštnina v državi SHS pavšaiirana. Leto III. V Ljubljani, dne 18. maja 1921 Štev. 20. Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 140. — V inostranstvu razmeroma več. Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. 5 — — 5 -—13 5 — — — 2 — — — \4 1 !! 5 — 3 2 8 2 14 - — — — 10 6 — — - — — 7 9 - 10 4 12 7 9 16 — — — — 14 IG — — — — 16 2 — Rezultati občinskih volitev. odbor. JKDZ RS NSS JDS SKS SLS Okraj Brežice. Anže .... 10 — — Kl‘ezje ... 16 — — Bl'ežice ... 16 5 — klanca ... 24 — — B°jsno ... 10 Oloboko . . 16 Oaberje . . 10 Oolobinjek . 10 Križe .... 16 Koprivnica . 10 Loke .... 10 Mihalovec. .10 6 — — — 4 — — Mrčna sela. 16 — — —'— — 16 Pleterje. . . 16 — — —- — 4 12 Planinska vas 10 ____ ___ ___ ___ ___ 10 Senovo ... ig _______ Stoiovnik . . 10 ___ Sv. Vid ... 16 — Sromlje . . 16 — perače . Zagorje . Okraj Celje. Ločna. ... 24 6 ____ ___ Lelje, okol. 32 14 — 3 Lebrria ... 16 — — ________ ^ol pri Hr. 16 2 5 — Lratnije . . 16 — — — Jramkolovo 16 — — — LomiUko . . 16 — — 4 Lotovje. . . 16 — — — 'Jnrklošter . 24 — — — Kalobje. . . 16 — — — Laško ... te — _ _ ^okapriz.m. 24 — 8 — Lnče . . , , ig ____ _ ______ ^Jnrija Gradec -4 ?[0va Štifta Petrovče . Ponikva , ‘ rekopa . . Ke|eakag°r Sv p7m ^vnic" i ^olčava . . patina . . 8 ^ • ^Lovrenc i^vel . ent. Jurij — 2 15 3 2 10 — 2 14 — — 6 3 16 — 9 — 6 Iel°bS- 16 IH* vas 16 — Štoa,:* VaH • 24 12 CMd- ic - 16 — — — 24 11 — — 24 7 — — _ _ 24 — 16 — 12 — 4 — 3 9 — — 16 _ _ 24 10 7 6 6 SKS 16 — — _ 24 5 — — 16 — — — 16 — — — 16 — — — 16 — — _ 16 — — — 04 _ _ _ 16 5 — — 24 8 — 4 — 5 C^okoL 24 - ” ' :ma,'tnovU.d. 16_________________ = socialisti. KSS —T~ komunisti. JDs 1.,aroiln' socialisti. SLS Z! ‘k®raloi. SKS tu. kler'kalci. d. i "tt ®atnost0jneži. — 16 — 19 3 13 — 7 10 6 — 16 11 13 11 6 10 8 7 4 16 — 5 4 8 1 6 — 5 11 SLS d.L. Teharje. . . 24 10 — — — — 10 Trbovlje . . 36 5 23 — — — 3 Višnja vas . 16 16 10 — Vel. Pirešica 24 6 18 16 — Vojnik . . . 16 — — 2 — 12 — Žalec .... 16 3 5 5 odbor. JKDZ RS NSS JDS SKS SLS dX- 9 ^'uge Liste (različne stranke). Okraj Begunje . Bloke. . . Cerknica . Lož ... . Stari trg . Sv. Vid . . Okraj Božjakovo Črešnjevec Črnomelj Dol . . Dobliče Kot. . Metlika Podgora Petrova vas Radoviča Radenci Suhor. . Stari trg Talci vrh Vinica . Okraj Blagovica Dol . . . Dolsko . Domžale Homec . Hruševka Ihan . . Jarše . . Krtina . Krašnja Križ '. . Klanec . Lukovica Moravče Mlaka. . Mekine . Motnik . Mengeš . Naso vi Če Podhruška Peče . . Radomlje Suhadole Stranje . »marca . Tunjic«. Vir . . . Zalog . . Prevoje. Rafolče . Zlato polje Okraj Banjaloka Dane . . . Dolenja vas Fara . . . Cerknica. 16 — 24 — 24 4. 16 — 24 5 16 — Črnomelj. 16 — 16 6 16 3 16 — 16 — 16 — 10 — 16 — 10 — 16 — 16 — 16 — 24 — Kamnik. 16 — 16 — 16 6 24 — 16 — 10 — 16 — 16 — 16 — . 16 — 10 — 10 — 10 — 16 — 10 — 16 — 10 — 16 — 10 — 16 — 16 — 10 — 10 — 10 — 16 — 10 — IG — 10 — 16 — 10 — 16 — Kočevje. 16 — 10 — 24 — 16 — 4 5 16 3 8 16 9 12 — — 8 4—7 4 — — 5 — 14 — 9 7 — 3 13 — — 5 5 — 3 5 5 — —/ — SLS — — 10 6 — — — 11 5 — 13 3 — — — SLS — — 28 — 9 7 10 7 6 3 6 2 13 5 5 5 6 - — 6 — — 5 7 3 6 9 10 24 13 10 8 1 11 5 11 10 7 10 10 10 3 10 10 16 10 5 10 16 11 5 10 10 8 10 16 10 11 10 16 — 16 — 10 — 15 — 16 5 — S 8 Štev. JSDS DK odbor. KDZ RS NSS JDS SKS SLS d.L. Gora .... 10 10 — Jurjeviča . . 16 — — — — — 9 7 Kompolje . . 16 — — — — — 16 — Loški potok 24 — — — 11 — 13 — Lužarji . . . — — — — — — 87 77 Podgora . . 16 — — — — 4 12 — Rob .... 16 — — — ' — 16 — Ribnica . . . 24 — — — — — 14 10 Sodražica . . 24 12 12 Sv. Gregor . 16 — — — — — 11 5 Turjak . . . — — — — — 111 106 — Videm . . . 16 — — — — 5 11 — Vel. Poljane 10 — — — — 5 5 — Velike Lašče 77 54 — Okraj Konjice. Grušovlje . . 16 — — — — — 16 — Loče .... 16 — — ' — 6 8 2 Stranice . . 16 10 — — — 6 — — Vitanje . . . 10 — — 5 — — — 5 Vrhovlje . . 16 16 — Zbelovo . . . 16 16 — Žiče .... 16 — — — — 2 11 3 Žreče .... 16 1 — — 1 — 12 2 Okraj Kranj. Cerklje . . . 24 — — — — — 19 5 Hrastje . . . 10 — — — — — 10 — Jezersko . . 16 — — — — 16 — Kovor . . . 16 6 — — — — 10 — Križe .... 16 10 6 Naklo .... 16 — — — — — 13 3 Poljane . . . 16 — — — — 9 7 — Preddvor ; . 24 24 — Predorlja . . 24 8 — — — — 16 — Stara Loka . 24 — — 3 — 7 14 — Sv. Ana . . 16 11 — — — 5 — — Sv. Katarina 16 16 — Stražišče . . 24 8 — — — — — 16 Velesovo . . 16 11 5 Železniki . . 16 8 .8 Okraj Krško. Bučka . . . 16 — — — 6 6 4 — Cerklje . . . 32 — — ■ — — 7 25 — Čatež .... 16 5 — — — 3 8 — Kostanjevica 24 3 — — — 5 16 — Mokronog . 24 — — — — 13 11 — Sent Jernej . 24 5 — — — 5 14 — Skocijan . . 24 — — — — 19 5 — Smarjeta . . 24 — — — — 13 11 — Trebelno . . 24 — — J— — 12 12 — Tržišče. . . 16 — — — — 9 7 — Okraj Litija. Dole .... 