MR*****’*
PoStnina plačana v gotovini.
C«m 25.— Ur
M.
Spediz. in a-bb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-11 Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta it. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekoval račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 14
Trst - Gorica 6. aprila 1956
Izhaja vsak petek
Volitve
naj izpričajo naš obstoj
Tisti, ki imajo radi velike besede, bi rekli: »kocka je padla!« 27. maja. bomo na. našem področju že tretjič imeli občinske volitve in obenem tudi prve povojne volitve v pokrajinski svet.
Pod kakšnimi pogoji bodo potekale pokrajinske volitve je znano. Tržaško ozemlje je razdeljeno v 16 volilnih okrožij. V vsakem volilnem okrožju bo izvoljen tisti kandidat, •ki dobi v njem večino glasov. Ker -pa šteje pokrajinski svet 24 članov, bo preostalih osem mest razdeljenih med posamezne skupine, ki niso dobile odgovarjajočega števila rmtndatov v okrožjih. V ta namen bodo vse neizkoriščene glasove sešteli, vsoto pa bodo delili z osem in s tem bodo dobili količnik, ki bo potreben za dodelitev enega mesta.
Ze zadnjič smo povedali, da je sestava volilnih okrožij za volitve v pokrajinski svet takšna, da praktično ne moremo upati, da bi bil na osnovi večine izvoljen vanj en sam slovenski kandidat. Vsa pozornost mora torej biti obrnjena v to, 'da se zagotovi izvolitev čim večjega možnega števila kandidatov na račun tistih količnikov in odstotkov, na katere bo odpadlo osem mest, k ate-rth nosilce se ne voli po okrožjih. Tu se odpirajo razne možnosti, ki jih bodo morala slovenska politična vodstva v bližnjih dneh trezno pretehtati. Rešitve, ki bodo sprejete, bodo seveda bolj ali manj tvegane, toda v. danih okoliščinah, v ksfkršne smo potisnjeni s krivično razdelitvijo volilnih okrožij, smemo samo na ta način upati, da kaj dosežemo.
Mi umestno, da bi lu razglabljali o številkah in morebitnih rezultatih, čeprav bo pri odločanju oboje igra lo veliko, vlogo. Vsekakor pa bo borba za zastopstvo v pokrajinskem svetu trda, rodila bo kvečjemu nesorazmerne rezultate, toda brez zastopstva v njem najbrž le ne bomo ostali. Samo vere ne smemo izgubiti, čeprav tolčejo po nas s silo in zvijačami.
Se veliko bolj velja, to za volitve Vjl Občinske .tvetg. znjuiterctt, ja -bil s posebnim odlokom vladnega generalnega komisarja tudi na naše oečmlje raztegnjen novi volilni red, Id velja v ostali Republiki. V Trstu in Miljah bodo torej mandati deljeni po proporcionalnem sistemu, v vseh ostalih okoliških občinah pa po večinskem sistemu. Skoda je res., da ni tudi za manjše občine u-veljavljen proporcionalni sistem, ki bi dal na politično tako delikatnem področju, kot je Tržaško ozemlje, veliko točnejšo sliko o dejanskem •razmerju sil. Tako bodo pa stranke prisiljene nn. kompromise in zveze, katerih sad bodo nejasne skupne liste in v marsikateri občini bo pre cejšen del prebivalstva zaradi večinskega sistema sploh izključen od zastopstva v občinskih svetih Toda, ker je že tako, bo treba pač ukrepati v skladu s predpisi. Prepričani smo, da si bodo Slovenci tudi v teh okoliščinah znali zagotoviti vsaj večino, če že ne izključna zastopstva v vseh tistih okoliških občinskih svetih, ki so že danes v slovenskih rokah.
To so glavna vodila, kajti pred vsem je važno, da te volitve ponovno izpričajo, da žive v teh krajih Slovenci. To mora izhajati tako iz volilnih rezultatov, kot tudi iz zastopstva v svetih posameznih u-pravnih enot. Ne govorimo tega kot nacionalisti, ki se ne bi zavedali a-li se ne bi hoteli zavedati, da nismo povsod v. večini. Zagrizenost in sovraštvo nam ne mračita pogledov. Toda prav za dosego sožitja za uresničenje pogojev in ureditve ki naj omogoči obojestransko zadovoljstvo tu živečih narodnosti in našo vključitev v krajevno obče stvo mislimo, da je treba vedno na novo izpričevati svoj obstoj. Ne smemo izpregledati, da tisti, ki ga ni, ki se sam nima poguma pred staviti z lastnim imenom kot Slo venec, tudi ne more zase zahtevati nobenih pravic. In danes, ko nam eni pridigajo, da je prvo socializem, drugi, da se moramo žrtvovati za komunizem, tretji, da nas je pre malo in se moramo zato skriti pod tuji klobuk, se moramo toliko bolj zavedati, da moramo s svojim gla som za slovensko stranko pokazati najprej, da smo in kje smo. Za narodne manjšine je to osnovno in glavno pravilo. Samo tako bom kaj imeli. Sele za narodno pridejo na vrsto druge opredelitve. Zato bomo slovenski demokratje tudi tokrat nastopili pod slovenskim ime nom. ponosni, da bomo v teh zme denih časih edina politična skupnost, ki bo ha Tržaškem ozemlju dvigala in javno, ne pa skrivaj reševala rid tej zemlji ime in bodočnost slovenske manjšine.
* * *
Trife razorožiti!eni predlogi
Razarožitveni pododbor Organiza-je združenih narodov je od 3. a-priia zopet na, delu. Kakor vedno so mu tudi tokrat predloženi razni azorožitveni načrti, med katerimi je vzbudil naj večjo pozornost sov-, jetski. Ker je vprašanje omejitve stroškov za oboroževanje eden izmed najvažnejših med Vzhodom in Zahodom še odprtih problemov, komentatorji in politiki živahno ugibajo, kaji naj bi se naredilo. Eni pozivajo na opreznost, drugi pa zo-et menijo, da se ne sme izpustit: nobene priložnosti in tako tudi ne te, samo da bi se končno le zbližalo razna stališča in doseglo kakšen rezultat.
