mit* 40. stevilkaT“
Eilige

am
Bdikgcn

f
Maribor, dne 21. maja 1915.
Letnik VH
UBročniita lista: —
teto . . K 10 -leta . , . , 5 — leta . . » 2 50 gsečno. . . n 1‘—
.gnal Avstr!}« :----
leto
t^samezne številke — 10 vinarjev. —
iAZA


4*0*
Inserat! ali oznani»
se računajo po 12
od 6 redne petitvrste: «Š
■M	iwsfe
večkratnih oznanilih1 — popuät
„Straža** izhaja v deljek in petek popoldan
Rokopisi se ne vračate.
Si*reška
•4ks salica. ^5. Telefon Si. 113. 1 Neodvisen političan list za slovensko ljudstvo. |

Italijanske zahteve.
v
Se ni odločitve. — Italijanska poslanska zbornica zboruje dalje. — Tudi senat se odgodil do danes. — Obe zbornici klicali: Živela vojska, živel kralj, živela Italija. — Salandra izjavil, da 4. maja naznanil Avstriji italijansko verolomnost. — Vojska neizogibna.
Roke proč od naše zemlje I
Maribor, 20. maja 1915.
Kar smo doseclaj samo slutili, za to imamo sedaj nepobitne dokaze: Tudi Italija stega svoje roke po slovenski in hrvatski zemlji. Zahteva celo za se ozemlje, do katerega nima niti navidezno najmanjše narodnostne ali zgodovinske opravičenosti, na kaie-rem ne prebivja noben Italijan in katero nikdar ni spadalo pod katerobodi italiij an sikih državic. In ker Avstrija noče privoliti v popolnoma, neopravičene zahteve, baranta Italija, s trosporazumom za naše hr-vatsko-slovensko ozemlje. Mogoče, da je barantija v tem trenutku že perfektna in da je Italija na potu po zemljo, katero je z izdajstvom kupila od činiteljev, ki nimajo za to kupčijo prav nobene legitimacije.
Že takrat, ‘MF" Str Sr®ja~IIP?/.'njo vth1 lleprijate-“ lji Avstrije upali, da bodo Slovenci in Hrvfa.ti z’,navdušenjem ali vsaj s tihim notranjim zadovoljstvom o-dobravali srbske aspiracije,'ki so šle preko naših hr-vatsko-slovenskih dežel do A Arij e, so bili v svojih pričakovanjih razočarani. Tudi najvestnejše preiskan ve in mnogobrojni zapori niso mogli med nami ugotoviti drugih političnih struj, nego da hočemo katoliški Slovenci in Hrvati združeni biti in ostati v o-kvirju habsburške monarhije. Odkritosrčnost tega našega političnega prepričanja so potrdili hrvatski in slovenski polki z nedotakljivo zanesljivostjo, hrabrostjo in s potoki prelite krvi na vseh avstrijskih bojiščih. Udanost do monarhije je zapečatena s krvjo naših najboljših sinov in propalice je isti, M še M si drznil dvomiti nad poštenostjo naših domoljubnih čustev !
Sedaj ko nas ne moti več niti vzduh iz zaporov niti nezaupljivost, laihko govorimo s tem večjim pov-darkom vsej širni javnosti. Ne samo kot zvesti člani habsburške monarhije obsojamo ogorčeni nedopustno in neizpeljiivo barantijo z .našimi h r va,t sk o-,sl ov e n ski mi deželami, ampak tudi kot katoličani in Slovani odločno in brezpogojno prosvedujemo proti temu, da hi se nam vsiljevalo prijateljstvo od sovražnikov države, v kateri in za katero živimo, ali da hi se nam ponujalo od zunaj varstvo in jamstvo za naš narodni obstanek v katerisihod! sosedni državi.
Mi Sì.menci in Hrvati srno delili stoSe-tja.in stoletja žalostne in vesele čase p Habsburžan5, pod njihovim okriljem smo si ohranili svojo vero, si. ustvaril svojo naredno kulturo ter se gospodarsko močim okrepili. 'Ob-njihovi strani hočemo zvesto pretrpeti in zdržati tudi sedanje težke čase. In ko premagamo vse sovražnike ' in nam prisine trajni m'r, potem hočemo z drugimi narodi vred delega d m premia je njo ir o:m čenje starodavne naše monarhije, pozabiti pa tudi nočemo na živliensbe interese n er azdružlj i voga hrvaj-sko-s'tnvf'rskega naroda, v njej.,
Zgodovina jadranske obali in žalostna usoda naših, četudi maloštevilnih, slovenskih bratov v L taliji nam kaže, da se ne motimo v svoji sodbi, ko mislimo na svoj gospodarski in narodni obstanek. Vera in večja kultura hrvatsko-siovienskega naroda pa nam tudi veleva, da postanemo v okviru Avstrije širitelji katoliške vere in nositelji zapadno kulture za Balkan, ne pa njegovi podla,rmljenci,
V sedanjem veleva/nem trenutku kliče hrvatsko-slovenski narod z ogorčenim protestom vsem zunanjim sovražnikom: Slovenci in Hrvati hočemo tesno združeni ostat1, kjer smo in kjer simo bili. Roke proč od naše zemlje in naše usode!	Dr. K.
Za avstrijske Jugoslovane barantajo.
Da Italija mešetari za avstrijske Jugoslovane, je razvidno iz naslednjih trosporazumsk h izjav:
Londonski „Manchester Guardian,“ priobčuje pismo .sira Artura Evan, ki je najboljši- poznavalec zapadne Evrope in posebno Dalmacije, v katerem piše: „Italija je prisiljena ločiti katoliške Hrvate od pravoslavnih Srbov in zopet Crnogorce od obojih-. Italija zalite va čisto slovensko zemljo okoli Trsta in severno polovico Dalmacije, kjer ni niti 4% italijanskega prebivalstva., Italija zahteva tudi obe vel.ki luki Trst in Reko, Ententa je k temu privolila, četudi se je Rusija ustavljala. Trdi se tudi, da se je Italiji garantiralo za posest teh slovanskih ozemelj za 1,5 let. To bi pomen j alo, da se hoče zmago kupiti za vsako ceno. Take zahteve so gladka kršitev narodnostnega načela in bi tudi zelo otežavale odstop Macedoni j e Bolgariji. Taka pogodba bi z,a bodočnost ustvarila možnost dveh vojsk. Ena bi bila potrebna za zopetno ustvari--fov-alovjmolioga- o di» Pt v t) £n~ drago za- ©svobodihn- ma. eeđonskih Bolgarov.“
Londonske „Times“ pa poročajo iz Sofije: V Ni-š u s o g 1 e d e n a p o g o j e , k i j i h j e s t a v i li a Italija, še vedno r a z b utr- j ö u i, Bordèllo, da namerava Pasič odstopiti, se dozdaj še ne potrjuje. Pasič igra v; Srbiji tisto vlogo, ki jo je igral Venizie. los na Grškem. Velesile trojnega sporazjuma so namreč voljne, da dovolijo tudi tiste italijanske zahteve, ki se tičejo srbske koristi. Od Srbije pričakuje koncesij. Basic edin je toliko ugleden, da bli mogel prepričati narod o potrebi teh koncesij,. Srbija zahteva, pravzaprav, naj se ustanovi velika jugoslovanska država z 12 milijoni prebivalcev jn hoče poleg tega obdjržati maoedon&ko ozemlje. Venizelos je zahteval za Grško
140.000	štiri jaških kilometrov; v Mali Aziji, V primeri s temi zahtevami je malo, k;a,r zahteva Bolgarija, namreč bolgarsko ozemlje v Maoedoniji s K a Vaio, Dramo, in S-erresom. Ce zagotove Bolgariji njeno narodno e-hoto, bi ne nasprotovalo povečanju ostalih balkanskih držav.
LISTEK.
V oj ni spomeniki.
Piše prof dr. A. Stegenšek.
Marsikje že mislijo na spomenike, ki bi jih postavili v čalstnem boju padlim vojščakom. Pri obiteljskih spomenikih je to umetno, pri javnih pa. je boljše počakati. Mora se vendar vedeti, koliko mož je iz dotične župnije ali občine odšlo na bojišče, koliko se jih je vrnilo in koli&o jih je bilo odlikovanih. Potem mora vojni spomenik [vzbujati neko razpoloženje, mora biti drugačen, če smo se komaj prebili v težkih bojih, in 'drugačen, če smo slavno zmagali; med o-tožnim in zmagoslavnim je tak razloček ko med žalostno in veselo popevko. Indiferenten, hladen spomenik kaže, da ni bil umetnik, ki ga je napravil, in da ni imel okusa, ki ga. je naročil. To velja pred vsem za posvetne spomenike, pri cerkvenih je že dan duh v verski sodbi o vojski, ki se smatra za šibo božjo in najhujšo nadlogo, v kateri se pa tudi oei-vidno kaže pomoč božja.
Oglejmo si razne načine spomenikov in obiščimo radi tega vas Hrabrinje. Vitki stolp njene cerkve, katero so v starih časih nošvetili jun alku sv. Juriju, nas že od daleč vabi. Pri velikem oltarju zremo na moški strani blizu obhajilne mize umetno kovan o, deloma pozlačeno bakreno ploščo z malim ornamentalnim robom in napisom: ,iPri tej mizi Gospodovi so prejeli kruh močnih možje in mladeniči, ki so šli iz župnije sv. Tomaža v vojsko za vero. dom, Cesarja. Vseh [vojakov iz župnije je bilo 390, vrnilo se
jih je 280. Vsem padlim bodi Bog milostljiv sodnik in plačnik. 1910!.“
V ladji stoji na strani oltar Srca; Jezu-sovjega. Nad menzo se dviga v njeni celi dolžini oljnata tabla, pri sredi nekoliko višja in na vrhu s pozlačenimi rezbami okrašena. Slikar je predstavil pri sredi Zveličarja, kako stoluje na vzvišenem prestolu, eno roko polaga k svojemu sočutnemu Srcu, z drugo pa vabi zastopnike države in Cerkve, narodov in vseh stanov, ki so se Mu začetkom vojske posvetili. Primeren napis, navadno s prtom zakrit, na mramoru atem iskončniku žrtvenika ovekovečuje to posvetitev. 'Stopimo bliže in vzamimo en s v e č n i k v roko, ki je lepo iz brona gnan ! Ob spodnjem robu čitamo v drobnih pismenkah: „Daroval Jurij Podkrajšek, ki se je srečno vrnil iz bojev v Karpatih. 1915.“ Na drugem:	„,'.j. Viđali, bivši vojščak v Przemysìu.
1915.“
Blizu glavnih'vrat je stara stranska kapela. Iz nje se nam novo slikano okno svetlika nasproti. Zremo Zveličarja, pripetega na križ in obdanega od angelov, ki prestrezaio njegovo rešnjo kri v kelihe. Spodaj kleči na desni v sivi bojni opravi vojščak in iskreno moli, na levi pa je žena z otroki. Napis se glasi: „'Kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod!“ In bolj na drobno: ...Darovtala rodbina Ven-cajzova, 1915.“
Prišedši iz cerkve krenemo v stranski kot za kapelo. Tu ie bil svoje dni misijonski križ, dokler ga niso prenesli, v notranjščino. Zeleni bršljan še opleta steno in tvori mirro ozaldje za nov M a r i j i n steber, Žalostna Mati z mečem v prsih stoji vsn otožna, in goreče moli. Na mali ploščici na stebrovem valju beremo: „V spomin na strašni leti 1914 in 1915.“
Pot na pokopališče nas vodi skozi vas in mimo občinskega doma. Hiša je sicer novja, a ne brez okusa pozidana. Zborovialnica sama je prostorna in svetla, Na steni nasproti oknom zazremo veliko spominsko ploščo iz rdečkastega mramorja. V sredi, proti zgornjemu robu, je vložen belomramornat relief z doprsno podobo presvetlega vladarja, kakor se vidi na novcih. Ob straneh čitamo vklesani in pozlačeni napis:
„Ko je naš očetovsko dobri cesar Franc Jože! I. vladal že šestinšestdeseto leto. so planili sovražniki nad našo domovino, so ubili blagega prestolonaslednika in zapletli cesarstvo v strašne vojske. Iz občine Hraibrinje je šlo 800 mož in mladeničev pod zastave, ranjenih ali p,a vsled vojne obolelih jih je bilo Oi70, na bojišču jih je padlo častne smrti 189. Zaradi posebne hrabrosti so bili odlikovani: Ta in ta z zlato kolajno, oni z veliko, oni pa z malo srebrno kolajno. — V spomin potomcem, da bodo vedeli, kaj je mir in koliko stane blagor očetnjave.“
Na lepo urejenem pokopališču nam stopi najpo-prej pred oči 4 m visok belomramornat obeliš ,k-Na 1 m visokem štirioglatem podstavku se dviga vrhu treh bronastih krogel trostrana snežnobela igla (obelisk), končujoča s pozlačeno kroglo in s križem sredi v Ikrogu razpostavljenih žarkov. Na podnožku se čita: „V krščanski scorni» vojnim žrtvam 1. 1914 in 1910!. Sveta in dobra je misel moliti za mrtve, da bi bili grehov rešeni. 2. Mak. 12, 46.“
Na prvi strani obeliskte, je vklesan na, vrhu križec in pod njim sledijo mnoge vrste imen mrtvih junakov. Nazadnje je opazka,: „Bojevali so se pri Gro-deku, Chyrowu, pri Dokli in Kolomeji ter našli tam smrt in grob.“ Na drugi strani so zopet imena pod
Iz Berna pa poročajo, glasom „Gr. Tagesp.“, da baje prinašajo „Birževija Vjedomosti“, organ ruskega zunanjega ministrstva, članek, ki vzbuja po svojem tonu veliko pozornost, List zavrača energično zlovoljnost Srbov ter jim očita, da se je pričela velika \ oj n a samo Srbiji na ljubo, da pa je Rusija že opustila idejo zedinjenja vseh Slovanov. L st se obrača proti Srbiji baje zaradi njenih pretiranih zahtev in aspiracij Italiji nasproti.
Kaj je Avstrija dovolila Italiji?
Da poučimo naše občinstvo o zahtevah Italije, prinašamo članek, ki ga je priobčil italijanski državni poslanec Cirmeni v „IStampi“ in ki ga ponatisku-jejo vsi hrvatski in madžarski listi, Ta članek se glasi :
Avstro-Ogrska in Nemčija sta uradno predložili consulti svoje predloge, ki so jih podpisali av-stro-ogrski poslanik baron Macchio in nemški poslanik knez Bülov, Na osnovi teh predlogov ponuja Avstro-Ogrska Italiji:
1.	Ves Trident in oni del Tirolske, kjer stanujejo Italijani.
2.	Področje Soče, vštevši Gradiško,
3.	Obsežno avtonomijo za Trst, italijansko vseučilišče v Trstu; tržaška luka se proglasi za svobodno luko.
4.	Desinteressement Avstro-Ogrske v južni Albaniji v korist Italije in takojšnje priznanje italijanske okupacije Valone.
5.	Avstro-iOigrska in Nemčija izjavita, da sta pripravljeni, da skrbno preiščeta italijanske zahteve glede odstopitve Gorice in nekih dalmatinskih otokov
Nemčija garantira, da. Avstro-Ogrska izpolni te
ponudbe.“
Italija lioce tuje narodnosti.