16 — — — — 5 11 — Kriška vas . — —- — — — — SLS — Kotredež . . 16 —' 9 . — — — 7 — Krka .... 16 — — — — 7 8 1 Polšnik . . . 16 9 7 Polica . . . SLS — Okraj Ljubljana. Horjul . . . 16 — — — — 2 9 5 Rudnik . . . 16 — — — — 7 9 — Slivnica. . . 16 — — — 16 — Šmarje . . . 218 — — 61 — 68 89 — Okraj Ljutomer. Grlovo . . . 10 — — — — — 4 6 Gor. Radgona 16 6 — — — 6 4 — Ljutomer . . 16 2 — — 5 4 4 1 Štev. JSDS DK odbor. KDZ RS NSS JDS SKS SLS d. L. Orehovci . . 10 — — — — 7 3 — Police . . . ir, _ —:■ ■— 3 1.3 — Pristava . . 16 . — — — 9 7 — Ščavnica . . 16 ' — — -— 6 11 — Radoslavci . 16 7 — — — 9 — — Zbigovci . . 10 — — — , — 7 3 — Okraj Novo mesto. Ajdovec . . 16 — — — — 3 13 — Bela cerkev 16 — — — — 7 9 — Brusnice . . 16 — — — — 9 7 — Črmošnjice . 16 5 ‘ — — 4 7 — Dvor .... 16 — — — — 7 9 — Dobrniče . . 24 — — — 11 13 — Mirna . . . 24 — — — — 10 24 — Mirna peč . 24 — —- .2 — 13 9 — Novo mesto 24 — — 2 13 7 2 —. Orehovica . 16 — — — — 9 7 — Prečna . . . 24 — — — — 14 10 — Smuka . . . 16 — — — —• — 8 8 Šent Peter . 24 — — — 7 17 — Šmihel-Stopiče 32 — — — — 14 18 — Trebnje . . 24 — ‘J — 9 12 — Toplice . . . 24 — — — —. 10 14 — Velika Loka 24 — — — — 16 8 — Zagradec . . 16 ' — __ — 8 8 — ŽužembOrg . 24 — — — — — 17 7 Okraj Ptuj. Golava buka 16 3 — — — 4 9 — .lanžev vrh . 16 — — — — 1 7 1 Legen . . . 16 5 — — — — 11 — Mislinje . . 16 8 — — — — 8 — Pameče . . . 16 — — — — — 16 — Ribnica . . . 16 10 — — — — 6 — Rogatec. . . 16 9 — — 7 — — — Sv. Florijan 16 — — — — — 7 Sv. Lovrenc 24 7' — — — 7 6 4 Slatina . . . 10 4 - — — 6 — — — Slatina, okol. 16 7 — — — — 9 — Slovenja vas 16 5 — — — 2 9 — Slov. Gradec 16 4 — — 7 — 5 — Stari trg . . 16 6 — — — — 10 — Takačevo. . 10 — — : 6 4 Žetale. . . . 16 6 — — — 6 4 — Okraj Radovljica. Greznica . . 16 — — — — 4 12 — Kropa . . . 16 — t) — — — 10 — Ovsiše . . . 16 — — — — — 10 (i Predtrg . . 10 — — -- — — 6 4 Okraj Slov. Gradec. Otiški vrh . 16 — — — -— — 16 — Socialistična občina« Socialna demokracija in občinska politika. Volilni uspehi pri sedanjih občinskih volitvah so postavili Kmetsko delavsko zvezo na važno razpotje: zavzeti mora napram sedanji občini jasno stališče in se mora odločiti, hoče li sodelovati v občini ali odklanja sodelovanje. Nekateri naši prijatelji kažejo na to, da je občina v sedanji obliki samo organski del kapitalističnega državnega sistema in da torej od te občine ni pričakovati ozdravljenja družabnega organizma, ki je neozdravljivo bolan in ki mora poginiti, da iz njegove gomile izraste nov družabni red. Svetujejo nam, naj se sicer udeležujemo dela v občinskih odborih, toda le v ta namen, da znova in znova dokazujemo, da je v sedanjem družabnem redu zaman — ves trud za resnično izboljšanje delavskega stanja. Mislimo pa, da je ta dokaz že neovržno podan in da bi se torej sploh ne izplačalo hoditi v občinske odbore, ako ne bi imela tam ničesar drugega delati. Drugi naši prijatelji nas opozarjajo na to, da je občinsko gospodarstvo sedaj vsevprek temeljito zavoženo in nam priporočajo, naj prepustimo nasprotnim strankam, da vlačijo občinski voz iz blata, kamor so ga same zavlekle. Res je, da je občinsko gospodarstvo sedaj skoro povsod v žalostnem stanju in da bi bilo treba pravega Herkula, ki bi očistil ta Avgijev hlev gnoja in odpravil nered in mizerijo, ki so jo povzročile tekom vojnih let in v času po vojni nesposobne ali pa samopašne občinske uprave. Vendar mislimo, da bi mogel tako ravnati samo lenuh, ki se boji dela, ali pa strahopetec, ki se boji odgovornosti, ne pa resna ljudska stranka, ki se ne sme strašiti ne dela ne odgovornosti, kadar gre za to, da se poskusi odpraviti nered in mizerijo, ki tlači v prvi vrsti delavno ljudstvo. Zato smo mnenja, da se moramo lotiti dela v občinskih upravah, čeprav razmere niso vesele in vrhu tega podajamo se še v nevarnost, da nas bo ta ali oni kratkovidnež delal odgovorne za neugodne posledice slabega dosedanjega občinskega gospodarstva, ki se že sedaj kažejo ali se bodo šele pojavile, ki jih sicer nismo zakrivili mi, pa jih tudi ne bomo mogli preprečiti. Gotovo je namreč in temu tudi naši najradikalnejši prijatelji ne oporekajo, da se lahko tudi v sedanjih razmerah v okviru sedanje občinske kompetence kljub nedostatnim sredstvom dosežemo majhne uspehe, ki bodo v prid delavnemu ljudstvu. Socialna domokracija skuša gledati stvari take, kakršne so in ve, da ne bo mogla delati čudežev, zato si stavi v svoji občinski politiki nalogo, da izvede in doseže vsaj to, kar je v sedanjih razmerah izvedljivo in dosegljivo. Nikakor se noče identificirati s sedanjo občino, hoče pa v polni meri iskoristiti v prid ljudstva delokrog, ki ga ima občina v sedanji obliki. V tem okviru bo skušala izvesti svoj občinski program, ki