Sovjetski načrt za razorožitev predlaga sklenitev mednarodnega dogovora o zmanjšanju običajne o-barožLtve, s čemer naj bi bil olajšan kasnejši sporazum o prepove-jedrnega (atomskega) orožja. Zmanjšanje oborožitve bi po sov-.tskem načrtu moralo biti izvedeno v letih 1956-1958. Dežele, ki Di podpisale sporazum, ne bi smele, v treh mesecih po podpisu, povečati števila svojih oboroženih sil nad stanje 31. decembra 1955. Po prete ku tega razdobja pa bi Sovjetska zveza, Združene države in Kitajska začele zmanjševati svoje oborožene sile vsaka na 1,5 milijona mož. Velika Britanija in Francija pa bi o mejili svojo vojsko vseka- na 650.000 mož. Posebna konferenca bi določila število oboroženih sil ostalih držav, od katerih- pa naj bi nobena ne imela več -kot 250.000 mož. Fi-ran-čna1 -sredstva, ki bi jih države prihranile z zmanjšanjem izdatkov za oboroževamje. bi uporabili za g>*-spodarski" razvoj nerazvitih dežel. Načrt ne predvideva takojšnje prepovedi vseh vrš-t atomskega orožja, pač pa takojšnje prenehanje oo-skusov z atomskimi bombami. Predvideni so tudi mednarodni opazovalci, ki bi v vsaki državi -imeli pravico nadzirati, da se prevzete obveznosti tudi izvajajo. V Evropi bi. vzpostavili posebno cono some-itve in nadzorstva' ofctSK^ltve«, ki b' obsegala med drugim obe Nemčiji. Končno hi proučili tudi uporabo letalskega fotografiranja kolt e-nega izmed načinov za izvajanje nadzorstva.
Proti temu sovjetskemu načrtu stojita anglo-francoskf in ameriški načrt.
Francozi in Britanci .predlagajo, naj bi se vse države odpovedale u-porabi atomskega- orožja, razen v obrambi pred napadalcem. Današnji »štirje veliki« In Kitajska bi po tem predlogu obdržali svoje oborožene sile na dosedanji višini. Skupno z zastopniki -še drugih 10 držav bi njihovi delegati sestavili »izvršni odbor za .razorožitev«. Ta odbor bi pripravil načrte za nadzorstvo traad običajno razorožitvijo ki naj bi bilo izvedeno ob upoštevanju Eisenhovve-rjevega predloga zračne inšpekcije !n Bulganinovih nadzornih mest na strateških toč-
kah. Nato bi sklicali veliko mednarodno -Konference, -pa kateri bi don iocoLi ouscg oooiozenm sil tiSUil -ar-zav, ki ne spadajo med »pet vcii kih«. Seie po rej. konferenci bi pet velikih sil zečeio zmanjševati svoje ooorozene sile, nadzorno telo predlaganega izvršnega odbora -pa bi pripravilo ureditev nadzorstva nad atomskimi po-skusi.
Ameiriški predlog je najbolj enostaven: Združene države in Sovjetska zveza naj ’ bi vzpostavili p< r .skusne cone v obsegu 52-78.000 kvadratnih kil-ome.trov. V teh conah ne j bi preizkusili -razne načine kopenske in letalske kontrole. Obe državi bi hkrati skrčili svoje oborožene sile vsaka na 2,5 milijona mož. Prav tako naj bi se obvezali na medsebojno obveščanje o premikih oboroženih sil izven državnih meja. Sele ko bi -bilo -to izpeljano, bi razpravljali o nadaljnjih korakih.
'Sovjetska zveza je torej v glavnem sprejela nekdanji ameriški predlog, da se je treba- najprej- sporazumeti o cmej-itvi klasične ob j-•rožitve in šele nato o prepovedi a-tomskih poskusov in orožij. Prav -tako sprejema, čeprav šele za kasneje, tudi Eis-enhovverjev predteg o zračni -inšpekciji. Zato je pa s svojim predlogom zadela ob Britance, k! se šele pripravljajo na prvi poskus z vodikovo bombo (-takšni poskusi -bi bili po sovjetskem predlogu takoj prepovedani), in ob Francoze, ki ob težavah, -kakršne imajo v Severni Afriki, ne marajo
slišati o tem, da bi njihove oborožene sile morale ostati omejene na številčno stanje 31. decembra 1955 Lrondonsica konferenca članov ožjega odbora razorožitve ne komisije OZN, ki zasedajo zdaj v Londonu, bo pokazala koliko je v teh predlogih iskrenosti, v koliko so realni in- kako se dajo v sklad iti.
Komunistični poraz u FIAT-u
29. aprila je 60.000 delavcev in nameščencev največje italijanske avkomooliske tovarne volilo nove tovarniške odbore. Komunistični sindikati, ki- so do pred letom dni imeli v tovarniških odborih tega podjetja -trdno večino, so lani utrpeli svoj prvi poraz. Splošno se je pričakovalo, da bodo nove volitve ta jporaz potrdile, toda skoro nihče ni predvideval, da -bodo komunistične izgube tako velike kot so v resnici -bile. Komunistični sindikati so zda-j ponovno -izgubili še eno petino 'lani ohranjenih 'glasov. Od 'ariških 36.9 odst. glasov so nazadovali na 28,8 odst. glasov. Medtem ko so lani nekateri menili, da je komunistični poraz več ali ma-nj slučajen ali vsaj .trenuten, se je zdaj pokazalo, da je vsaj napredno -turinsko delavstvo kar dokončno spregledalo komunistično igro.