V Švediji je glavna pozornost razven na vojne dogodke v Galiciji, obrnjena posebno na razvoj v I-taliji. Bist ..Dagens Nyheter“, ki je zelo prijaven tro-sporazumu, omenja pogoje za dosego sporazuma med Avstrijo in Italijo, ki jih je objavil poslanec Cirmeni v italijanskem listu „Stampa,“ Švedski „Da,gens Nyheter“ piše:
Bilo bi več kot Čudno, ako bi Italija sedaj, ko so se ji stavili od strani Avstrije tako ugodni pogoji, še naprej vstrajala pri svoji vojskini politiki zoper Avstrijo, katere zaveznik je, ako se stvar prav naJtjanko premotriva, Italija še danes. Vojna politika, ki jo sedaj Italija uganja, stremi samo za tem, da se polasti ozemlja,, ma katerem stan u j e j o t u je
n it i u u ii u i Ako se-Tfalija z nasprotno stranko
(tros;, or a zn mom) ni vezala s posebnimi pogodbami, je težko reči, k)aj bi moglo Italijo napotiti, da» opusti mir in se vrže v vojni metež. Milijarde, katere je Italija žrtvovala za, svoje oboroževanje, so več kot dovolj dobro plačane z ozemljem, ki ga Avstrija odstopi — svoji zaveznici za kupljeno nepristranost, ki bi morala obstajati že samaobsebi, ako bi pogodbe in zveze sploh imele kako veljavo.
Ali je Italija trozvezno pogodbo res odpovedala?
„Berliner Tageblatt“ piše k domnevani odpovedi trozvjezne pogodbe: Trditev o vzroku odpovedi, o kateri je goVoril Salandra že v pogovoru z dopisnikom lista „Echo de Paris“, je neresnična. Italijanska. vlada je dne 4. maja na, Dunaju izjavila, da se ne čuti yeč vezane na trozvezo, kjer na svoje zahteve,
križcem in pod njimi opomba:	„Rajnjeni so se zdra-
vili v bolnišnicah v Košič,ah, Budapešti in Mariboru in so tam izdihnili ter bili pokopani.“’ Na to sledi še par imen z opombo: „Ti pa so prišli domov se zdravit in umirait.“ Tiretja, obenem zadnja stran, pa nima križca na vrhu. Tudi na njej je precejšnja vrsta junakov zapisanih, ki so najbrž tudi že vsi mrtvi, o katerih pa ni prišla nobena vest, kedaj in kako so izginili. Spodaj namreč čitamo : .„Odšli so in se niso več vrnili. Sorodniki so jih še leta in leta pričakovali.“
Ob pokopališkem zidu stoji Čedno zidana k a -pela s kovano železno ograjo. ’Odpre se o Vseh svetnikih ali pa, če se naprosi eerjkvenik. Postavile so jo premožne družine, da ohranijo spomin na drage svojce, ki so se žrtvovali za domovino. Prvo, kar zagledamo, je podoba Srca Jezusovega v, mozaiku, ki se blesti na zlatem polju na zadnji steni. Pod njo pove kratek napis, katere obitelji so oskrbele kapelico. Db straneh se pa vjidijo, vložene v mramor, na por-celapu vžgane fotografije padlih vojščakov, doprsne postavljene skupaj, in one v celi rasti tudi posebič. zbrane. Pod vsako se čita v kamnu ime in kraj ter dan smrti.
Take in podobne spomenike lahko tudi po drugod postavijo. Dovolj je e d e n, a, ta iz plemenitega in trpežnega gradiva, okusen in dovršen, torej res spomenik, da. bode služil v spomin Še Čez stoletja. Slabo robo bi potomci kmalu odstranili. Pa i z v i r en bi naj bil vsak spomenik, od umetnika zasnovan, in ne ena,k po motivu in obliki v sosednjih krajih. To je dolgočasno in ne kaže duha. Domači roj la k ga na,j dela, ako je za to zmožen in spreten, in naj se ne oddajajo naročila v tuja mesta. Posebno važen je n a p i s, ki naj bo kratek in resen, brez fraz. Tmena Vojščakov* niso tako važna, kakor se zdi. M:ar-
ki jih je stavila Avstriji, ni dobi.a odgo ora. Avslro-ogrski odgovor, v katerem so bde navedene vse A o-drobnosti glede avstrijskih prizi arij Italiji, je bil že poprej poslan z Dunaja v Rim. Križal se je z italijansko izjavo. Formelne odpovedi trozvezne pogodbe v italijanski izjavi ni najti. V Berolin pa sploh ni došlo nikako italijansko obvestilo, ki hi se nanašalo na trozvezno razmerje.
Italija prelamlja pogodbo.
Dne 20. maja je preteklo ravno 33 let, odkar se je troz^leza sklenila. Zadnjikrat se je nanovo obnovila dne 5. decembra 1912 in traja i,o i. 1919, po drugih virih celo do 1. 192(5. Nobena držijo a, tudi lta.i a, ne moro pogodbe odpovedati, ampak jo samo — ; r e 1 o m i t i. Italijansko časopisje go,ori sicer zdaj Anno o odpovedbi pogodbe, da bi se ljudstvo ne zavedlo nepoštenosti v tem rajvnainju, med poštenjaki pa pomeni odpoved toliko kakor prelomitev pogodbe, Ce je torej Italija res dne 4. maja „odpovedala“ pogodbo, potem je samo naznanila, da je pripravljena, jo prelomiti. Nekateri še vedno ne verjamejo, da bi res Italija že z lastno izjavo izstopila iz trozveze, a drugi pa trdijo, da je pogodbo ^odpovedala“ salmo Avstriji.
Pogodba med Italijo in trosporazumom.
Francoski politični krogi, id so splošno dobro ; oučeni, naglasa,jo, da sta Salandra in So n ni r o sklenila s trosporazumnimi državami pravilno vojno zvezo. O tej zvezi se je med zastopniki Italije in trospo-ra,zuma zadnje dni mesca aprila, mnogo posvetovalo in razpravljalo, ko se je tedaj francoski finančni minister Ribot povodom finančnih posvetovanj mudil v Londonu. 'Povodom teh posvetovanj se je razpravljalo tudi o finančnih zahtevah, ki jih je stavila Italija trosporazumu. Denarne zadeve, ki sta jih med seboj nameravali Francija in Anglija, so bile pri londonskem posvetovanju šele na drugem mestu.
Kraljev pribočnik zoper vojsko.
Rimski list .„Idea Nationale“, glavno glasilo u-stajvnih vojnih hujskačev, srdito napadai prvega kraljevega pribočnika, generala Brasati, ker je deloval proti ministrstvu in je podpiral Giolittijeve načrte.
Brasati je napram svojim ožjim prijateljem večkrat povdarjal, da se Giolitti ni nič pregrešil zoper Italijo, temvieč je storil samo svojo dolžnost, kajti dogovore in tozadevne pogodbene načrte med Italijo in trosporazumom je povzročil samo Sennino. Vse te pogodbene načrte je mogoče sopodpisal tudi Salandra, nikulu.i- s;a uo Ir« Ig Po -obstoječi ustavi na inaia samo kralj pravico sklepati tozadevne pogodbe. General Brasati tudi trdi, da, so obveznosti, katere je Italija trosporazumu podpisala, pogubne za Italijo, kajti na severni strani Tirolske in Švice ima Nemčija že pripravljene močne vojaške čete. Poleg tega pa še moramo računati tudi na, jhjko avstrijsko, armado.
General je tudi izjavil, da ima kralj za domovino najboljše namene, ja tisti, ki danes kričijo: „Živijo kralj!“, se trudijo, da bi vladarja odvrnili od Giolitti j a. V svojih srcih so ti kričači proti vladarski hiši. General Brasati bi si danes sam ne upal kralja peljati skozi rimsko mesto.
To so naziijajnja generala Brasati, katera širi ne oziraje se na. nobeno stran. General trdi, da je to tudi mnenje kralja, Viktor Emanuela samega. Brasati se je tudi večkrat shajal z nemškim poslanikom Biilovom.
sikateri vojščak niti v majhni fari ni znan pod imenom klakor se piše, ampak le, kakor ga po hiši nazi-vajo. Njegovo pisno, ime bi bilo že dandanes mnogim tuje, čez sto let bodo pa tudi imena znanih rodbin pozabljena, kjer se obitelji bolj ko kedaj selijo, pa tudi izumirajo. Sicer pa mora biti značaj spomeni-k a drugačen v občinski zborovalnici in drugačen v eerkjvt V cerkev najbolj sodijo porabili predmeti, oltar, križev pot, lestenec, svečniki, bandera, katere primeren napis naredi za vojne spomenike. Ako bi se pri cerkvah, katere mislijo v bližnji bodočnosti zidati, že letos položil temeljni k a m e n, bi bila vsa poznejša zgradba mogočen pomnik na železno in krvavo dobo, v Materi živimo
Slovaški narod.
(Konec.)
Domačini Žide naravnost sovražijo, vendar si ne morejo pomtajgiati. Denar je gospod ,in Židi si je že znal pridobiti tega gospoda.
Vasi so tukaj velike in vsaka vas im,a svojo Šolo, enorazrednico, v mnogih vaseh p,a so poleg tega še otrošiki vrtci. Vsa šolska poslopja so zidana po enem načrtu. Pritlična hiša, po sredi veža, na eni strani šolska soba, na drugi stanovanje učitelja ali učiteljice. Na pročelju stoji napis: Aliami iskola. V šolski sobi pa so slike za petje, nazorni nauk itd. V-še madžarsko. Učitelj je vbdno Madžar. Otroci, se u-čijo le madžarsko. Otroški vrtci so oprajvljeni zelo vabljivo. Za otroke vidimo vse mogoče igrače, a, vsaka ima, svoj madžarski tip. Pod lepimi slikami madžarske besede. V teh vrtcih polagajo Madžari temelj za svoje delo, s katerim kradejo slovaškemu narodu
Francija vriska od veselja.
V francoskem časopisju je zaviladalo vejliko veselje, ko se je izvedelo, da ostane Salandra na, čelu ministrstva. Namesto več ali manj grozilnih nasvetov, ki so poprej padali na naslov italijanskega; kralja,, so stopili sedaj slavospevi. Pariški 1 st „Echo de Paris“ je pisal: Zgodovina je odprla, velik prostor za krapa, eegar slavepolno ime se glasi: Viktor Emanuel, Lista ..Temps“ in „Pet t Par sen“ pišeta: „Salandra na, krmilu italijanske vlade pomenit trajno zmago vojne stranke. Pričakuje se sedaj, da se vlada, in kralj hitro odločita in stopita na stran Francije.“ List glhojps“ e pisal takorekoč že v imenu italijanskega naroda sledeče: „Narod (italijanski) pričakuje od sedaj naprej,-'da se razvijejo dogodki z vso naglico.“
Za združenje latinskih narodov.
Iz Lugana, v Svici se poroča: Množici, ki se je zbrala pred palačo francoskega poslanika v Rimu, je rekel,poslanik, da se morata Francija, hi Italija združiti, da branita kršene pravice latinske kulture, kajti obe državi vežejo isti smotri in ista načela.
Trosporazuin hujska Švico.
Kolinski list „Kölnische Volkszeitung“ objavlja sledeče poročilo ameriškega lista, „Newyork Herald“: Nemčija bo, namignila Svici, da bo nemška armada upadla v Švico, kakor hitro bo Italija napovedala Avstriji v epsko. O lem piš» „Kölnische Volksze>t,ung“ : Ta sleparska pisava ima oči vidno namen,, napraviti iz Svice slučaj Belgije, toda celi svet, kolikor še ni uklonjen v verige časopisja trosporazmna, osobito švicarsko ljudstvo, ve prav dobro, da je velikanski razloček med- Belgijo, ki je zapustila svojo nepristranost, in med Švico, ki se je vselej vestno in neomajeno držala načel nepristranosti. Švica pa tudi preveč dobro pozna Nemčijo, njeno mišljenje in politiko napram Švici, da bi jio mogla spraviti iz ravnotežja lažnjiva si: zlobna pisava, t r os p o r a z u ms k e g a časopisja.
Nepristranska sodba.
Nizozemski „Handelsblad“ piše:	„Trideset let
je živela Italija s srednjeevropskima državama v zvjezi, ne da bi, njena narodna čast neodložno zahtevala Trentina ali celo vojske z zaveznikoma. Italija bi se sedaj pregrešila proti najpriprostejšim pravilom politične dostojnosti, ako bi svojima zaveznikoma od včeraj p ajdi a v hrbet. Avstrijska, ponudba je sedaj samo povečala apetit iredentistov po zemljah, ki niso nikdar spadala k Italiji, ki niti niso popolnoma italijanske, ampak de lo m,a slovanske. Ravnanje Italije kaže, da, je izgubila pred samoseboj spoštovanje.“ -
Italijansko časopisje hujska proti papežu.
Milanski list „Messaggero“ zahteva, da vlada razveljavi člen 11 vatikanskega garancijskega, zakona, ki jamči poslanikom zunanjih držav na papeževem dvora v Vatikanu tiste pravice, kakor poslanikom na italijanskem kraljevem dvoru v Kvirinaliu
Italijanska armada.
Iz knjige „Heere und Flotten aller Staaten 1914 —191,5“ posnamemo sledeče podatke:	Italija ima 37
milijonov prebivalcev. Vojaška dolžnost se začenja z 20 letom in traja, 19 let.. Letni kontingent znaša 130 tisoč mož« V mirnih časih je ar malìa razdeljena na štiri glavna poveljstva, katere vsako Šteje po tri kore. Poleg teh 12 armadnih korov s 25 divizijami ima Italija 3 divizije konjenikov. Vsega skupaj ima 108 pešpolkov^ $ polkov alpinov,. 29| ka valerli ski h polkov,
novo generacijo. In tudi proti temu si ljubi Slovaki ne vedo pomoči.
Ko sem prvič prišel z gališJde strani na Ogrsko, sem opazil, da. se tam ne vidi niti enega napisa, ki bi ne bil madžarski, razen f„Pal’inka“ (Pripomniti moram, da sem prvotno mislil, da je to slovaška, beseda, sedaj pa izvem, da se pravi žganje po madžarsko: Palinka), kar se je svetilo na nekaterih židovskih vaških krčmah. No, lepa reč, sem si mislil, sedaj se moraš učiti madžarski, sicer ne prideš daleč! Posebno lepi so napisi pred vasmi: Cisto madžarski, imena vasi popolnoma madžarska. Toda, moj strah ni bil upraivičen. Ljudstvo nikjer ne zna mjadžarsko. In ko smo govorili o različnih vaseh, nisem našel prav nobene na karti. V Železnikih smo bili, pa je stalo na tabli pri vhodu v vas „Vaspatak.“ V Dolgi loki pa, je napisano „Huszudret“ itd.
Najhujše madžariziranje je seveda v mestih. V Bardi o vu n. pr. so ravno tako kakor v vaseh samo madžarske šole, dasi je večina prebivalstva, slovjaška-V šolah se otrokom odločno prepoveduje slovaška govorica. Niti doma s svojimi stariši bi ne smeli govoriti drugače, kakor madžarsko (zato ker je madžarski jezik jezik gospodov panov), največjega naroda, in najlepši. Otrok, ki ga denuncira,jo sošolci, da se je bil poslu žil svojega, materinega jezika, dobi zato občutno kazen. In slovaškim starišem se zdi to popolnoma navadno.
Ni čuda potem, da je občinski zastop židovsko-maidžarski — panovi volijo — Slovaki ubogajo.
Protestantje pa se norčujejo iz pohlevnih katoliških Slovakov, da so jim izvolili kneza (škofa) Židje — kajti tega .voli tukaj občinsSki zastop.
Pan buh, ki jim daje zclravičku, naj bi jim dal tudi nekoliko samozavesti !
:86 topničarsldh polkov s 190 baterijami po 0 topov, 10 pionirskih polkov, 1 polk jezdne artilerije, 12 polkov težke artilerije, 12 polkov težke artilerije po 8 baterij, ti ženijskih polkov (brzojavni, pontonski, železniški i. t- d.), 12 trenskili in 12 sanitetnih polkov, 12 legij karabini, jerjev in 2 legiji letalcev. Vsak pešpolk ima od-de ek strojnih pušk, Ustanovitev 13„ kora je bila pred nekaj časom odrejena. V dobi miru šteje stalna armada 2ö0,000 mož, v vojni 1,200.000 mož akt vrne armade in 2,200.000 mož črne vojske. Vojno brodovje šteje 12 linijskih ladij, med katerimi so 4 dreadnought, 10 oklopnih križark, 11 'drugih križark, 2 strelski ladji, 33 torpednlovoev, 09 torpedovk za široko morje, 17 navaditi, i torpedovk, 20 podmorskih čolnov in 5 pomožnih ki ižark.