ga hoče obenem preis-kusiti v praksi, kar ji dosedaj ni bilo mogoče, ter ga razširiti in izkristalizirati. To se nam je zdelo potrebno povedati, da si bodo na jasnem naši prijatelji in nasprotniki. Pogum I Kakor čujemo, se v več krajih naši sodrugi branijo, da bi bili izvoljeni za župana, češ da niso v županskih poslih izvežbani. Strašijo jih posebno pristaši drugih strank, ki bi radi sami bili župani. Zlomiti je treba mnenje, da bi samo veliki gruntar ali gostilničar mogel biti župan. Tudi v avstrijski republiki so imeli nekateri tak neopravičen strah, ko so bili po prevratu prvič izvoljeni za župane bajtarji, mali posestniki, ključavničarski pomočniki in železniški čuvaji itd. Ko so se pa pred kratkim izvršile nove občinske volitve, je število socialističnih občin še narastlo. Delavno ljudstvo je torej vendarle dobro gospodarilo. Torej pogum! — Pač pa se je treba ozirati na to, da se ne dajo izvoliti za župane sodrugi, ki hodijo delat v kako oddaljeno tovarno, morda celo v drugo občino. Zamujali bi delo in bi imeli škodo na zaslužku. Nov učni predmet. V Uradnem listu št. 46 je izšla naredba poverjeništva za uk in bogočastje, ki med drugim uvaja v naše ljudske šole kot nov učni predmet deška ročna dela. Ako bo izvedba te novosti prišla v prave roke, se utegne naše ljudsko šolstvo temeljito preobraziti v tem smislu, kakor si ga zamišljajo socialisti. Ne prikrivamo si napredka, ki ga je doseglo naše šolstvo tekom zadnjih desetletij, če pomislimo na nekdanje učne metode, ko so še učili er-e-pe-a-repa, vendar mislimo, da je naša šola še vedno nekoliko šablonska in da ima še premalo stika z življenjem. Kaj je naravneje kakor da tudi šola naveže na tisti dečku prirojeni nagon, ki ga sili, da venomer koplje, zida, reže, vrta, pili ali plete in ga tudi šola sistematično uvaja v kraljestvo dela ter mu vzbuja veselje do rokodelstva in ročnih spretnosti in mu odpira pogled v mogočni razvoj tehnike. Če bo novi učni predmet dosegel svoj namen, bomo dobili več kvalificiranega delavstva, pa manj duševnega proletarijata. Amerikancev in slabo plačanih težakov. Zato uvedbo deških ročnih del v ljudsko šolo iskreno pozdravljamo. Vsem občinam priporočamo, da ne skoparijo pri dovoljevanju potrebnih sredstev za nabavo orodja in drugih stvarnih potrebščin. Stvar učne uprave pa je, da preskrbi za deška ročna dela dovolj spretnih učiteljev, ki bodo imeli, kar je najvažneje, pravo vnemo in veselje za-ta lepi predmet. Ne spi! Kadar spiš, še tega ne veš, da st lačen! Če bi naše delavno ljudstvo moglo posnemati ježa! Kaj? Kadar bi slaba predla, pa bi se lepo zvil v klopčič in zaspal in spal tako dolgo, da bi se razmere zopet izboljšale. To bi bilo nekaj zate, kaj? Jaz pravim: hvala Bogu, da ni tako! Jež ima svojo pomlad, ki ga zbudi, človek bi spal tako dolgo, da bi zgnil. Ne samo, da bi ne čutil lakote, niti tega bi ne čutil, da umira! Pri navadni želodčni lakoti sicer ni tako — kdor je kdaj skusil pravo lakoto, ta ve, da je kruljenje po želodcu prava budilka, ki zvoni kar naprej. Pri duševni lakoti pa ni te budilke. Kdor ne ve, kaj je svoboda, ta ne čuti lakote po njej. . . V neki kmetski občini imamo mlado organizacijo KDZ. Ni še izpolnila prvega leta. Pri volitvah v konstituanto je delala še precej dobro, tudi potem je še životarila, a le s težavo, ker se je brigal skoro samo predsednik, drugi ljudje pa so spali mirno naprej, brez sestankov, brez odborovih sej, brez vsake skrbi za izboljšanje. Na delo in v posteljo, na delo in v posteljo. V nedeljo pa dvakrat v cerkev, potem pa v gostilno, iz gostilne v posteljo, iz postelje zopet na delo. Tudi tisti čas, ko jedo, spada pri njih v delo — saj jedo le mimogrede, velikokrat kar stoje . . . Kako mo.ete od takih ljudi zahtevati, da bi se brigali za politiko? Nad draginjo se pritožujejo, tako daleč pa ne mislijo več, da bi vedeli, da je politika, napačna politika par kapitalističnih gospodov kriva vse draginje, ter da bo to draginjo mogla odpraviti zopet le politika, pametna politika vsega ljudstva. To ljudstvo se pa za politiko ne briga, niti „Ljudskega glasu" ne čita, ki izhaja samo enkrat na teden. Prišle so občinske volitve. Spomnili so se na shod. Skličejo shod, pa mislijo, da bodo S tem rešeni vsega dela. Saj pride govornik iz Ljubljane, bo že znal. . . Prišel je in jim povedal, da morajo zbrati za kandidate pametne in poštene može, ki bodo delali za ljudstvo in po volji ljudstva. Kandidatna lista je bila pa že spisana. Ker imajo premalo ljudi, ki bi hoteli postati občinski odborniki, so sklenili kompromis s samostojneži. „Skupno bomo nastopili. “ Takrat, ko je vstopil klub slovenskih samo-stojnežev v vlado in se zato skregal s svojimi prejšnjimi