■Po številkah zadnjih volitev v delavske obratne odbore so komunisti v Turinu padli na polovico -tiste moči, s kakršno -so razpolagali še pred pičlima dvema letoma.
Kam plove Rusija?
V zahodnem tisku je Sovje-tija predmet napetih ugibanj. Stvari so zavzete nepričakovane smeri že v trenutku Stalinove smrti. Kdor zasleduje naše pisanje, se bo spomnil, da smo takoj v samem začetku iz-azaii m:sel, da kaže Stalinova smrt mnoge podobnosti s smrtjo Robe-spierra. Prav tako, kakor je bilo v termidoru 1.	1794	mnogo članov
konventa, ki so se bali, da- jih Ro-bespierre postavi na' morišče, tako je bilo 1. 1952 v Stalinovem okolju mnogo takih, ki so se bali Stalinovega maščevanja. Hruščev nam je sam odkril tc bojazni: »Kadarkoli nas je Stalin klical, smo se spraševali, ali pomeni to povabilo prijateljski sestanek ali odhod na morišče.«
Razumljivo je, da je tako stanje, pa čeprav bi se mu ljudje že nekako prilagodili, postajalo čedalje ne-'znosnejše. Kaj je tem ljudem še preosta-jalo dr-ugega, kakor da. razmišljajo o tem, kako bi se -iznebili nas-ilnika? Prav zato lahko smatramo kot zelo verjetno verzijo, da je Stalin postal žrtev zarote najbližje okolice, ki- ga je obdajala.
Naj so se dogodki odigrali .tako ali drugače in naj nam Stalina prikazujejo tudi v najbolj razvratni grozoti, ne smemo pozabljati, da je Stalin -vodil Sovje-tijo — seveda na -svoj najokrutne-jši način —' skori najtežje krize njene zgodovine in da je Rusija pod njegovim ibičen doživela doslej nes-luteni razmah. Meje njenega, vplivnostmega področ-
Poslanica svetega očeta
Na velikonočno nedeljo dopoldne je sveti oče naslovil na v-se vernike posebno poslanico miru. Govoril je množici, .ki se, je zbrala na tugu Sv. Petra. Sveti oče je pozval vse vladarje in ljudi sveta, naj -bi -ustavili tekmovanje v oboroževanju ter naj bi raje posvetili vse svoje sile o-hranievanj-u miru. Ostro je. zavrnil materialni napredek, v 'kolikor bi bila z njim združena- odpoved verskim načelom in človečanskim pravicam. Pravi vezniki — je dejal sveti- oče — ne smejo -biti samo verni, temveč morajo delovati za skupno odrešenje. Sodelovati morajo s Cerkvijo za ustvaritev sožitja med inarodi na temelju resnice pravice in ljubezni. Imeti je treba globoko ‘zaupanje in zoperstaviti se je treba črnogledosti in obupu. Sovražnik miru namreč računa prav s človeškimi slabostmi, da tako lažje seje nemir v duše. Poslužuje se človeških strasti, kakor so pohlepnost. zavist ter neutemeljena kritika, z njimi po potrebi grozi ali se dobrika, povzdiguje danes ene: bogove, ki jih jutri že obsoja, ali pa napoveduje nove spremembe, da se jutri zopet vrne na staro pot.
Sveta oče je poudaril, da resnični mir ne nasprotuje novim iznajdbam, tehničnemu napredku in- pro-
izvajalni delavnosti, kajti šele resnični mir ustvarja primerne pogoje za umetniški, gospodarski, politični in znanstveni napredek. Papež je omenil jedrno silo, 'ki je koristna, če jo uporabljajo v miroljubne namene, toda žalostno, je, da se njeno izpopolnjevanje in uporaba razvijata, v -tragično smer uničevanja; smrti. Radijsko vodeni izstrelki še povečujejo to bojazen in strah.
-Sveti1 oče je .zaključil svoj govo-z željo, da bi vsi tisti, ki vodijo u-sodo .narodov, imeli potrebno razsvetljenje in moč.
Sovjetski umih iz Poljske?
Nova vaba za Nemčijo in Zahod
2e nekaj, dni .se v Varšavi trdovratno vzdržuje vest o skorajšnjem »sovjetskem umiku« -iz Poljske. P j tej vesti nameravajo Sovjeti napraviti iz Poljske komunistično državo po Vzorc-u Titove Jugoslavije. Poljska naj bi, podobno kot ta, nudila videz od Moskve neodvisne države.
Sovjetska -zveza, naj bi v tej zvezi ponudila Nemčiji tudi vrnitev nekaterih nekdaj nemških vzhodnih področij1, cena za to pa bi bila, združitev obeh Nemčij v nevtralno državo.
ja so se z Dujepra pomaknile do Podonavja in, -do neposredne bližine Jadram :n Egejskega morja. Cs računamo zgolj Evropo, pomeni to pridobitev dveh milijonov kvadratnih kilometrov in 100 milijonov prebivalcev, ki jih je Moskva, sebi podredila.
Nemčija je razkosana in v doglednem času verjetno ne bo doživela zedinjenja. V Aziji je Sov-jeti-;a za vrs.to let pritegnila nase Kitajsko in ni izključeno, da se njen vpliv me razširi na področja Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Vse do danes je sovjetsko napredovanje na področju zunanje .politike izven vsake diskusije. Prav tako pa je izven diskusije dejstvo, da je to napredovanje v izdatni meri rezultat Stalinove veščine.