Italijansko časopisje.
Italijansko časopisje niti ne razpravlja več o tem, ali bo vojska ali mir. Uvodniki italijanskih časnikov soglašajo v pisavi in na smešen način poizkušajo dokazati, da se Italija samo brani (?! !), ako dosedanjega svojega zaveznika napade.
Lugano.
Tik ob meji med Švico in 'Italijo leži ob prelepem jezeru švicarsko mestece Lugano. To mesto je povsem nepričakovano prišlo sedaj clo izredne tujske Se-zo ie. V mirnih časih je bàio tu od marca naprej vedno polno tujcev. Leto® pa se je le izjemama kdo zgubi, \ ta kraj. Hoteli so bili prazni, privatna stanovanja niso * ila- o idana. Ge-je prišel kak tujec so mu za majhen denar stregli kakor kakemu princu., 'Sedaj naenkrat pa je v Luganu vse živo,. Napetost z) Italijo je Lugann pomagala do ogromnegai zaslužka, Zadnji tede i je pridrdral avtomobil za avtomobilom iz Italije in z vlaki se je pripeljalo nešteto tujcev — Nemcev i i Avstrijcev. Lugano ima italijansko prebivalstvo. Dokler ni bilo nič tujcev tam, so s‘< krat,ti pobiči čas s tem, da so kričali: „Abasso i tedeschi“, a čim je prišlo toliko tujcev, ki imajo denar, so Luganezi zelo prijazni in nimajo za nič drugega smisel, kakor za, denar.
Nemški državni kancelar o položaju.
Dne 18. t, m. se je zopet sešel nemški državni zbor v Berolinu. Po otvoritvi je povzel besedo državni kancelar Be tlim ai i n-Hol l w e g, ki je rekel: „„Gospoda moja! Znano vam je, da se je, razmerje, med Italijo in Avstro-Ogrsko v Zadnjih mescih zelo poostrilo.. Iz go-vora ogrskega ministrskega predsednika 'Tisze ste posneli, da se je dunajski kabinet v odkritem prizadevanju. zagotoviti trajno prijateljstvo med dvojno monarhijo in Italijo in zavarovati trajno velike, živijen-ske interese obeh držav odločil za velike teritorijalne koncesije Italiji. Lahko dostavimo, da je Nemčija, da bi sporazumijenje med obema: zaveznikoma pospešila in utrd la napram rimskemu kabinetu dogovorno z dunajskim. izrečno prevzela, popolno jamstvo za lojalne izvedbe te ponudbe, Avstrc-Ggrska in Nemčija sta s tem storila sklep, ki ga bo, če pripelje do cilja, po mojem prepričanju odobravala, ogromna večina teli dveh držav. Italijansko ljudstvo stoji po svojem parlamentu pred svobodno odločitvijo, če hoče doseči izpolnitev stanili nacij on ahi ih upanj v največjem obsegu mirnim potom ali če hoqe deželo pognati v vojno in proti svojim včerajšnjim in današnjim zaveznikom potegniti meč. Ne maram popolnoma opustiti upanja, da bo skodelica miru na tehtnici težja, kakor skodelica vojne. Kakor pa se Italija tudi odloči, mi smo skupno z Avstro-Ogrsko vse kar je bilo mogoče storili, da podpremo zvezo,, ki je pognala trdne korenine v nemškem ljudstvu in vsem trem državam prinesla mnogo dobrega in koristnega. Ge bo eden zaveznikov zvezo raztrgal, se bomo znali z drugim zaveznikom vred neustrašno in z zaupajočim pogumom ustaviti tudi novim nevarnost i m.“ — Besedam državnega kancelarja je sledilo več minut trajajoče viharno odobravanje na vseh Straneh zbornice, kakoršno se je v državnem zboru, še malokdaj slišalo. Tudi galerija je ploskala.
Rumunija osterie mirna
Romunski list „Moldava“ piše: Osebe, ki pridejo v najbližjo dotiko z vlado, so trdno prepričane, da Ruinunpa pod nobenim pogojem ne bo uskočila iz sedanje oborožene nepristranosti in se tudi ne bo ozirala na, početje Italije. Stališče Italije nima na razpoloženje Romunije i.ikakiega upliva, kajti traspora,zum mora dati Romuniji samo eno sprejemljivo jamstvo, namreč zagotoviti popolni poraz Rusije. Brez, tpga zar g, tovila imajo vse trosporazumove obljube edino namen, speljati domišljave ljudi na, kriva pota. Tudi Srbom je trosporazum vse mogoče obljubo val in jamčil, končno pa so postali Srbi brez usmiljenja, žrtev trospprazu tinske pol • tike.
Iluiiiuiii.i l v težkem položaju.
Bolgarski listi, ki simpatizirajo z nami, na sledeč način označujejo težaven položaj Romunije: Prvič: ali se Rumunija mora podvreči vplivu Rusije; drugič: ali preide v sestavo avstro-ogrske monarhije kot samostojni tretji del; tretjič: ali da, napravi zvezo z Bolgarijo.
V prvem slučaju, izgubi svojo samostojnost, v drugem slučaju M zahtevala, dai se ji v okviru avstro-ogrske države pridruži Sedmograška, česar pa Madžari ne bi pripustili,, v tretjem slučaju bi
pa morala popraviti vse krivice, ki jih je prizadela Bolgarom v D obruči, kar; bo pa, precej izključeno.'
Amerikanska nota Nemčiji.
Amerika; skr poslanik je izročil državnemu tajniku zunanjega urada noto ameri kanske vlade, v kateri zahteva, da da 'Nemčijo zaradi pot.»p tve „Lusitani,e“ Sever, oamertšk državi največ je zadoščenje za neizmer o škodo, ter takoj ukrene potrebne korake, da prepreči še nad al j ne take korake. Nemška vlada bo baje o Hoč ,o zav rnila to noto,
Amerika vsled „Lusitanije“ v zadregi.
Iz Novega Jorka se poroča, da se nahaja vlada Združenih držav Severne Amerike vkljub odločni noti, ki jo je izročila Nemčiji, v v elikih škripcih glede potopitve parnika „Lusitania.“ Le neka majhna skupina zahteva, da napove vlada Združenih držav Severne Amerike Nemčiji vojsko zaradi „Lusitanije“, na ’kateri se je nahajalo precejšnje število, ameriških podanikov. Velika večina prebivalstva Združenih držav Severne Amerike se pa zelo boji, da bi v slučar ju, a,ko se Nemčiji napove vojska, izbruhnila v Združenih državah meščanska vojska, ker bi se 15,000.000 duš brojeČe nemške prebivalstvo Združenih držav ta-ko j uprlo, kajti nemška narodna zavednost teh 15 milijonov amerika-nskih Nemcev ie vsled sedanje vojske zelo narasla,
Spor v Angliji
Med mornariškim ministrom Churchillom in lordom admiralitete Fisherjem je prišlo do resnega spora radi vojaških zadev, posebno radi pomanjkanja municije. ‘Javnost je ob strani lorda Fisherja,
Odstop angleškega ministrstva.
Lord Fisher je podal ostavko. Nato je odstopilo celo Asqjuithovq ministrstvo. Fisher je očital mornariškemu ministru Churchillu, da, angleški vojni mornarici ni preskrbel pravočasno Uovolj municije. Angleški kralj je Fisher,jevo ostavko sprejel. Dosedanji ministrski predsednik Asguith bo sestavil novo ministrstvo, ki bo, kakor je videti, nekako liheralno-kon-servativno koalicijsko ministrstvo. V novo ministrstvo vstopijo: Balfour, Bonar-Law, Chamberlain, F. S. Smith in lord Derby. Govori se, da dosedanji ministri Haldane, Beauchamps, Lucas in Harbour ne ,v-stöpijo več v Asrpiithov kabinet. Tudi lord admiralitete Fisher hoče odložiti mornariško poveljstvo, Churchill pa odloži mesto prvega lorda v admiraliteti, !a ostati še hoče kot mornariški minister v kabinetu. Z(a, mornariškega, lorda bo skoro gotovo i meno van Balfour. Spor, ki je nastal med angleškimi veljaki, nima nikakega unliva na vojsko, ampak je samo domača angleška zadeva.	________
Revolucija na Portugalskem
V Lizboni je izbruhnila zadnjo soboto dne 15. t. m. zopet obširnejša revolucija. Vojne ladje so bombardirale mesto in povzročile veliko škodo. Kakor postaja sedaj jasno, nima, revolucij a monarhističnega značaja,, ampak je nastala iz prepirov med radikalnimi in konservativnimi republikanci. Mornarica se je postavila na stran radikalcev prot' konservativno-republikanski vladi in proti predsedniku republike D’Arriagj. D’Arriaga je odpustil prejšnjo vlado, koji je predsedoval general Castro, in poveril sestavo novega kabineta Chagasu. Na potu v Lizbono je senator Freitas ustrelil Chagasa, ki 'umira* V Lizboni je trenutno očividno, na vrhu radikalna republikanska stranka, vendar pehotno vojaštvo je večinoma za konservativno. Tripelententska diplomacija, agitira, naj bi ’ 'Anglija posredovala z vojaško slio.	_________
Boj za Dardanele.
Turški boji z izkrcanimi frahcosko-angjlešklmi četami ob- Dardanelah se nadaljujejo, ker dovažajo zavezniki iz svojih prekmorskih naselbin vedno novih čet. Očividno j,e sedaj njih namen, da Turke z neprestanimi boji utrudijo. Podrobna, skoro izključno zasebna poročila o teh bojih so skrajno nezanesljiva.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 19. maja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Zavezniške čete, ki so prodrle na izhodni breg reke San, so včeraj potisnile močne ruske sile, ki so se, na severoizhodni strani mesta Jaroslaiv znova, postavile v boj, preko reke LubačoVfce (ki se južno od Sieniave izliva v San). Naši so zavzeli mesto S i e -n i a v o, ki leži na izhodni strani Sana severno od Jaroslava. Prehod preko Sana smo izsilili tudi na tem prostoru (pri Sieniavi). Ujeli smo 7000 Rusov in, uplenili 8 topov. Sovražnik je v jutranjih urah poizkušal izvesti svoje protinapade, ki smo jih pa krvavo odbili.
Neki kraj, 10 km jugozahodno od Moščiške — med Przemyslom in Grodekom — smo zavzeli z naskokom. Položaj na bojni črti ob reki Prut je nespremenjen. Na severni strani K o 1 o m e j e so na&i v manjšem protinapadu ujeli 1400 Rusov.
Sieniava v naših rokah.
Dunaj, 20. maja.
Avstrijski generalni štab uradno poroča:
Izhodno od J a r o s 1 a v a in pri Sieniavi so naše čete odbile srdite ruske naplade. Sovražnik je imel pri tem velike izgube.
Zavezniške čete so na izhodni in južnoizhodni strani našega bojišča pridobile vječ ozemlja. V bojih ob gornjem toku reke D n j e s t r sino ujeli nadalj-nih 5 6 0 0 Rusov. Ruse smo vrgli v ozemlju na severni strani Samborja iz njih glavne brambne postojanke.
174.000	Rusov ujetih.
Od dne 2. do dne 18. maja so naše čete, kpkor pravi avstrijsko uradno poročilo z dne 19. majnika, ujele 174.000 mož. Sovražniku smo v tem cani odvzeli ■ 128 topov in 368 strojnih pušk. Seveda je sedaj že število ujetnikov in naš plen mnogo večji.
V severni Rusiji.
Nemška armada stoji ,v severozahodni Rusiji z glavno svojo silo ob reki Njemen in ob Dubisi, ki se južno, od Sčavlija, izliva v Njemen. Na južni stdapi Njemena so nemške čete pri mestih Gryckabuda-Syn-towty-Szaiky dne 19. maja Ruse hudo porazile. O-staaiki sovražne armade so bežali proti izhodu v gozdove. Nemci,so ujeli 2200 Rusov.
Vzroki ruskega umikanja v Galiciji.
Vojni poročevalci navajajo o neprestanem ruskem umikanju sledeče vzroke : Mogoče je bilo pomanjkanje streliva vzrok,, da je zapu st la, ruska armada v tako kratkem času — v osmih dneh — postojanke, katere je zavzela s tako velikanskimi žrtvami in katere je hranila z vso srditostjo skozi toliko mescev.
Toda mnogo verjetneje je, da je zmanjkalo ruski armadi premoga,. Ce se jruske armade umaknejo sedaj za več kakor dvesto kilometrov, si skrajša o na ta način dovoz in si prihranijo veliko svojih sil in gradiva. Rusija bo sedaj uvrstila veliko število čet, ki jih je uporabljala za prevažanje vojaških potrebščin na tako obsežnem ozemlju, v bojne vrste, ki so bile vsled porazov pri Gorlicah in Tarnovu tako silno razredčene.
Toda naj bo kakor hoče, če se sedaj premakne težišče bojev v srednjo Galicijo, ali celo v Volhiniio (ruska pokrajina ob severno-'zhođno gališo-ruski meji), nam to gotovo ne škoduje. Razven lastnih neizčrp-ljivih ' premogovnikov so nam "šeiđnj mr luđi na' raspo lago bogati, poljski premogovniki pri Dombrovi. Za rami se nahajajo precej goste ga,liske železnice, katere so naše in nemške železniške čete popravile v najkrajšem času. Končno še je omeniti, in to je velikanske važnosti, da So prišle v zadnjih dneh pod našo oblast obsežne in rodovitne žitne ravani v zahodni in srednji Galiciji, bogati rudniki za, baker, kakor tudi petrojlejski izvirki pri Gorlicah, Jaslu in Borislàvu, ki bodo dajali našim tovornim avtomobilom, ki so najvažnejše sredstvo za prevažanje, vojaških potrebščin v sedanji vojski na izhodu, potrebno množino bencina.
Cesar Viljem o baronu Hecendorfu.
Cesar Viljem je ob priliki svojega bivanja na neki grajščim v bližin) avstrijskega glavnega stana, kjer se je nahajal tudi baron Konrad pl. Hecendorf, osebno pripel visoki nemški red „.Pour le Merite“ na prsa našemu načelniku generalnega štaba in ga je ob tej priliki odlikoval še na posebni način. Ko je bil cesar Viljem v pogovoru z baronom Hecen,dorfom, se je še izrazil proti navzočemu visokemu gostu: „iVi niti ne veste, kako visoko čislam ekscelenco barona He-cendorfa kot izvrstnega vojskovodja in kot( '^bornega politika.“ Besede cesarja Viljema le potrjujejo, kar je bilo le malokaterim dobro poučenim krogom znano, da so dela in zmožnosti moža, ki je skromen in ki ni nikoli sili,! v ospredje, tudi izven njegovega pravega delokroga velepomeoljiva.
General Kusmanek v Nižnijnovgorodu.
Iz Nižnijnovgoroda se poroča: (Ko so v Kiewu pregledali prtljago in kovčeg generala Kusmaneka, so njega in njegovega pribočnika, oba v nevojaški obleki, prepeljali v spremstvu ruskega častnika v Nižnijnovgorod, kjer so ga nastanili v hotelu „jJerno-lajew.“ Po naročilu ruskega vojaškega poveljnika je moral general Kusmanek podpisati izjavo, v kateri se mu kot vojnemu ujetniku prepoveduje obiskovati javne prostore in sme iti na sprehod le od 11.—12. ure predpoldne in od 5.-6. ure popoldne. Stroške za njegovo stanovanje, ki obstoji iz dveh sob, mora plačati general Kusmanek iz svoje plače, ki znaša mesečno 100 rubljev (1 rubelj = 3 K 77 v). V Nižnijnov-gorodii je nastanjen tudi avstrijski čaistnik Martinek, ki je prinesel poveljniku ruske oblegovalne armade izjavo generala Kusmanekla, da Izroči trdnjavo Pr-zemysl.