tovariši, kmetovalci iz ostale Jugoslavije, ko je s tem pokazal, da mu je za veleposestnike, ne pa za male kmete, ki bodo morali plačati z davki posebno nagrado bosanskim veleposestnikom, takrat gredo ti naši ubogi bajtarji in mali posestniki v zvezo s samostojneži! Ne, seveda! Ko nič ne čitajo, nič ne vedo. Ne vedo, kaj je Kmetsko-delavska zveza, ne vedo, kaj so samostojneži. Sami v odbor ne marajo, pa volijo tiste, ki marajo- Takratni govornik nam je to žalostno storijo^ napisal tudi v „Ljudskem glasu'1 št. 1$ dne 13. aprila pod naslovom „Volilni koM promisi". Prečitajte to še enkrat. AH hočemo radi tega izključiti iz stranke? že ne marajo čitati, boljše je vendar, da ^ e, „Ljudski glas" vsaj v hiši, vsaj včasih ^ ^ biti kdo pogleda vanj. Če jim ga ne 1 bodo naročili pa „Kmetijski list" ■ ■ • u Pazite! Zdaj pride najlepše. Po vollt so uvideli, da nimajo v občinskem odboru ^ benega zastopnika, oziroma da jih 0 e . zastopali samostojneži. Predsednika, ki ra nekaj .socializma in ki bi imel biti na didatni listi bolj spredaj, so prebrisani ^ stojneži postavili lepo zadaj, tako, aa JSaj v naprej vedel, da ne more biti izvo je.,e^ na ga večinoma tudi ni doma, ker hodi delo. Zdaj po volitvah se pa zbere Pa ^est in napiše na naše centralno tajništvo i proti tej goljufiji. „„nisali- ■ ■ Zdaj razumemo! Prav dobro so n 1 toda prepozno je, prijatelji! Takrat je bilo treba delati, da bi spravili kandidatno listo skupaj in jo o pravem času vložili. Premalo ste se brigali za svojo organizacijo! Če bi bila vaša organizacija živa, bi bila to storila z lahkoto — tako pa se medseboj še ne poznate ne, Ver je občina velika, dve uri hoda imate do vasi, Vi voli z vami. Živih, delavnih za-upniVov vam manjka, ki bi hodili k odborovim sejam in se pametno pomenkovali o vsem potrebnem. , Poskrbite si to, delajte, potem pa ne bo tako žalostnih volitev nikoli več. Potolažite se pa tudi zaradi teh volitev. Kajti samostojneži ne vedo, zakaj so samo-stojneži, skoro prav vsi spadajo med vas. Če boste za naprej delali, če boste čitali in povzdignili svojo organizacijo, se shajali in Pametno ugibali, kaj bi bilo prav in pošteno, Potem bo imela vaša organizacija največji vpliv na občinski odbor. Ta bo motal upoštevati vaše nesvete, če bodo pametni in ljudstvu koristni. Potem bodo todi sedanji samostojneži razen par bogatih — postali vaši. Ne tarnajte torej, delajte! Celjska kotlina rdeča! Socialno demokratična stranka je v celjski kotlini slavno zmagala. S čim bodo sedaj tolažili naši nasprotniki, ki jim ne gre v glavo, da bo imel v občini veljavo delavec, roali kmet in mali obrtnik? Priznati morajo, da se socializem vedno bolj širi in napreduje. Pa smo Nemčurji, tega ne morejo trditi, ker je vsem dobro znano, da so bili v savinjski dolini vedno najboljši Slovenci. V okolici Celja so se J DS strašansko trudili s svojimi samostojneži, tako da danes res komaj sami stojijo. Vsak volilec, ki so ga agitatorji J DS in nekateri maroderji delavskega pokreta privlekli na volišče, je bil povabljen v njihovo 2akotišče, kjer se mu je postreglo. Da, da, 'f1 imate denarja, smotk in vina na razpo-lago, toda delavstvo se dobro zaveda, kaj mu je storiti, če ste pa komu zamudnico Plačali, vam je tudi hvaležen, kroglico pa le izpustil, kamor se mu je bolje zdelo. Dasi J® bilo točenje alkohola prepovedano, smo y'deli zvečer razne jedeesarske elemente pilane, da so komaj stali. Na glavnem volišču So razni hlapci kapitalistične stranke celo z jiasiljem nastopali proti našemu agitatorju s. oahunu, ki se ni dal odriniti niti od pohaja ne. In vzlic vsemu temu smo videli ‘Večer poparjene obraze jedeesarjev. Nič jim ni pomagalo. Čeprav je bilo °dpuščenijj pred dvema mesecama okolo vesto delavcev v cinkarni, ki so bili pri-'tom iti g trebuhom za kruhom, čeprav ste apravili volitve na delavnik in je mnogo klavcev oddaljenih na delu in zaradi tega Ij.80 .mogli na volišče, čeprav ste stari vo-i. to imenik predrugačili in nam na ta način mrolo otežkočili, vam vse skupaj ni nič toagalo. Socialno demokratična stranka bJ! močna in trdna nad vami in s tem ste morali računati. Rdeči župan. Mesto Ptuj ima socialističnega župana, ha j . n.e pomaga, navaditi se bdste morali todi 0^alizem. Delavno ljudstvo izpregleduje, delat- P^alisti se boste morali naučiti kaj ^ehiM n\ k° dolgo več trajalo vaše veselja-P°tem *“e pa ovržete volitve, kakor grozite, sijaj^jbo pri novih volitvah naša zmaga še tate^?iVoi?vo*ienernu županu Ložinšku oči-pod’DjQa ^ »Nemčur". Če bi vam bil dal Volili nn4a kandidatno iist0l če bi ga bili vi hatn'to! i?1 pa ne P' bil Nemčur? Razložite Xa^o kanH^?ko’ da ste Ka prosili, da sprejme ^ami .p * ,xaturo» če ga imate za Nemčurja? £ai tlldit0tSj.e 1?