Nastaja pa vprašanje, ali bo Sov-jetija brez Stalina še nadalje tako-strahotna, kakor je bila za časa njegovega življenja? Ali bolje rečeno, ali je verjetno, da bo notranja edinost Sovjetije, zasnovana na Stalinovem totalitarizmu, popustila: Bo notranjih kolebanjih sodeč, ni samo izključno, pač pa celo verjetno, da pride do pretresov. Stalinova pest je bila- smrtonosna, "to so se je vsi bali. Stalin je bil absolutna avtoriteta. Ali je mogoče pričakovati, da bodo nasledniki, ki ga sedaj na eni strani kamenjajo, na- drugi strani pa, obljubljajo popuščanje strogosti in uvedbo splošne blaginje, užival: isto avtoriteto in isto brezpogojno poslušnost? Pri tem moramo- upoštevati še nekaj. Današnj-i Stalin.-vi nasprotniki počenjajo menda vse -to iz lastnih pobud, iz razlogov lastnih nujnosti. Vse pa govori za to da so imeli im. imajo za seboj obsežno podzemsko gibanje, ki je bilo ir. je prav tako danes — proti ’nadaljevanju nasilja.
Tudi termidorjamci " Franciji so 1. 1794 zmagali samo zato, ker je v odločilnem trenutku neki Boissv a'Anglas lahko nagnal svoje množice proti koaventu in strl oboroženi odpor Robespierrovih pristašev. Podobno doživljamo danes v Sovje ti -
obdanem mostišču sredi Evrope.
EnergiEna protestiramo
Na vaškem pokopališču na Koti-nari so neznani vandali oskrunili spomenik padlim v partizanskih borbah. Ta vsega obsojanja vreden zločin pa so verjetno isti zločinci ponovili v ponedeljek ali torek 'u-di na spomeniku bazoviškim žrtvam, na strelišču pri Bazovici. Razbili so spominsko ploščo in vklesana i-mena: Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič.
Spomenik v Bazovici je skupna duhovna last vseh Slovencev, zato je ta ogabna oskrumba globoka žalitev vseh Slovencev.
Demokratični Slovenci z gnevom v srcu obsojamo vandalsko početje zločincev in pozivamo oblasti, d". izsledijo krivce in jih najstrožje kaznujejo.
Strateško bd ‘Sovjeti s tem ne, izgubili ničesar. Petrolejska ležišča v Vzhodni Poljski so v sovjetskih rokah že od leta 1939, odlični poljski premog bi jim ibiil kljub novemu videzu poljske neodvisnosti -še vedno na razpolago.
Po istih vesteh bi se pa Sovjeti, v zameno še bolj zasidral v Ceho-siovaški, V temtnaTavneiBf z ■gorami' -5* ©dijakom "se""je"phiftaio' Iz-
Značilnosti jugoslovanskega gospodarskega načrta
I. SPLOSNA SORAZMERJA
Jugoslovanski gospodarski načrt za leto 1956 prihaja letos z veliko zamudo. Potem ko sta jeseni Tito in Vukmanovič morala, priznati, da je bilo dosedanje gospodarjenje nepravilno, razvoj enostranski im daje zaradi tega Jugoslavija zaš-la v zagato, je bilo pač treba izdelati nove smernice in tem smernicam odgovarjajoč -gospodarski načrt. To pa je zahtevalo časa. Namesto koncem preteklega leta, je bil gospodarski načrt (izdelan šele koncem marca.
Kakor je bilo pričakovati je za novi gospodarski načrt značilno:
1) znižanje industrijskih investicij,
2) enakomerno povečanje proizvodnje investicijskih in potrošnih dobrin, kar naj se doseže predvsem
boljšim izkoriščanjem obstoječih naiprav, ne pa z gradnjo novih, in
3) povečanje kreditov za poljedelstvo, ki so pa še vedno sorazmerno skromni, posebno če se upošteva, kako je bilo jugoslovansko poljedelstvo vsa povojna leta zapostavljamo.
Kako prihajajo ti ukrepi do izraza v razpolaganju z narodnim produktom, nam pokaže naslednja primerjava *» letom 1956:
	Indeks
	1956-100
Celotni narodni proizvod	104,3
Na prebivalca	102,5
Skupne investicije	83,6
Proračunski izdatki	106,0
Uvoz opreme	M,1
Jugoslovanski gospodarski načrtovalci torej predvidevajo, da bo vrednost celotne narodne proizvodnje v tekočem letu za 4,3 odstotke večja kot lani, toda ker se bo istočasno povečalo tudi prebivalstvo, bo povečanje po prebivalcu znašalo samo 2,5 odstotka. Zaradi zmanjšanja investicij -bodo le-fe vkljub večji celotni proizvodnji manjše ko-t so bile lani. Dosegle bodo samo 82,3 odstotke lanskih investicij. Pri težavah, ki jih ama Jugoslavija s plačevanjem dobav iz tujine, bodo o-či-tno utrpeli največje zmanjšanje nakupi -investicijskega materiala v inozemstvu. Medtem ko se celotne investicije zmanjšajo samo za 16,4 odstotka, bo .uvoz investicijske o-preme letos predvidoma padel skoro na polovico. Znašal bo 54,1 od stotka lanskega uvoza. Tako bo odpadel na investicije manjši del narodnega proizvoda. Lani so invesi;-cije pokazale 29 odstotkov vrednosti celokupne narodne proizvodnje, letos pa- bo šlo v ta n men samo 23 odstotkov. Ciste -investicije, ki so lani same -znašale 21,2 odstotka, bedo letos 'znižane na 14,5 odstotka narodnega dohodka. Vkljub zelo poudarjam! miroljubni politiki pa n: opaziti podobnega zmanjšanja pri izdatkih za oboroževanje, ki so Lini zahtevali 11,9 odstotkov nerodnega dohodka, letos pa bodo znašali 11,1 odstotka.
n. INDUSTRIJA
Objavljeni, podatki kažejo, da se je jugoslovansko industrijska pro-
izvodnja lani (povečala za povprečno 16 odstotkov, pri čemer pa je iznašalo povečanje pri proizvodnji investicijskih dobrin 17 odstotkov, pri proizvodnji predelovalnega blaga 18 odstotkov, pri proizvodnji o-sebnega potrošnega blaga pa samo 12 odstotkov. Gospodarski načrt zn leto 1956 predvideva prvič po vojni, da naj bi -bilo povečanje enakomerno, tako proizvodnja investicijskih dobrin in predelovalnega- blaga kakor proizvodnja osebnega potrošnega blaga naj bi se povprečno povečali za po 10 odstotkov. Pri prvi bo težišče- -na- povečanju proizvodnje predelovalnega blaga, ki naj bi se po-večela za- 12 odstotkov, medtem ko naj bi se proizvodnja o-preme in drugega investicijskega blaga povečala samo za 4 odstotke.