Kaj je dosegel cesar Viljem.
Italijanski polkovnik je pisal svojemu prijatelju v Kristijanih pismo, v katerem mu piše, da je dosegel cesar Viljem s sedanjo vojsko tri reči, za katere mu mora biti hvaležen celi svet. Rusom je odvzel žganje in jih odvadil žganj ep 1'tja, Francozom je yrnil spoštovanje do vere in Angležem je podaril armado.
Pogovor gališkega župana z generalom Dimi trie vim«
Evgen Matula, župan mesta Radomysl. je pripovedoval nekemu èasni'katfiu sledne zanimivosti o generalu, Radko Dimitrievu in njegovi armadi:
Kot župan in lekarnar 20 kilometrov severno-izhodno od Tumova oddaljenega mesta Radomysl poznam vse grozote vojne in z mano vred moja občina. Imeli smo hude čase.
V našem mestu in sicer v moji hiši je stanoval skozi cela dva mesca poveljnik tretje ruske armade, general Radko Dimitriew. Kot hišnemu gospodarju generala, čegar ime je posebno sedaj po porazu njegove armade slehernemu znano, so mi znane o njem j in njegovi armadi podrobnosti, ki utegnejo zanimat V.
Bilo je v začetku mesca decembra. Prednje ruske čete so že zasedle mesto in prihajale so še vedno nove od izhoda. Odtam je prišlo. tudi veliko število ruskih avtomobilov, kočij in jezdecev, bil je generalni štab poveljnika Radko Dimitrijeva, Ker sem prejel že poprej od ruske prednje straže zaukaz, da moram pripraviti v moji hiši stanovanje za Dìmitriewa, sem ga pričakoval pred hišo in sem se mu predstavil. General me je sprejel zelo prijazno. Pri tej priliki sem ga zaprosil za varstvo za. sebe in za mesto, kateremu so povzročil kozaki marsikatero bridko uro. General mi je nato odgovor 1: „Vse to mi je znano, toda vojska je vojska in s kozaki je težko izhajati, a potrudil se bom, da mesto né bo trpelo škode.“
General Radko Dimitriew je star GO let, je majhne, močne postave, na obrazu se mu bere priprost, toda zdrav razum. Njegove oči so temne in lasje' nekoliko osiveli. Značilno za tega generala je njegova mirna in počasna hoja. Videl ga nisem nikoli hiteti brzih korakov. Njegove besede so mirne, glasno zveneče in določne. Tudi je zelo strog, v sled česar ni posebno priljubljen, ker se /ga vse boji. Toda, vsak ruski častnik se je o generalu vselej izrazil, da je Radko Dimitriew izvrsten vojskovodja/. V spremstvu armadnega poveljnika so bili še tudi štirje drugi generali, med temi tudi general Kolontaj, poveljnik vojaških železnic v področju tretje ruske armade. Pribočnik Radko Dimitriewa je bil polkovnik Markiewic, Poljak, ki pa je le za silo znali poljski. Polkovnik Markievic je bil pozneje zadnji poveljnik mesta Tar-nov. Njegov brat je bil odvetnik v, Krakovu, Načelnik generalnega štaba armade generala Raclko Dimitriewa je bil polkovnik Dobrorolski, strog mož majhne in močne postave. Stanoval je v sosedni hiši. Naprain svojemu poveljniku se je vselej vedel zelo strogo po vojaški in tudi general mu je dajal navodila in povelja istotako prav po vojaško v kratkih, jedrnatih stavkih .	' ' ■   —T-----------------5------- , -
General Radko Dimitriew. se je v pogovoru z menoj dotaknil tudi političnih vprašanj. O Avstriji se je izrazil sledeče: „Vsemu temu je kriv nemški cesar Viljem. Vaš stari cesar bi se ne bil nikoli vojskoval, če bi ne bil nemški cesar k temu silil.. Todai ruska armada ne bo poprej mirovala, predno ne bo vkorakala v Berolln in dokler ne bo ležala Nemčija strta ob tleh.“
Na moje besede, da bi za Avstrijo bilo nemogoče. sprejeti umor prestolenajdfedn*ka. ne da bi bilo treba prijeti za meč, je rekel general: „Debro, tedaj bi se naj vojskovala Avstrija le samo s Srbijo, ne pa tudi z Rusijo!“ Te besede So me usupnile tembolj, ker jih nisem pričakoval iz ust ruskega armadnega poveljnika.
General se je izrazil proti meni kot Poljaku zelo laskavo o mojih rojakih. Rekel je: „Poljska bo povzdignjena v, kraljevino in bo uživala daifekosežme prostosti. Zagotavljam, da je car zelo naklonjen Poljakom. Dočim se Rusija razvija v gospodarskem oziru, je usoda Avstrije vedno bolj pomilovanja vredna.“ Vedel sem takoj, kakšno*mnenje si naj napravim o teh besedah. General je govoril tudi o Ogrih in o 0-grski. Sedel sem nekega večera proti deveti uri za mizo in večerjal, ko je vstopil general v moje stanovanje. Bil je zelo razburjen, kar pa ni bila njegova navada. Rekel mi jie: „(Ali vam je znano, kaj se je zgodilo, kaj so napravili ? Na mesto Tarnov so metali bombe kalibra 42 centimetrov. Porušili so kolodvor in realko. Bili so Madžari! Toda pokorili se bodo. Ge bom sedaj udaril na 'Ogrsko, bom prvi dve mesti, kateri bom zavzel, porušil do tal.“
Proti koncu mesca januarja se je preselilo armadno poveljstvo v Jaslo, General Radko Dimitriew se je poslovil od mene zelo prijazno, mi nakazal zadostno množino premoga ter mi dal pismeno zagotovi, lo, da se to stanovanje" ne bo smelo nikomur oddati.
Sedaj je odšla tudi armada generala Dimitriewa in upam, da so za nas minuli časi 'trdih preskušenj ter da se bo našim hrabrim četam prav kmalu posrečilo iz vojevali naši očetnjavi časten mafr.“
Raznoterosti.
C. g. Alojz Cižek, dijvizijski župnik (k. u. k.
Infa,nteriie-Dd vjisions^andlajtsajneftalt Nr. 22, (Feldpost-amt Nr. 48) piše z dne 11. maja 1915: Geli dan smo že na maršu. Vsak dan od 4. ure zjutraj do večera. Kjer se je dan poprej bil srditi boj, tja, smo prišli mi. Kadaveri konj, požgane 'vasi, sveži grobovi — slika vojske. Riusi so nagloma odkurili, ziato so zapustili, v svojih postojankah obilo streliva, itd. Trume ujetnikov marširajo mimo nas. Vreme je različno; ien dan vročina, kakor poleti, drug dan, kakor n. pr. danes, pa
mraz, kakor po zimi. Marširamo deloma peš, ker so j pota ponekod silno slaba"' in razsuta :	kjer je lepša ]
cesta, se lahko peljem z vozoim, ki mi je na razpolago, ali pa jezdim. Prenočujemo deloma na prostem, včasih v kaki koči na tleh; istotako tudi menažiraroo. Človek se kmalu, vsemu privadi. Ker so na bojišču opravili brez naše divizije, marširamo dalje, kam, tega sami ne vemo, ker dobimo zvečer vedno povelje le za drugi dan. Zdrav sem, hvala Bogu. Srčne pozdrave Teb, in vsem znancem.
Hrvaški delegatje v ogrski državni zbornici. Hrvaški delegatje v ogrski državni zbornici so sklenili., da, se ne bodo udeležili nadaljnih sej ogrske državne zbornice v Budimpešti, ha|r je ogrska vlada, umaknila predlog glede ustanovitve bančne centrale v Budimpešti. Hrvaški delegatje so namreč zahtevali, da se pri ustanovitvi bančne centrale ozira ogrska vlada na željo Hrvatov, osobito, kar se tiče imenovanja u-radnikov, za katere želje je pa imela ogrska vlada gluha ušesa in je raje umaknila, dotični predlog. V hrvaškem saboru, ki je sklican na dne 15., junija, se bo razpravljalo o finančni poravnavi med Hrvaško, in Ogrsko, o zakonu glede premoženja deželnih izdajic in o več drugih,
* Framasonske kazni. V pariškem listu„Eclair“ je pisal general Avon, kojega sin se je pri poizuus-nem poletu blizu Boulogna utopil, tudi o tem, da je njegov sin nekoč iz političnih razlogov oklofutal velikega mojstra francoskega framasonstva, Vsled česar je bil skozi deset let izključen od vsadega napredovanja. List „Eclair“ je bil zaradi te pisave ustavljen za dva dnev'a-
Italijanski kralj in nemščina. ,„Frankfurter Zeitung“ piše: Italijanski kralj Viktor Emanuel je sicer po svoji materi, kraljici Margariti, sorodnik) šaške kraljevske hiše, toda z nemščino si ni prijatelj. Učil se je sicer v svojih mladih letih nemški jezik, a piozneje je skoro vse/ pozabil, in sicer tako, da nemških knjig in časnikov ne more čitati brez kakega. — besednjaka.
Židje hočejo Palestino. V Italiji so ustanovili poseben odbor, ki naj dela na to, da se na mirovnem kongresu, ki bo sledil sedanji vojski, izroči Palestina Židom. Na čelu tega odbora stojita, bivši italijanski ministrski predsednik Luzzatti in pariški baron Rot-šild, Tudi ruski Židje se zelo zavzemajo za misel, da bi se iz Palestine napravila židovska država,
„Tout Paris.“ Pod tem naslovom izide v Parizu vsako leto nekaka adresna knjiga, ki obsega imena in naslove najodličnejšega: pariškega občinstva,. Letos se je pri tej knjigi vpeljala novost : imena tistih, ki so padli v sedanji vojski, so tiskana z večjimi, črkami. „Pester Lloyd“ pravi, cla v knjigi ni ne ene strani, na kateri bi ne bilo, več imen l skanih z večjimi črkami, na nekaterih straneh je kar tucat takih innen.
650 rojstni dan Dantejev. Pesnik „Božanstvene komedije“ Dante Alghiérì je bil rojen v Florenci leta 1265. Za rojstni dan se ne ve, sodi pa, da je bil rojen med 18. majem, in 17. junijem. Letos bo torej 650 let, odkar je bil rojen ta veliki pesnik. Pišoč o Danteju pravijo ,„M. N, N.“: „Ime Alghieri je bilo prvotno p,o r.efzaiMatjžjh znantvfènih /raziskovanj, nemško in se je v pr voto) obliki najbrže glasilo, Albiger.“
Kaj smemo pisati? „Mirovo“ uredništvo je obvestila deželna vlada, da je dovoljeno pisati o bodočem gospodarskem razmerju Avstro-Ogrsike do Nemčije strogo stvarne razprave, če ne posegajo v vojaško. politično ali nacionalno vprašanje.
Iz poštne službe. V področju štajerskega poštnega ravnateljstva so imenovani sledeči poštni eks-pedijenti, oziroma ekspedijentinje za poštarje, oziroma poštariee:	Poljemšekl Marija v Dobovi za Dobo-
vo; Nodak Ciril v Fali za Falo«; Koren Amalija v Framu za Fram; Knez Marija pri Veliki Nedelji za istotam: Kupljen Alojzija v Mali Nedelji za istotam; Uran Marija za Ptujsko goro; Jurše Marija za Zreče; Pernat Marija za Pilštanj; Batkšič Amalija za Ponikvo; Zjinauer Marija za Rečico; Goričar 'Marija za Rimske toplice.
Slušatelji prava, ki naj bi kmalu položili državne izkušnje in ki čakajo na poziv v črno vojsko, smejo napraviti izkušnje izjemoma neposredno prej, ko morajo pod orožje in sicer izjemoma še prej, predno se konča semester. Podrobnosti se izvejo pri dekanatih pravnih fakultet.
Imenovanje enoletnih prostovoljcev — za praporščake in kadete v rezervi. Vojno: ministrstvo naznanja, da bodo enoletni prostovoljci, ki so dovršili 1. 1914 enoletno vojaško službo,, imenovani za praporščake v rezervi še le na podlagi njihovega službovanja pred sovražnikom, torej bodo imenovani od poveljnikov armad, ki se nahajajo na bojiščih. Enoletni prostovoljci pa, ki so nastopili še le leta 1914 ali 1915 svojo enoletno prezenčno službo, bodo imenovani za kadete v rezervi še le takrat, ko bodo uvrščeni v mairšslotnije. Imenovanje enoletnih prostovoljcev za praporščake je načeloma pridržano dotičnemu, armadnemu poveljniku na bojišču se nahajajoče armade.
Učna cloha rokodelskih učeneev. Dne 20, maja se je objavila cesarska odredba z dne 17,. maja, po kateri se učenci, ki radi sedanjega vojnega- stanja pridejo k naboru, a še niso končali pri, svojih mojst. rh učenja, proglasijo za prošte. Za to oprostiiev se zahteva, da je učenec ali vajenec isti dan, ko je vstopil v vojaško službo, končal vsaj dveletno u č n o dobo, katero predpisuje avstrijski obrtni red,
Ali spadajo vojaški delavci-nevojaki pred vojaško sodišče? Vojaško sodišče v Gradcu je v nekem
posebnem slučaju ugotovilo, da spadajo vojaški de-lavci-nevojaki le v slučaju prestopka vojaške službene dolžnosti pred vojaško sodišče, v drugih slučajih pa pred civilno sodišče.
Aretiran poslanec. Socijalnonlemokrajtični poslanec Oton Gloekel je bil na zahtevanje praškega garnizijskega sodišča na Dunaju aret ran. (Obdolžen je, da je z nek m govorom molil ,-aviii red in mir.
Dve naredbi. „.Wiener Zeitung“ objavlja cesarsko naredbo z dne 6, maja. glede uprave okolišev trdnjav in naredbo poljedelskega ministra v sporazumu z ministrom za notranje zadeve z dne 19. .maja glede prepovedi krmljenja, z zelenim žitom.
Nov način sleparstva. Množijo se slučaji, ko se preoblečejo sleparske osebe v vojaško uniformo, se priklatijo na kmete ter pripovedujejo svojcem v u-jetništvu se nahajajočih avstrijskih vojakov, češ, da se ujete vojake prav, lahko dobi iz ujetništva, treba le, da se napravi primerna prošnja, katero je treba kolekovati. Na ta sleparski način izvabijo ljudem denar za koleke in poštnino in zahtevajo vrhu tega za. svoj trud primerno nagrado. Ko je slepar dosegel svoj namen, navadno izgine brez sledu. Opeharjena oseba pa čaka zastonj, da bi se vrnil iz ujetništva dotični vojni ujetnik.
Kmet ostani na svoji grudi! Iz občnega zbora kranjske Kmetijske družbe ponatiskujé zadnji nam došli“ „Kmetovalec“ naslednje besede deželnega odbornika dr. Lampeta: „Naj se zgodi kakorkoli, krnet ostani na svtoji grudi! Na. svetu je vse mogoče, tudi to ni nemogoče, da bi sovražnik ne udrl v našo deželo; a tudi za ta slučaj velja: Kmet ostani mirno na svojem posestvu! Samo, če bi oblast ukazala, naj se kmet umakne s posestva, sicer pa — to je tudi izkušnja te vojne — je edino pametno, da ostane kmet na svoji grudi, koder je pognal korenine njegov rod, — kot pogumen stražar in gospodar svoje grude!