°.z.obeb! Prav je tako, bo \0r »te »a i 0 , !ludstvo še izpregledalo, ko-ltalistični vJmel‘ dozdaj vklenjenega v kapi- Svita se P°tom narodnjaškega hujskanja! Na novo delo. Volitve v konstituanto so že daleč za nami in ta teden se vrše zadnje občinske volitve v Sloveniji. Med volilnim bojem je prevladovalo volilno organizacijsko in propagandistično delo v naši stranki, dočim se je o pragmatičnih vprašanjih govorilo le o enem, kar je bilo pri volitvah kot geslo, cilj volitev samih. Napačno bi pa bilo, če bi mislili, da smo z volitvami in volilnimi uspehi vse napravili za socializern. Volitve so merilo naše moči, moči naše ideje, ki jo moramo v času, ko nimamo volilnih ali drugačnih bojev, razširjati, se utrjevati sami v njej s proučavanjem in razmotrivanjem tega velikega svetovnega naziranja na podlagi znanstva. Če smo dobili v mnogih občinah precej velik ali celo absoluten vpliv, bomo morali poskrbeti, da se bo v teh občinah tudi gojila socialistična politika, ker bi sicer ne imelo pravega pomena, da smo zavojevali občinske odbore. Seveda delo brez organizacije ne more uspevati. Organizacije, v katerih se bo o vseh teh stvareh razpravljalo, osrednja pisarna za občinsko politiko, vse to bo moralo poleg trdne zanesljive politične organizacije nepretrgoma in intenzivno poslovati, delati, ker le delo utrjuje in izpopolnjuje našo stranko na znotraj in nje vpliv na zunaj. Naša naloga mora biti torej sedaj po volitvah v prvi vrsti poglobljenje socializma s predavanji, diskuzijami in časopisjem, ki ga delavstvo mnogo premalo čita. Pol. litra vina manj na mesec, pa imaš list „Ljudski glas“ v svoji hiši. Stori tol Iz centralnega tajništva JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Nekaj posebnega. Kako je pomagalo opozoriti, da je treba pravočasno obračunati, sicer — boš novinec, čeprav si že star! Zgodilo se je, da je neka organizacija obračunala pravočasno za april, obenem pa prosila, naj počakamo, za marec še niso računi sklenjeni . . . Pomislite kak nered je moral biti tam, kjer še zdaj, ko gre zares, ne morejo do 8. maja obračunati za marec. Za april so pa spravili skup, da ne izgube članskih pravic . . . Kako potrebno je bilo napraviti red. Kako prijetno bo za naprej delati, ko ne ' boste imeli večnih sitnosti s preteklostjo, ko boste obračunali vedno le za tekoči mesec. Se prav hvaležni boste načelstvu, da vas je rešilo teh vednih skrbi. Tajništvo pa je že hvaležno vsem, ki so pomagali, da pridemo končno do reda. Vsi skupaj bomo pa videli blagoslov šele na strankinem zboru, ki bo prav lep. Prihodnji teden dobe vse organizacije, ki so obračunale, okrožnice, kjer bodo navedene vse sedanje organizacije JSDS in KDZ. Poročajte nam izid volitev in imena vseh izvoljenih odbornikov, razvrščenih po strankah. Pri odbornikih naše stranke pripišite tudi njih naslov in druge osebne podatke. Vsem dopisnikom v vednost. Ponovno opozarjamo vse dopisnike, da mečemo dopise brez podpisov in natančnih naslovov dopisnikov v koš. V krajih, kjer obstojajo naše organizacije, mora biti dopis potrjen tudi od odboi-a (štam-pilija in podpis predsednika ali tajnika). Samoupravna pisarna. Centralno tajništvo JSDS in KDZ je v svojem pedročju ustanovilo Samoupravno pisarno, ki ima namen dajati socialdemokratičnim občinskim prodstejnikom in odbornikom pojasnila in navodila v občinskih stvareh. Naslov je: Samoupravna pisarna JSDS in KDZ, Ljubljana, poštni predal 168. Če se reflektira na odgovor, se prosi, da se vprašanju priloži znamka za 2 K. Dopisi. Petrovče. Oh, kako so si naši širokoustni „samostojneži11 prizadevali pri bivših občinskih volitvah. Blatili so nas delavce z najslabejšim govorjenjem. Še celo na volišču so nas obrekovali na tak način, ki res ni bil sposoben za ta kraj. Čuvaj skrinjice se je med drugim celo izrazil, da če nima delavec v nedeljo za 5 1 vina, stavka v pondeljok za povišanje plače. Gotovo je sodil „feldvebelčeku po sebi. Prego- vor pravi: „Če ima krava rep umazan, bi rada z njim še druge namazala.