Kakor je razvidno iz prej omenjenih splošnih sorazmerij je treba to povečanje proizvodnje doseči 7 investicijami, ki so manjše od tistih, ki so pomagale doseči lansko povečanje. Res je, da je predvideno povečanje tudi manjše od lanskega, toda vkljub temu je očitno — in v gospodarskem načrtu je to izrecno poudarjeno — da je treba, večjo proizvodnjo doseči z boljšim izkoriščanjem obstoječih, ne pa z gradnjo novih -industrijskih postrojenj. Jugoslovanski industrijski funkcionarji. bodo torej odslej morali dokazati svojo sposobnost z racionalnejšo uporabo tega, kor že imajo v rokah, in prošnje za kreditiranje
novih objektov bodo le težko uslišane.
Glavne težkoče, s katerimi mora računati jugoslovanska industrijska proizvodnja tudi v tekočem letu pi bodo: še vedno pomanjkanje električne energije, ki bo zahtevalo posebno načrtovanje njenega izkoriščanja; slabo razvita industrija gradbenega materiala, posebno raznih oblik votlih opek, zare-bi česar trpi vse- gospodarstvo; preusmeritev -številnih podjetij kovinske industrije, ki so doslej izdelovale samo -stroje, torej investicijske dobrine, a se bodo zda-j zaradi zmanjšanja investicij morala posvetiti izdelovanju potrošnih dobrin, n. pr. raznih posod, kovinskemu pohištva itd. Podobno bodo t-udi nekatere industrije predmetov osebne potrošnje, ki že lani niso mogle prodati svoje produkcije, morale razmišljati o prehodu na druge izdelke ali pa na znižanje oči vidno previsokih cen.
Gospodarski načrt za leto 1956 predvideva -tudi povečanje vredno st i'izvoza- industrijskih izdelkov, in sicer od lanskih 50,7 na 57,7 milijard. Težišče tega izvoza naj bi še vedno -bilo na industrijskih polizdelkih, ne pa končnih -izdelkih. Krt glavni predmeti industrijskega izvoza so namreč predvideni: valjano -in surovo železo, valjani baker, aluminij. soda- karbit, trd in mehek gradbeni les, umetne in diruge lesne plošče, benzol, bencin tn drugi proizvodi destilacije nafte.
(Nadaljevanje)
trebiti konservativce, demokrate, soc ial-revoluc ionar je;	nasprotnike
skrajno levičarskih in skrajno desničarskih gibanj-. Cesar pa1 se jifci ni posrečilo ie to, da za svojo ideologijo niso pridobili mladine. Zb tako pridobitev bi morali mladini dokazati, da je delavec žrtev, oblast-neži pa njegovi izkoriščevalci. Zgodilo pa se je nasprotno: ko se je ljudstvo prepričalo, da se je položaj proletariata pod komunizmom še poslabšal in da ljudje pod kapitalizmom neprimerno bolje živijo, se ,je nujno razpasla težnja po boljšem tvarnem življenju.
‘Vrednost komunističnih gesel se je pod kruto stvarnostjo popolnoma razd-imila. Ljudstvo se je hitro prepričalo, da je mogoče bolj človeško in svobodnejše živeti brez vsakdanjih groženj koncentracijskih taborišč in 'se je zato -treba osvoboditi komunističnih okov.
Kaj bo Sovjeti ja počela, ko bodo te misli 'in prepričanja zajela tudi zadnjega državljana? V tem leži največja nevamnost današnjega čar sa. V Sovjetiji je namreč potrebno razlikovanje med notranjim urejevanjem in med potrebami zunanje politike.
Carizem je propadel, ker je kazal svoje nesposobnosti, ne toliko pri notranjem urejevanju države, kakor na področjih zunanje politike. Vlada Nikolaja II. je korakela od neuspeha k neuspehu. Na koncu že ni bilo ljudi, ki bi prevzemali ministrske odgovornosti. Zlom carizma je bil obenem zlom -ruskih a» spi.rac.ij na azijski Vzhod in na evropsko sredino. Današnja Rusija bo kljub notranji razdvojenosti, težko kapitulirala pod pritiskom zahodnih -sil. Njeni današnji oblastniki pa -bodo marali pokazati izredne spretnosti, če bodo hoteli živi in zdravi iz krize, ki so jo izzvali iz jeze in maščevalnosti. Ce se jim to ne bo posrečilo, če ne bodo prenesli -notranjega in zunanjega pritiska, se bomo nekega dne zbudili iz spamja -z novico, da je v Rusiji Zavladala1 vojaška diktatura. Pogrošne je misliti, da neka1 revolucija enostavno posnema drugo in da vse poteke po skupnem kopitu. Revolucije ustvarjajo vojaško silo, in ta sita je pre-j- ali slej tu, da na zunaj preprečuje -sovražne invazije, znotraj pa za to, da prepreči izrabljanje narodove bodočnosti. Potrebno bo mnogo uvidevnosti bol-jševikom, dk> obdržijo svojo moč nasproti Hudem ki so preživeli vse preveč nesreč hudega. Potrebno pa. bo mnogo uvidevnosti tudi na strani zahodrtll« državnikov, da svet ne zaide v tretjo svetovno vojno.