Brivnica v Karpatih. Iz bojišča se nam piše: Naznanjam vsem prijateljem in obiskovalcem moje brivnice, da sem odprl podružnico visoko v Karpatih. Odprta je od 5. ure zjutraj do %8. ure na večer. Ker je voda skoro pol ure daleč proč, porabljam namesto vode sneg, kar ni ravno prijetno, pač pa,- zdravo. Kdor ima pri sebi samo eno [krono, tega se zastonj brije, ker tukjaj ni drobiža za dobit. Od gospodov častnikov dobim čokolado. Drobiž pia, takozvana uš. se v obilici dobi. Ušem niso noge ozeble. iTudi se mora vsak, kldor se da briti, dobro zavarovati za življenje, ker vsak čas frči ali se razleti v- bližini kak šrapnel, granata pride malokdaj. Svojim znancem iz Brežic srčen pozdrav in krepki „Nazdar!“ J. Holy, slovenski brivec v Brežicah, sedaj pri c. kr. pešpolku štev. 35.
Ko zrakoplovec pade na zemljo. Angleški list „Times“ poroča o padcu angleškega zrakoplovca, ki je metal na nemške kraje bombe. Letalcu je nenadoma v višini več tisoč metrov odpovedal stroj. Kaj se je nato zgodilo, zrakoplovec ne ve, ker je bila še skoro popolnoma temna noč. Občutil je le, da ga je nekaj močno pritisnilo na pas, s katerim je bil privezan na svoj sedež; vrglo ga je iz sedeža. Njegove moči so izginjale in ni imel niti toliko sile, da bi se vzra-vrial- V trenotku, ko je Čutil, da z velikansko naglico drvi navzdol, se je polotila, zrakoplovca čudovita mirnost, zdelo se mu je, kakor da bi bil na varnem. Letalcu so se ti trenotki zdeli kot najlepši občutek celega življenja. Ko se je nenadoma utrgal tudi zadnji del njegovega pasu, je zdrknil letalec popolnoma s svojega sedeža, a se je k sreči z nogami zapletel med. krmilo. Posrečilo se mu je, na ta način se vzdržati pri zrakoplovu. To je bila njego via rešitev! Cel stroji je zdrknil iz oblačnih skupin, ki so mu zabran-jevale pogled na zemljo, in slišal šumeti pod seboj jezero. Nekako samoobsebi so se njegove roke oprijele krmila in stroj se je y višini 1500 metrov vzravnal. Nepopisljiv je občutek, ki ga je imel letalec v tem trenotku. A ta' občutek sreče, ki mu je dajal misel na Skorajšnjo rešitev, je skoro popolnoma izginil, ko je po njegovih ušesih neprestano in silno šumelo. Prepričan je bil, da bo oglušil. Končno se mu je posrečilo, da je stroj zopet popolnoma! obvladal in se je še celo zavedel, kje se nahaja. Ko je videl, da ni daleč od svojega cilja, je bilo njegovo veselje izredno veliko. V veselem razpoloženju, da se je vendar rešil, je letalec vrgel poleg svojih bomb tudi škatljico vžigalic na. nemško mesto.
Prevoz in izkopava na bojišču padlih in pokopanih vojakov. Prošnje za izkopavo in, prevoz na bojišču padlih in tamkaj pokopanih vojakov se morajo nasloviti na pristojno vojaško, poveljstvo kraja, kjer stanuje prošnjik. Vojaško poveljstvo pošlje dotično prošnjo armadnemu' etapnemu poveljstvu. Pripomni se, da se more izkopati na bojišču padlega in tamkaj pokopanega vojaka le v tem slučaju, če padli vojak ni bil pokopan z drugimi padlimi vojaki v skupnem grobu, Ge je pa dotični vojak, umrl za kužno boleznijo, se ga sme izkopati še le po preteku enega leta. Priporoča se, da se naj vse tozadevne prošnje vložijo še le po končani vojski. Za ta slučaj je dovolila železniška uprava znižano voznino za 50%.
Ujeti častniki. Stotnik ,26. domobranskega pešpolka/ Evgen Jošt je ujet v mestu Taškent v Turke-stanu, poročnik 87. pešpolka Ludovik Va,gaja pa v Neretinju v Sibiriji,
Poroke po namestniku (per procuratorem) so zlasti v sedanjem vojnem času pogostne. Ker pa so nekateri župni uradi zahtevali dokaz, da je ženin tisti 'dan še živ, je c. kr. ministrstvo za deželno bram-
bo izjavilo, da je ta,k dokaz nemogoč, ker se z bojnega polja ne more brzojaviti. C. in kr. apostolski vojni vikarijat v sled tega priporoča, naj nevesta po poroti po najhitrejšem, načinu o poroki obvesti ženina s prošnjo, naj čimpreje odgovori, da je to obvestilo prejel. Ta odgo^r se potem shrani pri poročnih listinah.
* Podčastnikom-invalidom dovoljeno ostati v vojaški službi. Cesar je dovolil, da smejo, podčastui-ki-invaJidi, ki so postali visled v; vojski dobljenih poškodb za vojaško službo nesposobni, v, ozirasvrednih slučajih ostati še nadalje v armadi ter da se jim od-kaže bolj lahka vojaška služba, za katero ni potrebna popolna vo.aska usposobljenost. O tozadevnih prošnjah odloča, vojno ministrstvo.
To bo gotovo pomagalo. V Genevi v Švici so imeli bolgarski visokošolci, ki študirajo v Švici, na Francoskem in na* Nemškem zborovanje, na katerem so sklenili jako energično resolucijo. -V tej resoluciji, ki so jo poslali jv Solijo, poživljajo Iliade, naj hitro ukrene, da se utrdi in poveča bolgarski državni kredit, da bodo mogli dijaki iz domovine dobljeni denar zamenjati za pravo vrednost, med tem ko je sedaj a-gio tako velik, da za bolgarski denar, kadar ga, zamenjajo, skoro( nič ne dobe.
Stokronski bankovci. Modri stokronski bankovci, ki nosijo datum 2. januarja 1910, se bodo odtegnili iz. prometa. Sprejemali se bofdo samo do dne 31. maja 1915.
No1. e vojne poštne znamke. Poštna uprava je, kakor že znano, prošlo jesen izdam vojne poštne znamke po 5 in 10 vinarjev, ki so se prodajale po 2 vinarja dražje. Izkupiček, iz teh preplačil je določen za podporo vdov in sirot padlih vojakov. Prva naklada teh vojnih poštnih znamk je skoraj pošla, Ker se je prvim znamkam ugovarjalo, da so prevelike, so nove vojne poštne ’znamke ravno tako velike, kar kor navajdne poštne znamke po 1 do 35, vinarjev, a so izvršene namesto v podolžni v povprečni oblila. Naklada znaša pri 3vinarski znamki 1 vinar, pri 5-in lOvinarski 2. v in pri 20 in 35vinarski 3 v. Trivi-na.rska znamka kaže pehoto vi zafcopu, Svinarska konjiško patruljo, lOvinarslkfa 30.5 cm možnar, ko strelja, 20vinarska dreadnought „Viribus Unitis“, 35vin. pa aeroplan.
Jubilej poštnih znamk. Pred 75. leti so uvedli prve poštne znamke, in sicer v Angliji, Dne 6, maja 1840 so pričeli v Angliji prilepljati na pisma prve barvaste koščke papirja z označbo višine poštnine, brez katerih si sedaj sploh ne moremo več predstavljati dopisovanja. Angliji je kmalu sledila Švioa, potem pa vse evropske države in države ostalih delov sveta, In tajkjo imamo danes, po 7,5 letih, okoli '40 tisoč raznih vrst znamk. Nihče ni dovolj bogat, da bi si mogel nabaviti popolno zbirko znamk, ker so nekau tere zelo drage.
Promet s poštnimi nakaznicami v Belgijo. ,Od 20. maja naprej je dovoljen promet s poštnimi nakaznicami med Avstrijo in Belgijo pod pogoji, ki veljajo za promet s poštnimi nakaznicami z inozemstvom.
Odpravljena carina na olje in mast. Finančno ministrstvo je izdalo sporazumno s trgovskim ministrstvom naredbo, s katero je začasno odpravljena v tostranski državni polovici carina na olje in mast.
Zaloge ovčje volne se morajo oblasti naznaniti. (Trgovsko ministrstvo je izdalo naredbo, ki določa, da se morajo vse zalloge ovčje volne oblastveno naznaniti.
Busija upelje vinski davek. Rusija je upeljala lansko in letošnje leto celo vrsto novih davkov, da pokrije svoje izvanredno ogromne izdatke. Sedaj bo upeljala za celo državo vinski davek, ki bo znašal za navadna vina 1 rubelj 60 kopejk, za peneča vina pa 4 rublje 80 kopejki za eno vedro. (1 rubelj velja V mirnem času 2 K 56 v.)
Danska prepovedala izvoz živine in mesa. Danska, (ki je dosedaj izvažala veliko množino živine in mesa v druge države, je sedaj prepovedala izvoz živine in mesa.
Španija prepovedala izvoz ovoje volne. Španija je prepovedala izvoz ovčje volne v vsaki obliki iz Španije.
Izvoz lesa iz Avstrije v Grčijo. Dne 15. maja je odplul grški parnik „Mea Tichi“ iz reškiega pristanišča. v Patras. Natovorjen je bil z 602 tonami lesa. V bližnjem času bo priplulo več grških parnikov v Reko, da natovori veliko množino lesa za Grčijo.
Poljedelski stroji postanejo dražji. Zveza tovarnarjev poljedelskih strojev je sklenila, da bo vnovič zvišala cene poljedelskih strojev in sicer za 10%. Sklep utemeljuje s tem, 'ker so vnovič poskočile cene za železo.
lions umna statistika. Sedaj ob vojski živo čutimo, in so to gotovo čutili tudi uradi, kako to na pot hodi, da nimamo zanesljive konsumne statistike.: Pri ljudskem štetju se je popisalo, število čebelnih panjev in tudi kur; kaj lahko bi se bilo 'tudi vprašalo, koliko se žita vsej e, oziroma koliko pridela- Sicer bi eno štetje najbrže Še ne doneslo zanesljivega pregleda. Ako bi se pa stvar ponavljala in po raznih potih iskalo zaključkov šjjjetve, hi, bilo mogoče sčasoma dobiti resnici c podatke.
Uporaba, beguncev za poljedelska dela. Poljedelski minister dr. Zeniker je poslal vsem glavnim kmetijskim družbam in organizsaci j am v Avstriji, Vazu n v Galiciji, Bukovini in Dalmaciji okrožnico glede uporabe beguncev pri kmečkih delih. Minister pravi, da se poljedelci dosedaj pri poljedelskem delu niso v tisti meri posluževali beguncev, kakor bi z o-
žirom na pomanjkanje delavskih moči bilo želeti. Minister vjabi kmetijske organizacije, naj pospešujejo v obilni meri načrt vlade, da se begunce vporabi pri delu na kmetih. Naj se o tem tuni prebivalstvo primerno pouči. V ministrski okrožnici se povdarja, da se tukaj ne gre za one begunce, ki so, tekom vojske zbežali iz Galicije, ampak vlada ima v mislih le one kmečke delavce, 'ki so pred začetkom vojske kot. iz-vežbam poljedelski delavci bili zaposleni v Nemčiji, na, Danskem, v Svediji, Avstriji in drugih deželah, a se sedaj ne bodo več mogli vrniti v, svoj domači kraj in jih je vlada morala spraviti z drugimi be-gunei vred v osrednja taborišča.
Ne prodajajte živine „počez.“ Posestnik v mariborski okolici je prodal mesarju svoje vole za 2800 kron. Bil je izredno vesel, da je dobil toliko denarja za odvisna, živinčeta, Prejšnja leta bi dobil za nju k večjemu 1100—1200 K. Predno pa je vole izročil mesarju, jih je dal stehtati:	vola sta, tehtala 1520 kg.
Mesar mu je pred kupčijo obljubil 2 K za kilogram žive teže. Posestnik je torej dal svoje vole za 240 K prepoceni. Pazite!
Orehi. Iz Slov. goric se, nam poroča, da so letos orehi v hribih večinoma brez cvetja, medtem ko so na pobočju hribov in v dolinah polni cvetja.
Prazgodovinsko velikansko okostje. Pri kopanju v rudniku za petrolej v bližini Los Angelesa v južni Ameriki so naleteli na okostje glave prazgodovinske živali bizona-vola. Izkjopano okostje glave je največje, kar so jih sploh dosedaj izkopali, kajti dolžina izkopane lobanje znaša 2 m in 60 cm. Visokost živali je potemtakem znašala 5 do 7 m, dolgost pa najmanj 18 do 22 m.
Kaznovana neeimurnost. Iz nemških listov posnemajmo:	V nekem kraju na Nemškem so si dame
iz takozvanih „boljših“ krogov okupirale skoro vsa mesta pri Rubečem križu, pravega dela pa kljub svoji dobri volji niso pokazale, ker kdor ni navajen delati doma, tudi za druge resnično delal ne bo. Vojar ški zdravniki so kmalu spoznali, dia ranjenci od teh dam nimajo posebne koristi in da bi bilo bolje, da so odličnejše dame to delo prepustile ženam in dekletom iz meščanskih in delavskih slojev, ki so vajene vsar kega dela. Kaj je za tem napravil neki vojaški zdravnik? Povabil je skupaj vse gospe in gospodične iz vseh slojev prebivalstva ter jih nagovoril: One gospe in gospodične, ki bi želele streči samo častnikom in opravljati le lažja dela in biti navzoče le pri sprejemih, naj stopijo na levo stran. Hipoma je biilot polno nežnih ' gospodičen in finih gospej na levi strani. In zdravnik se jim je poklonil in dejal:	Gospe in gos-
podične ma levi strani, jaz vas ne potrebujem, za našo delo potrebujem one, ki so pripravljene za vsako delo in ki mi že tako dajo garancijo, da bodo svoje delo radi dela samega hitro in točno opravile. — S tq rešitvijo so bili v,si zadovoljni: zdravniki in ranjenci !i
Bežala pred Napoleonom, bežala pred Hindenburgom. Iz mesta Grod-Žiska so pobegnili vsi Židje v Varšavo, ko se je bil začel Hindenburg bližati temu kraju, 'Med begunci se je nahajala tudi neka 110 letna babica 'Josipina, Boruhova. Zanimivo je. da je pred 100 leti jednako bežala pred vojno in sicer pred Napoleonom.
* Binkoštni promet na južni železnici. Vodstvo južne železnice naznanja, da bodo vozili o binko-štnih praznikih sledeči vlaki: Dne 22. maja: G r a-dec — Maribor: vlak štev. 53, odhod iz Gradca ob 7. uri 40 minut zvečer, prihod v Maribor ob 9. u-ri 23 minut zvečer» Vlak štev» 39, odhod iz Gradca ob 2. uri 42 minut popoldne, prihod v Maribor ob 4. uri 24 minut popoldne. M a r i b o r-G r a dec: Vlak štev. 38, odhod iz Maribora ob 7. uri 2 minut zjutraj, prihod v Gradec ob 8. uri 54 minut dopoldne. Dne 23. in 24. maja: Gradec — Maribor: Vlak štev. 39, odhod iz Gradca ob 2. uri 42 minut popoldne, prihod v Maribor ob 4. uri 24 minut popoldne. Vlak štev. 53, odhod iz Gradca ob 7. uri 40 min. zvečer, prihod v Maribor ob 9. uri 23 minut zvečer. Maribor—Gradec: Vlak štev» 38, odhod iz Maribora ob 7. uri 2 minut zjutraj, prihod v Gradec ob 8. uri 54 minut predpoldne. Maribor — Ruše: Vlak štev. 419a, odhod iz Maribora ob 2. uri 18 min. popoldne, prihod v Ruše ob 2, uri 48 minut popoldne.
R u š e-M ariboK Vlak štev. 414b, odhod iz Ruš ob 7. uri 8 minut zvečer, prihod v Maribor ob 7. uri 39 minut zvečer. Dne 25. maja bo vozil med Mariborom in Gradcem še tudi vlak štev. 38. (Odhod in prihod kakor v prejšnjih dneh.)