“ Pa vendar ni vse to nič pomagalo. Širokoustni čuvaj SKS, bivši „feldvebelčeku, z vsemi svojimi bahači je imel najslabejše obiskano skrinjico. Dobil je komaj 6 odbornikov, SLS 7, mi pa 11. To je dokaz, da sta kmet in delavec spoznala, kam spadata. „Feldvebelčeku, sedaj ne boš več smatral nas proletarce za tvojo nekdanje rekrute. Črmošnjice pri Semiču. Kdo bi si mislil? Pri nas je kak nam sovražni duh vtaknil v našo volilno skrinjico trskico, ki je povzročila, da je več kroglic ostalo na vrhu. Seveda ni izključeno in najbrže gotovo, da so naši nasprotniki to priliko dobro izrabili. Pa o tem bomo že še govorili. IZ Gorij pri Bledu nam piše neki delavec in pojasnjuje, zakaj so dobili v Gorjah socialisti pri občinskih volitvah manj glasov, nego pri volitvah v konstituanto. Glavni vzrok mn je Tone Kristan, prav tako, kakor klerikalcem. Smešno je, če^ niti delavci ne razumejo, kaj je organizacija. Če je organizacija dobra, je ne more nihče prodajati, prodajati se da le nerazsodna masa. Živi člani organizacije pa vedno vedo, kaj imajo delati. Če bi jih hotel kak voditelj zapeljati na nepravo pot, bi se mu uprli, pa ne s kričanjem, temveč z delom, tako, da bi nepravnega voditelja izrinili. Samo žganjar je tako neumen, da čaka vsega od voditeljev, če mu pa ni kaj po volji, gre h komunistom, pri volitvah pa voli klerikalce. Takih socialistov naša stranka ne potrebuje, ravno tako škodljivi so, kakor napačni voditelji. Ta delavec nam tudi svetuje, naj tožimo pri sodišču. Koga naj tožimo? Naj nam imenuje poštenega moža, ki pred sodnikom ne bo zatajil tistega, kar je proti nam napisal! Ali pa naj nam pove, kaj je naredila stranka po volitvah v konstituanto napačnega. Morebiti misli še vedno na prisego v konstituanti, s katero so klerikalci in nezavedni komunisti tako neumno begali naše ljudstvo, dokler ni sam Sima Markovič, največji komunist, zahvalil se našim poslancem, da so ohranili pamet o pravem času, ki so jo našli komunisti šele mesec pozneje . . . Delavci, mislite stvarno! Po svetu. Češka. V svrho agrarne reforme so na češkoslovaškem raznim mogotcem (vseh skupaj je 1104) odvzeli približno pet milijonov hektarjev ali 36 odstotkov celokupne zemeljske površine Češkoslovaške. — Okreg 13 milijonov drugih ljudi je posedovalo pa 64 odstotkov vse zemlje, to se pravi: 10 milij. ljudi čisto gotove nič. Nemčija. Nemške tovarne steklarskega peska so izjavile, da bodo povišale svoje izdelke za 100 odstotkov. S tem bi bila vsa češkoslovaška industrija uničena. Saške elektrarne hočejo ustaviti delo. Iz saških elektrarn pa dobiva 68 severočeških občin in nad 100 industrijskih podjetij električni tok. Škoda, ki bi jo češka industrija a tem trpela, se ne da oceniti. Ogrska. Vprašanje zapadne Ogrske. Poslaniška konferenca je pozvala madžarsko vlado, naj še v tem mesecu preda zapadno Ogrsko Avstriji. Madžarom ta zadeva ne diši, zato nameravajo baje poslati proslulega polkovnika Lebarja, da v tej deželi poizkusi svojo d’annuncijsko srečo. Prebivalstvo Budimpešte. Statistični urad priobčuje začasni izid prve dni tega leta izvedenega ljudskega štetja. Po tem štetju znaša število prebivalcev v nezasedeni Madžarski 7,840.832. Prebivalstvo Velike Budimpešte se ceni na 1,184.316. Švica. Ženevsko jezero izginja. Opazili so, da se gladina prekrasnega švicarskega jezera čimdalje bolj niža in da se prikazujejo že suha mesta, ki se dvigajo popolnoma iz vode. Promet s parniki so morali radi tega na več mestih ukiniti, tako v ženevski luki, kjer je voda komaj še meter globoka. Učenjaki pravijo, da bo celo veliko jezero v desetih letih popolnoma izginilo, če se b* tako naglo izsuševalo. Tedenske novice. Za državljansko svobodo, zoper po-licajdemokracijo. Z ozirom na naredbo deželne vlade za Slovenijo glede policijskega kaznovanja državi nevarnih demonstrativnih dejanj, ki smo jo že objavili v 19. številki Ljudskega glasa, so naši socialistični poslanci skupno s komunističnimi vložili na ministrstvo za notranje zadeve sledečo interpelacijo: Naredba sama se sklicuje na „pritrditev ministrstva za notranje zadeve11. Če se to sklicevanje ujema z dejstvi, pada odgovornost za to naredbo pred vsem na ministrstvo. Seveda tudi v tem slučaju ne bi bila razbremenjena deželna vlada za Slovenijo, kije naredbo izdala. Iz besedila naredbe je jasno razvidno, da se prenaša v kompetenco upravnih in policijskih oblastev kaznovanje dejanj, za katere morejo biti kompetentna samo sodišča. Vrhu tega se pa odpirajo samovolji pri administrativno kazenskem postopanju duri na stežaj s tem, da se prepoveduje celo „javno zasmehovanje in omalovaževanje . . . oblastvenih naredbu, kar na eni strani lahko služi za preganjanje vsake opravičene kritike, na drugi pa za izdajanje vsakovrstnih samovoljnih in nezakonitih naredb od strani oblastev, ki sama lahko kaznujejo in globljo vsako kritiko svoje nepostavnosti. Naredba negira pravni značaj države SHS in jo nadomešča z nedvomno policijsko državo. Podpisanim je čast vprašati Vas, gospod minister: 1. Ali je res, da je citirana naredba izdana s pritrditvijo ministrstva za notranje zadeve? 2. Kako more vlada opravičiti svoje pritrdilo za take protizakonite naredbe oziroma njih izdajanje? 3. Će vlada ni dala svojega pritrdila, ali je voljna poklicati faktorje, ki so odgovorni za izdajo te naredbe na odgovornost? 