VESTI z GORIŠKEGA
Obnovljena rdeča ,Jratelanca
H
Za italijanskimi komunisti, ki sc se pred nekaj tedni izrekli za enotni nastop levičarskih sil na volitvah v treh slovenskih občinah na Goriškem, so pretekli petek tudi naši goriški frontaši sklenili nastopiti na volitvah složno z vsemi levičarskimi silami in napovedali oster boj tako slovenskim, kakor italijanskim demokratom.	i
Tako so se komunisti, italijanski in slovenski, do leta 1948 med sabo) povezani znašli zopet v bratskem objemu, seveda le na škodo slovenske stvari, katero so našii g.~ riški firrmtaši, komunisti Titovega krila, slovesno pokopali lansko leto, 'ko so svojo samostojno politično stranko razpustili in se brezpogojno predali italijanski stranki neodvisnih socialistov.
Beležili smo že tudi konferenco takih socialistov v Doberdobu, kamor so titovci bili svoje nove rdeče gospodarje povabili soliti našemu ljudstvu rdečo pamet v italijanskem jeziku.
Tako frontaško odločitev je Slovenska demokratska zveza, obsodile, ker so z njo »zmanjšali politični vpliv in veljavo Slovencev v Italiji v borbi za njih narodni obstanek in za njih zaščito z ustavnim zakonom«.
Letos so naši titovci napravili korak naprej in se odločili za spravo z italijanskimi komunisti, da bi z njimi na volitvah lovili slovensko ljudstvo na limanice.
Slovensko narodno zavedno organizacijo, to je Slovensko demokratsko zvezo, bi t i lovci radi primetrjal: 7 italijansko fašistično in jo imenujejo desničarsko.
Toda s tem geslom se bodo titov • ci še bolj osmešili, ker bodo izsilili od nasprotne strani le dokaze fašističnih .in hujše od fašističnih metod, ki jih komunizem, ruski' in titovski, 'Uporabljata. Hierairhi niso ljudstva terorizirali samo pod fašizmom, rdeči hierarhi v matični državi in v Sov jeti ji pa ga ne samo terorizirajo, ampak tudi pobijajo!1
OBČNI ZBOR K DZ V STEVERJANU
V nedeljo 8. t. m. se; bo vrši! v Steverjanu v Dvoru ob 3.30 uri pop. občni zbor Kmetska delavske zveze.
Vsi člani so vabljeni, da se ga prav gotovo udeležijo!
Stalinova .zverstva, ki jih ruska partija odkriva, niso edini primer komunističnega terorja, 'ker je naše ljudstvo živa priča terorja, ki so ga združeni italijanski in slovenski, komunisti vršili na naši zemlja. To je biil teror, katerega tarča je bil? prav naše ljudstvo! V matični državi je nairod zasužnjen, brezpraven in nima pr' vice svobodne besede. Tam vladajo komunisti z vso strogostjo rdeče diktature in brez jasnega gospodarskega sistema, ker pač nobenega ne obvladajo.
Zdaj so goriški .titovci še bolj odkrilo pokazali, da jim je narod in narodna zavednost deseta briga, kajti dr.užijo se z italijanskimi komunisti, ki slovenskim ukazujejo, naj svojih otrok ne pošiljajo v šoie s slovenskim učnim jezikom!
Titova komunistična' politika je zapravila Koroško, Trst in Goriško! Zdaj stiremi za tem, da uniči še zamejske Slovence. Toda zamejski Slovenci se bomo z vsemi silami upirali taki raznarodovalni politiki svojih 'lastnih krvnih bratov.
Kdor ne čuti so slovensko, nima r.obene pravice našega naroda vabiti k sebi! Kdor vodi komunistično politiko, ta je sovražnik slovenske stvari, slovenskega -kmeta in slovenskega delavca!
Spomini na ptielrtosti
V počastitev spomina na ulično manifestacijo, ki so jo goriški Italijani uprizorili 27. marca 1946, so v torek 27. m.m. nič lanj kot odkrili spominsko ploščo na novonastalem in (novoimenovanem »trži?;; XXVII maržo«, za cerkvijo sv. I-gnaeija. Zastave, muzika, govorance s krilaticami na račun »nasilnega tujca« in zgražanje nad »ljudstvom drugega jezika, ki so ga italijanski vojaki leta 1918 osvobodili in ki je v drugi svetovni vojni v zahvalo vrnilo nehvaležnost«!
Nasilnega raznarodovanja »osvo-
bojenega« slovenskega in hrvatsfre-ga ljudstva Julijske krajine, prega-n„an.ja Slovencev in Hrvatov po konfinacijah, obsojanje istih r.a dolga leta težkega zapora in n:-, smrt ni' nobeden od slavnih govornikov niti omenil, kakor ni nobeden niti z najmanjšo besedico omenil in obsodil oboroženega napada italijanske vojske ina Jugoslavijo, požiganja slovenskih domov, preganjanja slovenskega ljudstva po- taboriščih smrti! Renicci, Rab, Gonars in tako dalje in tako dalje!...
Napovedali so tudi prihod bivšega predsednika vlade, Pelle, in ga že javno pozdravljali. Moral bi hiti slavnostni govornik, saj je jeseni 1953 stavil divizije ina mejo! Tod« glej, »il presidente onorevole Pel-la« je svojo »udeležbo« odpovedal!
Iz verodostojnega kroga izvemo, da mu je vlada namignila, naj ne hodi v Gorico. Koliko je na tem resnice, .ne moremo vedeti.
Nsua delovna središča
Ministrstvo za' delo in socialno skrbstvo je nakazalo nove ,zneske za delovna središča. Občini Doberdob je nakazanih 1,982.120 lir za popravo cest, kjer bo skozi 76 dni zaposlenih 30 delavcev. Steverjan dobi v isti namen' 488.710 lir za 51 •■'.ni dela desetim delavcem. Istotako So-vodnje 1,332.320 lir za 51 dni dela tridesetim delavcem.