Gradec. V splošni bolnišnici je umrl dne 18. t. m. ravnatelj 'Julij Glowacki, star 68 let. Pokojnik je bil profesor v Ptuju, vodja dvojezičnih gimnazijskih razredov v Celju in nazadnje ravnatelj mariborske gimnazije. Bil je odličen poznavalec naravoslovja ter pisatelj slovenskih naravoslovnih knjig.
Pogreb -i Julija Glovaeld, bijvšega ravnatelja na e, kr. gimnaziji v 'Mariboru, bil je včeraj v Gradcu, na pokopališču sv. Petra. Udeležilo se ga je mnogo ravnateljev in profesorjev graških srednjih šol ; deželni šolski svet sta zastopala • nadzornika dr. Tummser in dr. Rosenberg. Od ^mariborske gimnazije se je pogreba udeležil profesor dr. Anton Medved z deputacijo višjegimnazijskih dijakov,
Maribor. Dne 17. t. m. se je poročil stotnik pl. Sauer od 20. polka poljskih topov z gdč. Elzo Prull, hčerko tukajšnjega lekarnarja Frulla, Poroka se je vršila v stolni cerkvi.
Maribor. Dne 18. t. m. se je pripeljal v Mark bor deželni šolski svetnik dr» Peter Končnik da nad zoruje tukajšnje mestne in okoliške šole. Govori se" da se bo v kratkem času nehalo s poukom na vseli tukajšnjih mestnih javnih šolah, ker se bodo upora bili šolski prostori za vojaške namene.
Maribor. Umrl je prejšnji mariborski pastor g. Jožef Goschenhofer. Bil je miren, toleranten človek ter je vedno obsojal konfes.onelne hujskanje.
Maribor. Včeraj dne 20. maja je okrog 7 ure zvečer prihrumelo nad naše mesto in okolico veliko neurje z naLvom In točo. Rž je na njivah močno potlačena ; škoda je tudi v vrtovih precej velika,
Maribor. V zadnjem tednu je bilo v našem mestu 6 slučajev legarja, 4 slučaji Škrlatice, 1 slučaj diavice in 2 slučaja otrpnjenja. tilnika.
Maribor. Vnet član J. S. Z. Anton Štrucl, ki služi kot vojak na južnem bojišču, piše svojemu prijatelju, dal so naše čete, ki stojijo ob srbski meji, na boj db dobra pripravljene in komaj čakajo trenotka, da udarijo. Izpočile so se skozi zimo izborno ter so si nabrusile in močno namazale orožje.
* Buška koča se otvori binkoštni teden. Oskrbovanje je prevzela zopet turistom znana gospa Ivana Sernöeva. Na Bin-koštni ponedeljek je pri Sv. Arehu prvi cerkveni shod. Pridite, prijatelji božje narave, v višave, da nekoliko pozabite gorje sedanjih časov!
Dragučova pri Mariboru. Tukajšnji posestnik Ivan Pa.valec je daroval za vojne namene zvon, težek 80 kilogramov in ga je še sam pripeljal na zbirališče v Krčevinski šoli.
* Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tekom štirnaj-stih dni je neizprosna smrt oropala dve ugledni družini dobrih mater in skrbnih gospodinj. Dne 29. aprila smo pokopali Nežo Fi Singer, p. <1. Petrejevo, posestnico v trgu., mater c. kr, okrajnega sodnika gosp. dr. Jožefa Fišingerja, Dne 13. t- m. pa smo spremljali k zadnjemu počitku Marijo Vezjak, p. d. Karlate-čevo, kmetico na Rotenbergu. V obe hiši zahaja „SL Gospodar“ že mnogo let. Spoštovanim družinam odkritosrčno sožalje!
Sv. Lovrenc nad Mariborom, Mnogo naših mož in fantov se nahaja na raznih bojiščih, tudi ujetih je mnogo. O nekaterih pa srno že dobili poročila, da so'’ morali žrtvovati svoje mlado žMjenje na oltar domovine. Prvi, o katerem je došlo zanesljivo tozadevno poročilo, je Frano Pečovnik p. d. Rebernikov. Ležal je tri dni težko ranjen na bojišču brez vsake pomoči. Drugi, Peter Ačko, je umrl v ptujski bolnišnici na posledicah prehla,tenja na bojišču; Huber Frane pa radi hudih ozeblin v neki bolnišnici na Moravskem. Mihael Schweiger, p. d. KožiVev, je prešel na mino, ki se je razpočila; umrl je vsled težkih poškodb. Več navidezno mrtvih pa je ostalo pri življenju onstran Urala; dva sta bila, tudi med trdnjavsko posadko v Przemyslu, kojih u s'oda je doslej neznana, Henrik Medved je bil odlikovan na severnem bojišču radi izrednega junaštva s srebrno kolajno prvega razreda,
U ; it lov rO 11 sivi Slovenci TTrcr hot vrvečemu oni rml n i Ir , i
pri naših prireditvah iskreno čestitamo!
Ruše. Dne 16. maja je na, Smolnidu umrl po dolgi mučni bolezni, ki si jo je vsled rane in vojnih težav nakopal ma severnem bojišču, mlad! posestnik „ožef Pečovnik. Rajni se je lansko leto dne 13. julija poročil z Josipino Lampreht in se je potem preselil na nevestin dom. Oče rajnega je spoštovan veleposestnik in župan na Rotenbergu, župnije St. Lovrenc nad Mariborom. Dne 27. julija, torej že 14 dni po poroki, je bil čajni Jožef poklican pod orožje. Udeležil se je bojev pri Grodeku in drugod. Dne 11. septembra je bil težko ranjen v nogo. Nato. se je dolgo čar sa zdravil na Ogrskem, odkoder se je jeseni bolan vrnil na dom. Pogreb se je vršil dne 18. maja ob izredno obilni udeležbi. Rajni je bil odličen naš pristaš, agitator in sotrudnik naših listov. Bodi mu slovenska zemljica lahka!
Sv. Trojica v Slov, goricah. Kakor je že nekatere kraje na sp. Štajerskem obiskala letos toča, tako je tudi dne 3. maja obiskala del naše župnije. Padlo je je toliko, da je kar pobelila, tla, Sreča v nesreči je bila ta, da je padala toča med dežom, in da je prostor, ki je bil prizadet po toči, le majhen. — Dne 23. aprila so nabirali učenci tukajšnje ljudske šolie pod vodstvom svojih gg. učiteljev od hiše do hiše kovine za vojaške potrebe. Nabrali so raznih kovinastik. predmetov v vrednosti 600 kron. Za naše razmere gotovo lepa zbirka. Nekaj dni'prej pa so pobirali v našem trgu razne kovine v vojne svrho otroci nemške šole pri Sv. Lenartu.
* Sv. Jurij ob Ščavnici. Strajnšak Franc iz Rožičkega vrha, od mladih let, ko je zapustil klop ljudske šole, naročnik našega „Slovenskega Gospodarja“, piše od zadnjega poročila z dne 21. decembra zopet dne 10. marca, da je kot bojevnik na, severnem bojišču, sedaj ruski ujetnik v Aslkabajdu, Akasag-Ka-paka, 12 zdopna poma Zakaspia, Centralna Azija, in da je sedaj premeščen v KararKalo, odkoder piše naslednje:	Draga žena in ljubi otroci! Prisrčno Vas
vse pozdravljam in naznanim, da so nas sedaj v Ka-ra-Kalo preselili. Godi se nam . . . dobro, zdrav še sem, novega pa ne izvem ničesar. Tudi pisina še nisem nobenega sprejel. Piši mi, ljuba, žena, kratko na karto, da vem, če ste še živi. Se jeden pozdrav in Vsakemu jeden poljub od Vašega Vas vse ljubečega
Frano Strajnšak, Biro: Petrograd. Punkt: Kara-Ka-la, Azija, Zafcaspija.
Središče. Dne 14. t. m. se je pritepel čez hrvaško mejo stekel pes v naš trg. Ziasledovali so ga oboroženi kmetje in žandarji. Zunaj trga je pes ugriznil kmetico Marijo Kirič, mater devetero otrok, katerih oöe je sedaj na bojišču. Psa so celi dan zasledovali, a ga niso mogli dobiti. Dne 15. maja je pes zopet pritekel v Središče in je ugriznil nekega« psa ter zopet izginil. Se le soboto popoldne se je posrečilo g. stražmojstru Krepelnu in železničarju Čučku, da sta. z dob r o n a me r j e n i m i streli psa ustrelila.
* Ptuj. Ptujsko c., kr, okrajno glavarstvo je izdalo ukaz, da se ne smejo jajca in surovo maslo pošiljati iz glavarstva ven v druge kraje. Vsled tega je cena jajcem padla.
* Celje. V pisarno g. dr, Benkoviča, odvetnika v Celju, vstopi kot namestnik g. dr« Ivan Ma-zek, bivši predsednik slov. kat. dijaškega društva „Danica,“
Celje. Poštni asistent Karl Očko je na lastno prošnjo prestavljen iz Judenburga v Celje.
Celje. V mestu in okolici kroži veliko število ponarejenih bankovcev, zlasti dvekronsikih bankovcev, in mnogo oseb, ki so hotele plačati davke in obresti, je imelo pri tem že občutno škodo. Ponarejeni dvefkronski bankovci so tako okorno izdelani, da se od pristnih prav lahko razlikujejo, ker so zlasti precej svetlejše barve.
Celje. Profesor •tukajšnjo gimnazije dr. Alojzij Maček se je poročil v soboto, dne 15. t.m., v Gradcu z gospodično Jerico IJngar, hčerko štabnega zdravnika ■dr, Dagoberta Ungar.
Celje. Dne 11. In 15, -maja-je-lz celjskoga okraja odpotovalo 217 rusinskih beguncev v Gmünd na N žje-Avstrijskem. V našem okraju hi sedaj nobenega rusinskoga begunca več.
Celje. V nedeljo, dne 16. maja, je unvrla Marija Senica, rojena Cvetko, soproga tukajšnjega meščana Maksa Senica.
Celje. V našem mestu je bilo, kakor pravi u-radni izvid, v zadnjem tednu 9 oseb bolnih na lega-rju in 2 na daviei. Dve osebi pa sta umrli za, legar-jem. V občini Marija-Gradec pri Laškem trgu pa se je pojavila davica, obolele so na novo 3. umrla pa je 1 oseba,
Celje. Tukajšnji brivci so sklenili na b.nkošt i pondeljek, na Stefanovo ter na velikonočni pondo!jek imeti brivnice zaprte.
Mozirje. Občinski urad v Mozirju je dne 29. m'a.rca 1915 prejel nepodpisano pismo, v katerem se prosi, naj se razglasi, da se je pred več leti na mo-zirsk. trgu našla večja svota, denarja in naj se lastnik oglasi. Oblasti so poizvedovale po piscu in ga našle v osebi nekega duhovnika,, ki pa vsled spovedne tajnosti ne sme povedati, kdo je našiel denar. Ke-dor je tedaj izgubil denar, naj se oglasi pri orožniški postaji v Mozirju.
Sloveujgradec. Dne 15. t. m. je umrl v Gradcu bivši župan v Slovenjgradeu, inženir Henrik Poto-ischnig, v 51, letu svoje starosti. Pokopan je bil na. mestnem pokopališču v Slovenjgradeu.
Zidani most. Bojda vsled napačno postavljenega signala je zavozil v torek zvečer okrog 11, ure dunajski poštni vlak ravno pred postajo v tovorni vlak in razbil 8 tovornih vozov. Potniki v poštnem vleku so k sreči ušli s samim strahom. Nastala je promet a ovira, vsled katere so potem imeli ponočni vlaki zamude.
Plšece pri Brežicah. Vinogradi že krepko zelene i,n pričeli bodemo s škropljenjem. Delo gre pri večjih posestnikih počasi od rok, ker ni delavcev; moški delavci stanejo sedaj do. 3 K 60 v na dan ter se jim še mora dati krapa, Vina iz leta 1914 leži še tu in v sosednjih Sromljah Idosti po kleteh; cena je sedaj 44—50 K. Veliko težalvo bodemo imeli letos tudi s košnjo.
Brežice. Okrajno glavarstvo je odredilo, da je le tistim živinskim prokupcem dovoljeno izvažati živino iz okraja, ki se izkažejo z tozadevnim poverilnim listom, ki ga izdaja okrajno glavarstvo in vojaška, oblast.
v
Žrebanje velike loterije,Slovenske Straže' v korist ubogim otrokom, vdovam in sirota» padlih junakov in invalidom že dne BI. maja Takoj kupite srečke!
Zadnja poročila došla v petek dne Zl. maja.
Italijanske zahteve.
Italijanski finančni minister Luzatti je napram rimskemu dopisniku kodanjskega lista „Nationalti-dende“ naznanil sledeče zahteve, ki jih je .stavila I-falija Avstriji.
Italija takoj zasede celo južno Tirolsko in Istro s Trstom, Polo in Reko vred, kakor tudi več otokov ob Adriji;
Avstrija mora odstopiti Italiji mornariške postaje ob dalmatinski obali;
Avstrija se mora odreči vsakemu direktnemu in indirektnemu vmešavanju v zadeve Srbije;
Avstrija se mora odreči vsaki balkanski politiki, ki bi bila škodljiva italijanskim koristim; priznati mora, da Italija svoje koristi v izhodnem Sredozemskem morju proti Turčiji skupno z držar vami trojnega sporazuma svobodno izvaja in končno
mora Avstrija priznati svobodne razprave , na bodočem mirovnem kongresu, za katerega si Italija že sedaj pridržuje pravico, da bo podpirala želje Srbije in Belgije.
Te zahteve so naralvnost blazne!
Italijanska zbornica za vojsko
Dvorana je nabačeno polna,, navzočih je 480 posla' cev. Na tribunah sedijo člani diplomatičnega zbora, med njimi, poslaniki Združenih držav Severne A-morike, Anglije, Francije, Rusije in japonske, senatorji in bivši italijanski poslanci. Ko se je prikazni v zborniči tudi D’Annunzio, mu je začela, ploskati cela zbornica, izvzemši social'sti. Navzoče so tudi vse politične osebe, i/jvzemši Giolitti. -Tlačno ob fi. vir; popoldne vstopi v dvorano predsednik zbornice, Marco-ra. Zbornica mu prireja navdušene ovacije. Vsi poslanci, izvzemši 45 socialistov, vstanejo,- in zakličejo; „Živel predseduj k!“ Na galerijah vse ploska. Kmalu nato vstopi v dvorano italijansko ministrstvo, r.a čelu mu Salandra. Od vseh strani zadoni: ,,Ž i -vela vojsk a!“ Ž i v © 1 k/r a 1 j!“ S klici: ..Ž v -vela I t a 1 i j a!“ je doseglo navdušenje v zbornici svoj vrhunec.
Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje je predložil Salandra z a k o n s k i n a č r t , v kate r e m s' e določa, da se p o d e 1 j u j e -j o via d i z a slučaj v o j s k e izvan re d n a pooblastila,
V imenu vlade je podal nato ministrski predsednik Salandra izjavo, katero je sprejela zbornica z navdušenimi klici: „Ž i v e 1 a Italija!“, „Ž i v e 1 a vojska,!“, Le socialisti so ostali mirni na svojih prostorih.
Ministrski predsednik Salandra je nato predlagal, da se imenuje odsek, ki bo sklepal o vladnih, predlogih in je prosil zborničnega predsednjika, da določi člane odseka. Odsek naj predloži vladi še danes svoje sklepe. Predlog Salandre je bil sprejet,
Mlirster zunanjih zadev, 'Sonjino, je predložil zbornici „zeleno knjigo“.
Poslanci, kakor tudi galerija, so nato priredili S ala udri navdušene ovacije.
Predsednik zbornice, Mareora, j© nato naznanil imena poslancev, katere je poklical v odsek. Več poslancev se je nato podalo k ministrom in jim prirejalo burne čestitke.