4. Ali je ministrstvo za notranje zadeve pripravljeno nemudoma odpraviti to in vse enake naredbe in vzpostaviti zakonito stanje, tako da bodo postavne pravice državljanov zavarovane? V Beogradu, dne 7. maja 1921. Ktbin Kristan, Divac, Korun, Sekulič, Kopač, Brkič, Golouh, Bukvič, Fabijančič, Kisovar, Koren, Mlakar. Glasovanje o ustavi. 12. t. m. na 29. rednem sestanku ustavotvorne skupščine se je vršilo glasovanje o ustavi. Za ustavo je glasovalo 227 poslancev (demokrati, radikalci, muslimani iz Bosne, zemljoradniki in naši samostoj-neži), ,proti 93 poslancev (soc. demokrati, komunisti, klerikalci, Turki in Arnavti iz južne Srbije, republikanci, narodni socialisti in Trum-bič). Glasovanja se niso udeležili: Radičevci 49, Narodni klub 11, frankovci 3, Protič 1, skupaj 64 posl.). Volitve v Zadru. Sredi tega meseca bodo tudi v mestu Zadru volitve. Kandidirajo fašisti, Jugoslovani in še več drugih strank. Socialisti in komunisti vsled fašistovskega terorja v tem mestu sploh ne kandidirajo. V Vojvodini je vsega skupaj 647.595 prebivalcev, med temi 205.983 Slovanov (22.184 Slovencev), 186.026 Nemcev in 252.399 Madžarov. Jugoslovanski ujetniki v Rusiji. Kakor poroča „Beogradski dnevnik11 se nahaja v Rusiji še okrog 120.000 jugoslovanskih-dobrovolj-cev in bivših avstrijskih vojnih ujetnikov. Vrnilo se jih je samo nekaj tisoč. V Rusiji so raztreseni po celi deželi, nekateri so zaposleni pri delu, drugi pa tudi služijo v rdeči armadi, kamor so večinoma vstopili v sili. O tem je zvedela naša vlada in namerava pričeti preko posebne komisije z vračanjem dobrovoljcev vojnih ujetnikov, ki so jugoslovanski državljani in se še vedno nahajajo v Rusiji. Transporti bi šli preko Arhangelska v Dubrovnik. Valutno tihotapstvo. Pri reviziji potnikov na mariborskem kolodvoru so zasačili dva tihotapca valut: neko Ljubljančanko, ki je imela pri sebi skritih 6000 dolarjev, in nskega zagrebškega Žida, ki je imel 9000 dolarjev. Denar jima je bil zaplenjen. V časih najstrašnejše bede in pomanjkanja nabirajo klerikalci med ubogim ljudstvom denar za zvonove, oltarje in še celo za nove cerkve. Pozive s položnicami razpoši-Ijajo po celi Sloveniji, še celo uradnik našega tajništva je dobil tak poziv 1 Pomislite, koliko velja taka reklama danes, ko je tako draga poštnina, papir in delo. Denar pa, ki ga povsod manjka, da morajo ljudje stanovati v vagonih, v brlogih in pod kozolci — bomo dajali za cerkve. Cerkveno premoženje pa naj ostane nedotaknjeno. Niti agrarna reforma ne sme dotakniti cerkvenih veleposestev. Ubogo ljudstvo, spoznaj že enkrat, da gre za bero, ne pa za vero! Kadar ti teče vodo v grlo, takrat se giblji, da ne utoneš. Moli v svoji kamrici, je rekel Kristus — greh je zidati cerkev, dokler nimaš kamrice. „Domoljub" napada naš list zaradi članka „Post in sovraštvo do Boga11. Ne bomo mu odgovarjali — preveč jasno je, kdo ima prav. Če se upa „Domoljub11 meriti se z nami, naj ponatisne ves članek, spodaj pa naj napiše: „Taki so socialisti!11 Prav nič se ne bojimo, da bo večina Domoljubovih čitateljev rekla, da imajo socialisti prav. Tega pa „Domoljub11 ne bo storil, preveč se boji za svoje ovčice, da ne bi spoznale resnice. Zato govori vedno le o Tonetu Kristanu, čeprav smo že pojasnili, da se že mesece ne udejstvuje v naši stranki. Ker se pa „Domoljub11 resnice boji, zato jo morate razširjati vi, čitatelji „Ljudskega glasu11. Dajte ga čitati vsem klerikalcem, pesebno tisti članek „O postu in sovraštvu do Boga11. Vojna odškodnina Bolgarije Srbiji. Zadnja „Politika11 se bavi v svojem uvodnem Članku z raznimi vpadi, ki so jih Bolgari zlasti to leto izvršili na naše meje. List dokazuje, da stoji za temi vpadi službena Bolgarija. Ako se hoče mir na mejah proti Bolgarski ohraniti, se mora izvršiti, kar je predpisano v mirovni pogodbi, to je, da se meje pomaknejo s planin v dolino Strume. Meja se mora popraviti s črto, ki odvaja centralno jugeslovenske dialekte, to je srbsko-hivatskega od vzhodno-jugoslovenskega (bolgarskega). Taka črta bi nas zavarovala pred lahko izvedljivimi bolgarskimi vpadi in razen tega bi dejstvo samo vplivalo na iztreznenje Bolgarije. Po Bregalnici je moral priti Kajmakčalan in zatem mora priti Struma. Samo za to ceno bo imela Jugoslavija mir na svoji vzhodni meji. Samo ta odločen korak bo dovedel do tega, da bo sporedno prišlo do zbližanja z Bolgarsko.