ValitVB na Goriškem
bodo |cscm
V torek 3. t. m. je notranje ministrstvo zanikalo vesit, ki so jo nekateri listi prinesli in po kateri naj bi se upravne volitve izvedle po vsej državi prihodnjega 'meseca maja. Ministrstvo poroča namreč, da se volitve na Goriškem in v Dolini Aosta ne bodo izvedle meseca maja.
Pobudo za odlog volitev na poznejši čas je dala tudi goriška de-mokrščanska stranka is razloga, da bi se tako in tako morale vršiti v pozni jeseni volitve v Gorici in raznih drugih občinah goriške province.
Jeseni torej in verjetno šele meseca decembra se bodo vršile na
Goriškem tako volitve v provincialni, kakor one v občinske svete.
Cepljenje proti kozam in tissici
Otroke iz Gorice - mesto in iz Standreža bodo cepili proti kozam in davici od 9. do 14. t. m. vsak dan od 9. do 10. ure zjutraj v ulici Mazzini 7-1. Otroke iz Ločnika, Pevme, Podgore in Oslavja bodo cepili pa v ‘zdravniški ambulanti' v Podgoii 17. it.-m. od 9. do 10. ure zjutraj.
Gre za otroke, rojene v drugi polovici leta 1954, Na željo staršev bodo istočasno otroke cepili tudi proti omrtvičnemu krču (tetanus) in proti kašlju, kar je zelo priporočljivo.
Kdo hujska ljudstuo u Kosci?
»Messaggero Veneto« poroča, da
so se verniki iz Kosce, v Naddški dolini pripeljali k velikonočnim cerkvenim obredom v Čedad, raje kot da bi se jih udeležili v Kosci.
Ce trditev odgovarja resnici, ;e jasno, da .tisto ljudstvo ne,kdo hujska, ker ni toliko bogato, da bi si moglo najeti avtobus za 92 prodorov !
To prepričanje o hujskanju nam potrjuje tudi dejstvo, da je prav tisto ljudstvo mirno sprejelo rešitev zadeve, kot je prišla od višje oblasti in se je ob nastopu č. g. Kjači-ča brez obotavljanja1 in kakega d-pora udeležilo cerkvenega obreda.
Vemo namreč povedati, da je rešitev zadeve, ki daje zadoščena duhovniku č. g. Kjačiču, prišla iz Rima sporazumno z najvišjimi cerkvenimi in državnimi oblastmi.
Seveda je poročilo v. Rim dala le videmska kurija!
Naše slovensko ljudstvo je mirno in svojemu materinemu jeziku zvesto. Ustraši pa se to ljudstvo rado, ko ga kdo' moti z očitkom izmišljenega, izdajstva1 nad državo in političnega vmešavanja v vero in v cerkev!
Nesramneži, ki to naše ljudstvo motijo, vznemirjajo itn ga hujskajo, so nekateri italijanski nacionalisti
in politični nestrpneži, strupeni sovražniki slovenskega jezika in ki ■ lilci miru ter mirnega sožitja dven narodov na tem ozemlju. Na žalost sr od takih hudobnežev pustijo premotiti in zapeljati tudi razni italijanski duhovniki v Nadišfci dolini, ki jih tam pravzaprav miti treba ni, ker ne znajo slovenski in ker preveč očitno vršijo neko politično službo!
Radi bi vedeli, kdo je plačal avtobus za prevoz ljudi iz Kosce v Čedad! Kdo razpolaga s tolikim denarjem, samo da dela zgago in zmedo?
Mislimo, da bi se policijska o-blast morala za vse to pozanimati in ukrotiti nestrpneže, ki kalijo mir in red!
Smrt v Brdih
V Drnovku, občina Dobrovo v zapadnih Brdih onstran meje, je pred nekaj tedni umrl g. Karol Obljubek, sin in naslednik veleposestnika g. Franca. Obljubka iz Klasnega pri Višnjeviku, bivšega, dolgoletnega župana v Kojskem, ki so ga Nemci ustrelili meseca maja 1944, ko so mu tudi' gospodarsko poslopje 'zažgali.
G. Karol je bil dolgo časa bolan.
IZ SLOVENITE 1
IZVOZNI KOEFICIENTI
Da bi omogočili čim- večji izvoz raznih industrijskih proizvodov so oblasti že takoj v začetku uvedle tako imenovane izvozne koeficiente. Z drugimi besedami so to nekaki državni prispevki izvoznim podjetjem, ki naj omogočijo konkurenčno ceno na tujem trgu. To se več ali manj dogaja tudi pri drugih državah, toda ne v taki meri in taki obliki kot delajo Titovi strokovnjaki. Ti so n. pr. prišli s temi izvoznimi koeficienti tako daleč, da lahko prodajajo v tujini končne izdelke ceneje kot jih stanejo ,sui» vine, ki jih tudi kupujejo v tujini, iz katerih delajo te industrijske proizvode. Kako je to mogoče, je res težko odgovoriti. Edini možni odgovor je pač ta, da kdor je določil te koeficiente, ne kupuje surovin, ne proizvaja pridelkov, niti jih ne prodaja in ne prispeva za koeficiente, ki gredo iz žepov delovnega ljudstva, ki je tudi zaradi te negospodarske politike cen trdo prizadet. A vse to je postranska stvar-važno je le, da pridejo v državno blagajno tuje valute, pa čeprav po neverjetno visoki ceni....