Salandrov govor v zbornici.
Ministrski predsednik Salandra je potem, ko je predložil imenom vlade predlog za izvanredna pooblastila za, slučaj vojske, podal vladno izjavio, v kateri je tudi rekel:
Ultimat, katerega je avs-tro-ogrska monarhija v juliju 1. 1914 sta-vda- Srbiji, je z enim udarcem uničil učinek dolgoletnega truda, in sicer s tem, da je kršil (!) pogodbo, ki je vezala. Itali'o z Avstro-Ogrsko. Ultimat ie kršil našo medsebojno pogodbo tudi v stvarnem oziru s tem, da je bil njegov cilj, spremeniti kočljivi sistem teritorialne posesti in upliva, ki je dosedaj obstojal na Balkanu, v našo škodo. Pa hujše kot prva in druga točka ultimata je bilo to, da se je s tem ultimatom kršil in potlači! duh, ki ga je vsebovala medsebojna pogodba. Kajti s tem, da se je razvnela strašna svetovna vojska naravnost' proti našim (italijanskim) koristim in občutkom, se je raztrgalo ravnotežje. za katero bi naj jamčila, naša zveza. Vojska je povzrocha, da se je v Italiji razvil z nepremagljivo silo načrt Italijanske narodne izpopolnitve.
Kljub temu se je italijanska vlada 'trudila več mescev s potrpežljivostjo (?!),, da bi našla pot do poravnave, ki bi naj zopet privedla do tega, da se obe državi zjedinita glede vprašanja pravice do obstoja, katera (edinost) je po ultimatu izginila. Medtem so se morala pogajanja omejiti ne samo z oziram na čas, ampak tudi glede veljave, da se tako ne bi, skupnost kakor tudi čast naše dežele kršila. Rad tega in da se vzdržijo najvišji naši cilji, je bila kraljeva italijanska vlada, prisiljena, da je dn e 4. m a j a odtegnila cesarsko -k r a 1 j e v i a v s t r o - a g r s ki v 1 a d i vse svoje po g o d b e n, e predloge ter odpovedala zviezno pogodbo in izjavila, da sl pridržuje svobodne korake glede svojega nadali-ega postopanja,
O svojih uadaljnih korakih, o zvezi s tnospora-zumom je govoril zelo prikrito. Pozival je vse poslance k edinosti in slogi ter sklenil govor s klicem: Živel kralj: Živela Italija!
Kako mislijo na Dunaja.
Potek včerajšnjega zasedanja! italijanskega državnega zbora v tukajšnjih političnih krogih ni nikogar iznenadi!, ker se po dogodkih zadnjih dni ni moglo nič drugega pričakovati. Vojska še sicer ni formulilo izbruhnila, toda prihodnje ure se pričakujejo s popolno mirnostjo in zaupanjem. Prevladuje mnenje, da se bodo diplomatitene zveze prekinile že bodoče dni, če ne bodoče ure.
[talija izgnala Srbe in Hrvate.
Dopisnik ruskega lista „,BiršewiJa Wjedomosti“ poroča iz Niša:	Semkaj je došla vest, da je Italija
izgnala vse Hrvate in Srbe, ki so od začetka vojske prebivali v Italiji. Med izgnanci se nahaja tudi znani srbski podobar Mestrovič.
Grška proti Italiji.
Iz Aten se poroča :	Tukaj vlada silno razbur-
jenje radi zadržanja Italije, katero je obrnjeno tudi proti grškim interesom. Že prihodnje dni se bodo vršila posvetovanja, kako se naj Grčija; odloči.
Kaj pravi Srbija
Uradno poročilo srbske vlade pravi o zadevah, ki se dotikajo najnovejših dogodkov: Tudi ona, vest ne odgovarja resnici, da se je zaradi jadranskega v-prašanja, doseglo med Italijo in Srbijo sporazumljen-je. Tudi je neresnično, da bi dobila, Srbija, poročilo o pogodbi med trosporazumom in Italijo.
Srbi proti Italiji.
Ker zahteva k t a 1 i j a Istro in Dalmacijo, postaja razburjenje srbskega časopisja in vseli poluradnih srbskih listov vedno večje. .Glasilo srbske vlade „Samouprava“ piše: Težko verjetno je, da bi posegla Italija ob strani trospodazuma v sedanjo svetovno vojsko pod pogoji, ki bi poteptali v blato pravi vojni namen trosporazumabl ta je, nova ureditev državnih razmer v Evropi na pedi agì narodnostnega principa-. Ge bi pa, trosporazum sprejel nečuvene, proti Jugoslovanom naperjene pogoje Italije, tako, da bi dobila Italija na, B alkami tisto, vlogo, kakor jo je imela dosedaj 'Avstrija, potem M morali Jugoslovani zgrabiti po samopomoči in bi morali vse nakane, napere .e proti , njim, odbiti z -vsemi sredstvi brez ozira. Promet v italijanskih pristaniščih ustavljen.
Že od dne 16. rhaja ni zapustila nobena italijanska trgovska ladja pristanišča, v katerem je bila zasidrana. Vse italijanske paroplovne družbe so u-stavile na povelje vlajde 'v vseh italijanskih pristaniščih ves osebni in tovorni promet. Pristanišče v Genovi je vlada popolnoma zaprla tudi za promet nevtralnih 'držav. -	'	• * *
*	„Premišljevanja o božjem Srcu Jezusovem.“ Casa pii-merna, knjiga, ki jo je spisal o. Marijolil Holeček, iranćiSkan. Cena K 1.20 za broširan, K 2 za vezan izvod, po pošti 20 v več. Katoliški narodi vesoljnega sveta se oklepajo vedno tesneje božjega Srca Jezusovega. Tudi Slovenci smo se božjemu Srcu že pred leti posvetili; to posvetitev smo že mnogokrat obnovili; na posebno slovesen način se je pa zgodilo to letos, ko nam je prinesla vojska toliko žalosti in trpljenja in smo še močneje začutili potrebo, da nam odpre to srce neusahljive zaklade svoje ljubezni in svojih dobrot. Kdor se bo utopil v prisrčna premišljevanja, ki jih podaje ta knjiga, bo našel v njih neusahljiv [vir tolažbe in utehe. Ta dragocena knjiga naj se torej hitro razširi ter prinese mir in tolažbo v vse slovenske domove. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, v vseh frančiškanskih^ samostanih ter v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
*	Slovenska županstva so v prvi vrsti poklicana, da namene Slovenske Straže, M jih ima s svojo veliko loterijo, pod-pro v kolikor mogoče največji meri. Upamo, da vsak slovenski župan, vsak slovenski občinski svetovalec, ki bo te vrstice bral, takoj v svoji občini vse potrebno miren e, da bo njegova občina se v prvi vrsti zabliščala med onimi, M razumejo sedanji položaj.
Drva suha, mehka ali pa tudi trda, in sicer 10 ali 12 meterskih sežnjev, kupi taikbj tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Kdor jih ima, naj se oglasi!
Ranjeni, padli in ujeti.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Mrtvo moštvo:
Antolovič Franc, pešec. Brezice;
Cvahte Ignacij, korporal, Konjice;
Gosjak Janez, pešec. Konjice;
Hrašosrec Matija, poddesetnik, Ljutomer;.
Kovačič Anton, pešec, Brežice; Kukovič Franc, pešec,
Celje ;
Leben Janez, pešec. Celje okolica; Lorber Franc, Selnica na Dravi;
Maček Jožef, poddesetnik;
Novak Jakob, pešec, okolica Celje;
Pušnik Franc II, pešec, Brežice;
Ramšak Jožef, pešec; (Rus Janez, desetnik, Ptuj okolica; Strenčki Franc, desetnik, Bizeljsko; Topotnik (T.opolnik) Franc, pešec, Ljutomer; Trstenjak 'Franc, pešec, Šalovci;
Veber Janez, pešec, okolica Celje; Verstovšek Jožef, pešec, Brežice; Vivot 'Franc, četo vodja, Konjica;
Wieser Aleksander, pešec, Maribor;
Ranjeno moštvo:
Apotekar Franc, poddesetnik;
Breznik Janez, pešec;
Čapek Jožef, pešec; Cihal Anton, pešec; Cizej .Alojzij, korporal :
Draksler Ciril, narednik; Drugovič Franc, pešec;
Fekonja Konrad, pešec; Fekonja Martin, pešec;
Jamšek Franc, pešec; Jevnik JožeS, pešec; Jezernik Karol, pešec ;
Kaluža Ljudovik, pešec; Klement Alojzij, pešec; Kobale Janez, pešec; Križan Ferdinand, korporal; Križan Alojz, pešec; Kudler Peter, pešec;
Maurer Karol, pešec;
NačUočnlk Jakob, korporal; Nemec Franc II, pešec; Neubauer Anton, pešec;
Odlazek Frane, pešec; Ozimic Franc, četovodja;
Paulič Jožef, pešec; Pavalec Konrad, pešec; Penel Fran, pešec; Pobežin Jakob, pešec; Polanc Abjfcon, desetnik; Požgan Jožef, pešec; Pukl Karol, desetnik; Pušnik Franc, korporal; Pustosletušek Martin, pešec ;
Ramšek Valentin, pešec; R'omih Vid, pešec;
Schemeth Andrej, četovodja: Šeško Janez, korporal; Sivka Jožef, poddesetnik; Skamlic Tiomaž, pešec; Skerbec Vinko, pešec;' Skerbinšek Janez, pešec; Skoberne Franc, pešec; Smolar Franc, pešec; Stadlman Friderik, korporal; Straus Jožef, lcorporal: Strohmaier Alojzij, frajtar;
Tuš Janez, pešec;
Vouk Franc, pešec: Vadelka Štefen, korporal;
Zach Janez, četovodja; Žumer Martin, pešec; Zupanc F., pešec: Zupanc Janez, pešec.
TJjeto moštvo:
Bračič Jožef,- pešec;
Guček Jožef, pešec:
Knuplež Albert, pešec.
Domobranski pešpolk štev. 27:
Mrtvo moštvo:
Ačko Anton, pešec;
Bizjak Anton, pešec;
Dolenc Janez, pešec- Drnovšek Martin, pešec;
Gaberšček Jakob, pešec;.’
Hribernik Engelbert, pešec;
Izlakar Karol, korporal; 'Jaklič Janez," pešec;
Klemenc Matevž, pešec;
Močnik Anton, pešec;
Pirc. Janez, pešec;
Šinkovec ■ Matija, pešec :
Tekavo Filip, korporal;'
Ule Ferdinand, pešec;
Zarnik Janez, pešec.
Ranjeno moštvo:
Blatnik Karol, pešec;
Čižman Franc, pešec;
Glad Matija, korporal; Golob Janez, pešec;
Klemenčič Lovro, pešec; Kokoli Aiiton, frajtar; Kovačič IRuddlf, narednik;
Mramor Alojzij, pešec;
Novak Karol, pešec;
Pleško Franc, pešec;
Vodošek Filip, pešec; Vodopivec Franc, pešec;
Železnik Jožef, pešec; Žibert Jožef, pešec; Zupančič Anton, pešec.
Ujeto moštvo:
Bajc Andrej, pešec; Belec Janez, pešec; Berce Jakob, četovodja; Bernik Martin, pešec; Bogataj Janez, pešec; Bogataj Jožef, pešec; Bratuša Frane, pešec; Brus Leopold, pešec;
Cek Anton, pešec; Cerar Karol, pešec; Černe Anton, pešec; Černivec Anton, pešec; Černivec Franc, frajtar;
Deleia Anton, pešec; Drnovšek Jožef, pešec,
Golob Andrej, pešec; Golob Anton, pešec;
Habjan Valentin, pešec;
Jereb Janez, pešec;
Klemenčič Anton, pešec; Kohne Franc, častniški sluga; Kogovšek Franc, nošen : Koren Andrej, pešec; Koren Jožef, pešec; Košir Alojzij, korporal; Krašovec Evgen, pešec;j Krejči Janez, četovodja;
Leskovšek Janez, pešec; Lovšin Janez, pešec;
Muc .Tnnez, pešec;
Novak Janez, pešec:
Perklič Alojzij, pešec; Pinter Anton, pešec; Plahuta Alojzij, poddesetnik; Plahutnik Franc, pešec; Praznik Anton, pešec;
Samec Anton, pešec; Sedmak SAvgusi,. pešec; Seitina'August, pešec: Simončič Franc, pešec; Skok Jožef, pešec; Slatin -šek Jožef, nešec; Šorli RVidolf, pešec; Strašek Anton, pešec; Stropnik Rudolf, desetnik; Štrukelj Avgust, pešec;
TWtinek Jakob, častniški sluga;
Vidmar Franc, pešec: Volarič Jožef, pešec; Vrhovnik Fr., pešec;
Zajc Viktor, pešec; Žnidaršič Stefan, pešec; Žumer Fr., pešec; Zupančič Rudolf, pešec.
Razni:
Pri imenih brez označb1 e ali mrt*v ali ujet, se gre za ranjence.
’Äpgusänöiö Franc, 3. pionirski bataljon, Brežice; 'Anžič Štefan, priaporščak, 27. pešpolk :
Bočfe, Nikolaj, kadet, 27. pešpolk, mrtev; Božič Jakob, praporšBad, 27. domobranski pešpolk, ujet;
Fuks Tomaž, poročnik, 22. pešpolk, mrtev;
Konrad Henrik, nadporočnik, 27. pešpolk, mrtev; Kovač Andrej, prau^Mtak, '101. pešpolk;
Mačelji^Hppc, obratni strojevodja, uiet:
Papctf^^ef, poročnik), 75. pešpolk; Patoh Aleksander, ka-det, 12jj^#<ski topovski polk; Peršič Jože?, poročnik, 27. domo-bjÄpwBßDeSpolk, ujet.
/ ,	Pešpolk štev. 87:
«	Ranjeni častniki:
tein k Franc, kadet:	Neutsch Jožef, nadporočnik; Notar
pfetor,.,jpraporščak; Predikaka T»-an, kadet; Reuss Karol, stot-
ak;
Moštvo:
Pri imenih brez označbie ali mrtev ali ujet, se gre za ranjence.