— O tem, ali bo kak nasilen korak Jugoslavije proti Bolgarom res dovedel do prijateljskega zbližanja obeh sosedov, pa upravičeno domovimo. Gospodarstvo. — Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo hoče po deželi po možnosti pospeševati kmetijski popotni pouk in sicer ob nedeljah in drugih priličnih dnevih. Kmetijske podružnice, zadruge in drugi interesenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj se obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kdaj in za kako prilike želijo dobiti predavatelje. Te prošnje je treba pravočasno predložiti, najboljše pa en mesec prej, da bo mogoče vse podrobno pravočasno ukreniti in prijaviti. — Veliko moderno tobačno tovarno bodo v kratkem začeli graditi v Belgradu. V tej tovarni bodo predelovali tobak iz vse države. — Žetev Jugoslavije leta 1920. Srbija je pridelala v minulem letu 13,272.000 stotov žita, Hrvatska 10,883.000, Vojvodina 12,337.000, Bosna 5,195.000, Slovenija 1,885.467 stotov. V vsej državi je bilo zasejanih 4,557.877 ha zemlje. — Naša industrija prediva in lanu. i Najbolj razvita stran naše industrije je pač proizvod prediva in lanu. Konoplje imamo zasejane povprečno v celi državi na 42.000 hekt., a lanu na okoli 5000 hektarjih zemlje. Na leto se pridela okoli 18,000.000 kg prediva in okoli 800.000 kg lanu. Tovaren za izdelavanje teh dveh predmetov imamo 30. Največje se nahajajo v Leskovcu, Svilajeu, Novem Vrbasu, lločaku, Novem Sadu in Osjeku. — Rudarska šola v Zaječaru. Ker se rudarstvo v Srbiji vedno bolj razvija, posebno kopanje in predelovanje bakrene rude, je ministrstvo za šume in rude sklenilo, da čiraprej otvori v Zaječaru nižjo rudarsko šolo, v kateri se bo vzgajal rudarski naraščaj. — Koliko dobimo iz pečuških premogovnikov? Reparacijska komisija v Parizu je rešila to vprašanje na tak način, da bo dobila naša država v prvih dveh letih po podpisu mirovne pogodbe 52 odstotkov vsega pridelovanja. Razne vesti. Koliko je Jugoslovanov v Ameriki? Po najnovejših podatkih je v severni Ameriki 700.000 Jugoslovanov, od katerih jih je samo v Kanadi 200.000. Največ je Hrvatov, okoli pol milijona, Srbov in Slovencev je okoli 200.000. Francoska ima največje brezžične postaje na svetu in vendar niti te ne zadoščajo njenemu velikanskemu brzojavnemu prometu. Sedaj nameravajo Francozi pri Melunu zgraditi novo postajo, ki bo še večja kot ona pri Bordeaux-ju in bo imela 16 mogočnih stolpov po 250 m visočine. Največja drevesa na svetu so v Kaliforniji (Amerika); tam so drevesa vrste borovca, ki imajo v premeru 15 m debelosti in so 48 m visoka. Nedavno so posekali drevo, kije imelo pri koreninah 34 m premera in je bilo 135 m visoko. Ameriško vojno ministrstvo poroča preko ■ašega ministrstva za zunanje stvari, da se morajo podatki o zavarovanju ameriških delavcev, naših državljanov, ki 'so padli na zapadni fronti, izpolniti pri sodiščih in izpolnjeni vrniti ameriškemu vojnemu ministrstvu v svrho izplačila zavarovalnine. Vsak naš državljan, čigar sin je kot ameriški vojak padel v bivši vojni, bo dobil zavarovalnino v znesku 10.000 dolarjev, to je okoli 370.000 dinarjev. Založba in last konzorcija „Ljudski Glas“. Oblastem je odgovoren Ign. Mihevc. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju. Družinski list „KBES“ izide začetkom maja. Nudil bo vsakemu bralcu mnogovrstno gradivo, zabavnega in poučnega značaja. Opremljen bo tudi z dobrimi slikami. Sezna-njeval bo naše ljudstvo z vsem, kar je lepega in koristnega. Naročnina znaša za člane „Svobode" letno devet dinarjev (36 K), za nečlane 20 dinarjev (80 K), za dijake 12 dinarjev (48 K). Naroča se pri upravi „Kresa", Ljubljana, Breg štev. 12/11. „V boj za občino." Brošurica „V boj za občino" vsebuje poljudno razložen volilni red za občinsko zastopstvo. Temu so pridejana tudi praktična navodila. Cena ji je 6 K — Naroča se pri Centralnem tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Splošno kreditno društvo V Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jik obrestuje po čistih i«tr 4% um Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziraj^ polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru* Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na oseo kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Men se eskomtujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. Miši-podgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredi kot: proti poljskim mišim K 12 —, za Po£,Kan t0 miši K 12-—; za ščurke, a posebno močna stane K 20* —; posebno močna tinktura za niče K 15*—; uničevalec moljev K 10 —Pr"'0ti za uši v obleki in perilu K 10*— in 20 —j P jQ; mravljam K 10*—; proti ušem pri perutrtin* tj prašek proti mrčesom K 10 — In 20—. P „rl ušem pri ljudeh K 5-- in 12--; mazilo za «»■ živini K 5 — in 12*—; tinktura proti mrcC-)(j.^.. sadju in zelenjadl (uničevalec rastlin) K Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jtinker, Zagreb 45, Petrinjska^J.— COSULICH-LINE^ = TRST —AMERIKA—~ liew-York- Buenos-Asre» Rio dž Janeiro — Santo* Montevideo ^ za Brezplačna pojasnila in prodaja voznih 's potnike za Slovenijo edinole pn- a SIMON KMETEC, Kolodvorska ulica 26.