Acinovec Martin, pešec; Ajdnik Viktor, pešec; Ajdovnik Franc, pešec; Augustinovlič Janez, korporal;
Bazac Janez, pešec; Bevc Anton, pešec; Birza Jožef, pešec, mrtev; Blagovič Alojzij, korporal, mrtev; Blatnik Franc, pešec; Bobek Anton, pešec, mrtev; Bohinec Martin, pešec, mrtev; Božič Feliks, korporal, mrtev; Bračun Anton, pešec; Bratkovič Anton, pešec; Brajkovič Franc, pešec; Bratina Franc, pešec. mrtev; Bratuša Tomaž, pešec; Brljavac Jurij, pešec; Fran Brovc, pešec; Bučer Jožef, pešec, mrtev;
Cafuta Jakob, pešec; Čargo Janez, pešec* mrtev; Ciglar Jožef, pešec, mrtev; Cizej Viktor, poddesetnik, mrtev; Cossetto Anton, pešec; Cupin Jožef, pešec; Cvenk Boštjan, pešec, mrtev;
Demšič Jožef, pešec: Dellabernadina Julij, pešec; Deželak Edvard, pešec; Dobič Alojzij, pešec; Dobovišek Mihael, pešec; Dobravc Franc, poddesetnik; Dobrina Anton, pešec; Dolar Jakob, pešec ;
Farkaš Janez, pešec; Faršnik Janez, pešec; Ferenc Ferdinand, poddesetnik; Ferme Nikolaj,, pešec; Filipič Franc, pešec, mrtev; Florian Severin, pešec; Frankeš Mirko, pešec, mrtev; Fuk Karol, pešec; Furlan Peter, pešec;
Galuf Anton, pešec; Galun Anton, pešec, mrtev; Gerur. Mihael, poddesetnik; Glušič Anton, pešec; Goldman Franc, štabni narednik; Golob Janez, pešec; Gorjanc Anton, pešec; Gorjup Jožef, pešec ; Grabner Franc, pešec* mrtev ; Grandenti Gri-sold. pešec; Grdina Anton, pešec, mrtev; Gulič Alfonz, pešec;
Hebar Janez, pešec; Hochkraut Anton, poddesetnik; Holc Franc, pešec; - Horjak Jožef, pešec; Horvatin Ignacij, pešec; Hrastnik Franc, pešec;
Issek Luka, pešec;
Jadulin Jožef, pešec, mrtev; Jelen Anton, pešec; Jelen Franc, pešec; Jereb Jožef, pešec; Jezovšek Karol, pešec; Jan. Jogan, pešec; Jurac Anton II, pešec;
Kanalec Franc, pešec; Kaučič Franc, pešec; Kekec Jož., pešec; Klančrtik Ferdinand, pešec, mrtev; Klemenčič Vaclav, pešec; Klinar Jurij, pešec; Kobale Luka, pešec; Kodrun Val., pešec i Kofdl Anton, pešec;' Kogler Franc, poddesetnik; Kokelj Rudolf, pešec; Kokot Jožef, poddesetnik; [Kokoter Janez, pešec; Kos Janez, pešec, ujet; Kosi Janez, desetnik:	Kozina Matija,
poddesetnik, iilnev; Kozole Janez, pešec, mrtev; Kostanjšek F., pešec, mrtev; Kostevc Janez, pešec; Kostevšek Anton, pešec; Kovačič Janez, pešec; Kovše Anton, pešec; Kragl Gašpar, pe-^ šec, mrtev; Krajec Janez, pešec; Krasna Janez, pešec; Kreft Henrik, ititularni narednik; Kretzenbacber J., pešec, mrtev; Krpan Pavel, pešec; Kuder Martin, desetnik; Kure Andrej, pešec, mrtev ;
Laibacher Reinhold, pešec; Legvart Viktor, pešec, mrtev; Lesjak Franc, pešec; Lister Avgust, pešec; Lipar Andrej, pešec. mrtev; Lip Anton, pešec; Lizzul Jakob, pešec; Ločičnik F., pešec; Lorenci Peter, pešec, mrtev; Lozy Rafael, pešec, mrtev; Lupše (tudi Le)pše) Alojzij, pešec, mrtev p Lužar Jožef, pešec, mrtev; Lužar Karol, pešec, mrtev ?
Maček Karol, pešec; Mohorčič Janez, pešec; Majal Jožef,, pešec; Malgej Jožef, desetnik, mrtev; IMainfredos Anton, pešec; Maurič Janez, pešec; Marek Jožef, poddesetnik; Marolt (Matija, pešec; Mastnak Alojzij, pešec, mrtev; Matko Franc, korporal; Matko Alojzij, korporal; Mazi Anton, frajjtar;. Mazil Rudolf, pešec, mrtev; Menart Janez, pešec; Meršnik Janez, pešec, mrtev; Merzdovnik Franc, pešec, mrtev; Medicar Franc, korporal, mi-tev; Mihelin Viljem; Miklavčič Anton, pešec;, Mikložič Avgust, pešec; Mikolič Janez, pešec; Milharčič Kai'ol, pešec; Milotič J., pešec; Mirnik Mihael, pešec; Mirt Janez, pešec; Mozetič Jožef, pešec; Mozetič Alojzij, pešec; Mravljak Božidar, pešec, mrtev; Mušič Franc, titulami frajtar;
•-Nabergoj Janez, pešec; Novak.Franc, pešec, 2. stotnija; Novak Franc, pešec, 4. stotnija, mrtev; Novak Henrik,, pešec, mrtev; Novak Janez, pešec;
Obresnik Janez, pešec, mrtev; Ocvirk Jakob, korporal, mrtev; Ogrizek Šteflan, pešec: Olup Franc, pešec; Opresnik J., pešec; Ornik Franc, pešec, mrtev; 'Ožek Frane,, pešec;
Pajduh Jožef, pešec: Panič Franc, titulami narednik; Petrovič Janez, frajitar; Piki iFranc, pešec, mrtev; Pistan Petei, pešec; Planinc Janez, pešec; Planinc Ciril, pešec; Planinc Leopold, pešec, mrtev; Pliberšek Jakob, pešec; Podbršek Janez, pešec; Podlesnik Franc II, pešec; Podstenšek Anton, pešec; pešec; Pohle Franc, pešec, mrtev; Polak Mihael, pešec; Paulic Janez, pešec, mrtev; Paulin Jožef, pešec; Persolja Mihael, pešec; Pernci Jožef, pešec; Poročnik Janez, pešec; Potočnik Matija, frajtar; Požun Anton, korporal, Pržan Martin, pešec, mi-tev; Pregelj Franc, četovodja; Prejuha B„, pešec, mrtev; Blaž Premro, pešec; Preželj Franc, pešec; Pristovnik Janez, pešec; Pušnik Anton, pešec; Putiana Anton, pešec, mrtev; Putrih Jožef. pešec;	.
Raj gl Janez, pešec; Rans.ky Franc, pešec; Reich Karol, pešec, mrtev; Reich Karol I, pešec; Remšak Matija, pešec; Re-nar Leopold, pešec; Robnik Aiidrej, pešec; Robnik Vinko, pešec; Rotenhäuser Anton, pešec; Rožanc Jakob, pešec; Rozman Anton, četovodja; Rozman Franc I, pešec; Rozman Franc, pešec, mrtev; Ručna Franc, pešec; Rupreht Vinko, pešec, mrtev;
Sabec Jakob, pešec; Sandor L., pešec;] Sankovič Matevž, pešec; Šavli Janez, pešec: Scharner Jožeti, pešec; Schlosser J., pešec; Schrott Avgust,, pešec, mrtev; Schwab, Ferdinand, pešec; Schwarz Marko, pešec; Šega Matija, pešec; Selež Rudolf, pešec; Selič Janez, pešec; Senegačnik Avgust, pešec, mrtev; Senica Jožef, pešec; Seničar Martin, frajtar; Šerbec Avgust, pešec; Setenc Jožef, pešec; Sevka Gregor, pešec; Šifer Franc, pešec, mrtev; Skaber Anton, pešec; Škorjanc Anton, pešec; F. Smodiš, pešec, mrtev; 1 Snaveršnik Jožef, pešec, mrtev; Sojč Jožef, pešec, mrtev; Sokolič Anton, pešec; Sotovšek Franc, pešec; Span Jožef, pešec, mrtev ŠpegliS Jakob, frajtar, mrtev; Spešič Jožef, korporal; Stajnko Janez, pešec; Štebih Janez, če-Spešič Jožef, korporal; Stajnko Janez, pešec; Štebih Janez, četovodja: Šteharnik Franc,'četovodja, mrtev; Stele Jakob, korporal; Stepčič Anton, pešec; Sterdišnik Peter, korporal, mrtev; Sterdinka Janez, pešec, mrtev; Strafeda Ožbalt, pešec; Štrucl Jožef, pešec; Superina Mihael, pešec; Suši Janez, pešec; Karol Schuler, korporal;
Temei Gašpar, narednik; Teršek Janez, pešec, imrtev; Timovšek Ferdinand, pešec; Tomarič Karol, pešec; Toplak K., pešec:. Topolovec Franc, pešec, mrtev; ‘Tirstetnjak Franc, pešec; Troha Ernest, pešec; Turk Mihael, pešec, mrtev;
Ukmar Jožef, pešec; Uplaznik Janez, pešec; Uršič Jožef, pešec, mrtev;
Valentin Franc, pešec; Valentine 'Jakob, pešec; Vanovšek Janez, pešec; Vatič Peter, četovodja*; Vatovec Janez, pešec; Jožef Verbančič, pešec, mrtev; Verhovnik Karol, pešec.; Versenjak Janez, pešec; Verhačnik Fran^ II, pešec; Vogrin Janez, frajtar; Vidmar A.ojzij, pešec; Vidovič Janez, pešec;« Vimpolšek Janez, pešec; Vimpolšek Jožef, pešec, mrteSv; Vodišek Martin, pešec; Volčajnšek Anton, pešec; Vranič 'Jakob, korporal;
Wächter Alojzij, pešec, mrtev; Waschei Karol, pešec, mrtev; Weissbacher Franc, korporal;
Zaberložnik Mihael, pešec; Žabota Marko, pešec; Franc Zabreščak*, pešec; Zajc Jurij, pešec; Zalokar Dominik, fratjtar, mrtev; Zebec Alojzij, pešec; Zemljak ’Alojaij, frajtar; Zemljak Janez, pešec;
Zivič Jožef, pešec; Žnidarič Franc, pešec, mrtev; Žohar Engelbert, pešec; Zupanc Mihael, pešec;
* „Sv. Križev pot za vojni čas.*4 Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkjah.
*	Molitve za mir, ki se po zapovedi sv. Očeta, oziroma prečastitega kn.-šk. ordinarijata, naj opravljajo letos posebno pri majniški pobožnosti, oztroma tudi pozneje, dokler še bo trajala sedanja vojska, se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru na jako priročnih listekih. Stane pa 100 komadov s poštnino vred 60 v. Denar se pošlje najbolje naprej.
*	Sv. Oče Benedikt XV. V slovenskem jeziku smo dozdaj pogrešali življenjepis novega papeža, čepra/v so po njem vpraševali verniki in osobito kateheti za uporabo v šoli. Sedaj je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru izšel precej obširen življenjepis sv. Očeta Benedikta XV., katerega je priredilo za slovensko ljudstvo uredništvo „Slovenskega Gospodarja." Da se lahko knjižica zelo razširi, določila se ji je prav nizka cena 10 v za komad, koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah. Življenjepis je pisan zelo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njeml
*	„Mala Lenčica od Svetega Boga.“ Ponatis iz „Cvetja", oktav, 93 strani, 50 v, po pošti 55 v. Mala Lenčica, pobožni o-trok na Irskem, je že v petem letu svoje starosti šla k prvem sv. obhajilu in sicer dne 6. decembra 1907. Polteni je kratko časa pogosto prejemala presv. Rešnje Telo in umrla dne 2. febr. 1908. Prelep zgled je za večkratno sv. obhkjila. Knjižica se priporoča kot primaren spominek prvoobhajancem in pridnim otrokom sploh. Dobiva se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
*	„Varčna kuharica.“ Zbirka navodil za pripravo tečnih in okusnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915 N. R. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Izredno nizka cena za to 224 strani obsegajočo knjigo znaša samo K 1.20, v platno vezana K 1.80, po pošti 20 vin. več. Kakor pove že naslov, ne bo služila knjiga samo ob časa draginje in pomanjkanja živil, katero je prinesla s seboj svetovna vojska, temveč bo ostala vsaki gospodinji nenadomestljiva svetovalka za poznejše dobre čase, katere nam Bog dodeli! Želeti je, da bi si to kjnjigo nabavila vsaka gospodinja, ki je ali pa želi postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoje družine, pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tudi velike pripomogla, da se knjiga hitro razširi. Knjiga se naroča v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
*	P. n. žnpane opozarjamo, da se dobijo v tiskarni sv. Cirila. v Maribora: Prošnje za dovoljenje klanja, oziroma prodaje govedi in prašič, kakor tudi Potrdila o podelitvi dovoljenja za klanja telet.
Velika zaloga dp,
Basti, spebpnlDB la op peči po vsabi ceni.
Tudi sa obroke. - llustr. cenik zastonj. • Gramofoni 20—200 K
K 1-60
K T-K M — K W— K 8-K 2-K 3-
Niklast* remonL-ttra Pristna srebrna sia Original omega nra Kuhinjska ara Budilka niklasta Poročiti prstani Srebrne rerižiee
Večletno jamstvo.
Nasi. Dlelinger
Theod. Fehrenbach
BPBP ln oialap MflHSBOR, Gosposka 0LZ6
Kupejem zlatnino in crebro.
Sedlarska obrt
v večjem kraju na Sp. Štajerskem, dobro upe-Ijana, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji odda. Vpraša ge v upravništvu »Straže«.
Lepo posestvo
s sadonosnikom in njivami bliza Maribora se zavoljo bolezni proda po nizki ceni. Vpraša se pri Jožefa Senekar, posestnika v Krčevini štev. 43 pri Maribora.
Kovaški pomočmi
ki zna tudi konje podVovati, se sprejme pri kovaškem mojstra Laminger, Mariöor, Burggasse.
Kupi se posestvo
v vrednosti 15.600 K. Pogoji : prijazna lega, bliza večjega kraja, železnice in cerkve, nekaj gozda, polja in travnikov, vsaj za 2 do 8 glave živine. Ponudbe s ceno in opisom sprejema pisarna „Slovenske Straže“ v Ljubljani. 307
Zidarji
za betonska dela in za obmetavo zidovja pri Šterntalu se takoj sprejmejo Vpraša se naj pri stavbenem mojstru Juliju Glaser, Mellinghof, Maribor.
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske
pridelke po najvižjih cenah
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska cesta 29 (Meiiingerstr.)
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne ture damske od 8 K Srebrne verižice od K 2-40 Sreb. verižice damske K 3*60 Zlate damske nre od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske nre, Schafhansen, Zenith, Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Bureš MeSs
urar, zlatomer in odalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi arar od glav. kolodvora.
rsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci.
Kdo naj jemlje Si roli n ?
1 Vsak. k! trpi n. f~jnem kaliju.	j * ^dož.kaferim SUeün xna^no
°? s sfrollnom ozdrave.	» * ugodmm vspehom na splošni počufek.
'MEM
Slovenska županstva — ne prezrite po živa „Slovenska Straže“ za loterijo v korist ubogim slovenskim otrokom, invalidom in udovam padlih junakov 1
Je debi v 0 vseh !ekarnts/i à K.U.-
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja:
Sre Öko va o zastopstvo 14, Ljubljana.
ICwligarua, umetnin® Its muiikiiij@.
Goričar SLeskovšek
= Cell® =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbeio dopisnic XX P° raznih cenah. XX
Z m gestilnižarje:
Papirnate servljete vsled novih predpisov narnestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
za moške, ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
R.SteraieckivGeljušt.360
== Pišite po cenik. -------
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posode
Maribor Pf arrhofg.3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Pozor kmetovalci I
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: demačo, nemško. (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, splob vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mautbner, ki se dobivajo pri g domači tvrdki
Z. RÄYN1KÄR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih vodà.
Solidna in točna postrežba. "^i
Edina štajerska steklarska narodna trg o Vlite*.
Na debelo!	Na drobnoI
® ® •
9 9 0
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev zrn oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnejša in točna postrežba.
Spodnješiaj. ljudska posojilnica v Mariboru
r. z. z n, s.
HrSTslIrtD vi ono " sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 41/,0/», proti trimesečni odpovedi po 4s/4%- Obresti se pripisujejo h kupit 1.1.1 Ctltlllttf V	1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinila.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
(«als
Pfl&AÜls »n HüiüjA le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5'/*%i na vknjižbo sploh po S1/«0/», na vknjižbo in _
A	wv UuJUjv S*/.'/» >n na osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Proiige za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
1 Two,.«n so vsako sredo in četrtek od 9. do 13. ure dopoldne in vsako soboto tsd 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnik urah se sprejema UldUIHJ Ul« i„ «planjo denar.
Pojasnila se dajajo
in prošnje prejenujo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. are popoldne.
Posojilnica Ima tudi na razpolago domač« hranilne nabiralnik«.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).

Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
regisfrov&ne zadruga z ne®ni. zivtio
Obrestuje hranilne vloge po II 01 12 lo
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača ie koieke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -
• lastni hižž (Hotel ,Pri belem valu*) ¥ Celju, Graška cesta 9, l.nachšr
Izdajatelj In založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.