MEHANIZACIJA KMETIJSTVA
Kot so v vseh povojnih letih načrtno zanemarjali kmetijstvo in posvetili vso skrb tovarnam in ind j-striji, in to iz čisto političnopartij-skih razlogov — delavci so namreč dostopnejši in dovzetnejši za komunizem kot svobodni kmetje — tako skušajo sedaj titovski strokovnjak i vsaj deloma popraviti težke gospodarske napake, ki so jih s tem svo jim ravnanjem prizadejali celotnemu gospodarstvu. Zato so v teko-dem letu znatno povečali investici-
je v kmetijstvu, katerega hočejo modernizirati in mehanizirati. Tudi pri tem zasledujejo svoje politične cilje, saj so n. pr. določili, da bo vseh 6530 novih traktorjev dodeljeno državnim kmetijskim posestvom in zadrugam, pa čeprav se je ponovno izkazalo, da večina, teh ?a-dnug, kljub materinski negi vlade, ni najuspešnejša oblika smotrnega obdelovanja in izkoriščanja zemlje.
NOVE ELEKTRARNE
Kot predvidevajo bodo v tem letu začele obratovati nove elektrarne v Jablanici (Neretva), Zvorni-ku (Drina) in v Mavrovem (Makedonija).
KRŠITEV PREDPISOV Kako grobo se kršijo ra?ni predpisi, nam kažejo tudi primeri v gradbeništvu. Pred časom je bilo strogo določeno, kako in kje se sme zidati in graditi. Toda v mnogih primerih se posamezniki nisi ozirali na ta določila in so gradili po mili volji. Tako so samo na področju Ljubljane »zagradili« 5 tisoč hektarjev orne zemlje. Poleg tega so znatno otežkočili komunalne naprave — napeljavo vode, kanalizacijo — ker niso imeli pred očmi strnjenega naselja.
LJUBLJANSKE PEKARNE Dosedanje pekarne v Ljubljani nikakor ne morejo kriti vseh potreb, saj se je število prebivalcev znatno povečalo, a število pekarn je ostalo isto ali se je celo zmanjšalo v primeri s predvojnim. Poleg tega so peči že tako zastarele, da ne morejo več računati nanje, saj imajo nekatere že nad 40 let. Zato
je nujno, da se ti obrati modernizirajo. Toda nihče ne napravi tega koraka, ker lastnikov nii več ali pa so samo poslovodje in uslužbenci.
PIJANČEVANJE
Kljub uvedbi posebnega prometnega davka na alkoholne pijače in raznim ukrepom, s katerimi skušajo oblasti omejiti prekomerno uporabo vina in žganja, se pijančevanje tudi zadnje čase ni omejilo.
Na zadnji seji Sveta .za zdravstvo v Novi Gorici v začetku marca, so ugotovili žalostne podatke, ki se nanašajo predvsem na zgornjo Vipavsko dolino. V tem predelu pridelajo, kakor poročajo uradni statistični podatki, nad 10 tisoč hi viina. Od vsega tega pridelka porabijo kmetje doma dobro polovico, kar znaša povprečno vsak dan 1 liter in pol na osebo! Poleg vina potočijo še znatne količine žganja in likerjev.
Ti podatki dovolj zgovorno opravičujejo razna obolenja živčnega sistema, srca in prebavnih organov.
TEHNIČNA POMOČ JUGOSLAVIJI
V okviru mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano 'bo odšlo 242 jugoslovanskih agronomov na specializacijo v Ameriko in razne zahodnoevropske države. V Jugoslavijo pa bo prišlo 22 inozemskih kmečkih strokovnjakov, ki .bodo skušali seznaniti jugoslovanske strokovnjake s sodobnim pospeševanjem kmečke proizvodnje.
IZVOZ IZ SLOVENIJE
Po nepopolnih podatkih so lani izvozili iz Slovenije za okrog 13 milijard din razne ga blaga.
Nobeno zdravilo ni pomagalo, da
bi okreval. Zraven bolezni je delavnega moža in pridnega gospodarja trla tudi zavest krivice, ki so jo hudobneži njegovi družini prizadeli, ko so ji naprtili grmado zlobnih očitkov z ozirom na njen so-cial.no gospodarski značaj in jo po-nižaji skoro na stopnjo hlapcev!...
Enega sina so mu po končani vojni nedolžnega izaprli in obsodili na več let ječe. Zdaj so njegovo nedolžnost spoznali in ga izpustili ter mu vrnili nekatere pravice.
Drugega sina so mu ob isticpriliki pa na smrt obsodili, seveda s tistimi »dokazi«, ki s jim bili priličiDO zadostni in potrebni, da so le udarili!... Tega pa niso prijeli, ker se je že prej umaknil z območja nasilnežev.
t
Ko je g. Karol svoje ,zemeljsko življenje z izdihom izmučene duše zaključil, so oblastva prihitela na pomoč in se zanimala za pripravo pogreba, ki je uspel ob veliki udeležb^ ljudstva z vseh krajev Brd. Krsto so nosili njegovi bivši kmetje, ki so v njem in v njegovem predniku imeli dobrega in vestnega gospodarja.
Na pogrebu je spregovoril domači župnik ,in pomembno vpraša!-»Cemu tak veličastni pogreb? Čemu tako velika množica ljudstva na pogrebu tega pokojnika?«
Za odgovor je vedel vsak .udeleženec pogreba in je sledeči: »Ker pokopujemo zavednega Slovenca značajnega in vestnega ter pridnega gospodarja, kateremu se je godila krivica in je neizmerno trpel ter izpil čašo gorja prav do dna!«
Vsem njegovim preostalim sorodnikom naše in vseh Bricev iskreno sožalje.
OBČNI ZBOR KMEČKE BLAGAJNE V SOVODNJAH
V nedeljo 8. t. m. ob 11. uri predp. se: bo vršil v Sovodnjah občni zbor kmečke bolniške blagajne.
Vsi družinski glavarji, člani te blagajne, naj se občnega zbora vsi brez izjeme udeležijo, ker se 'bo ob tej priliki razpravljalo tudi o drugih važnin vprašainjih.
Šola za zidarje
Brezposelni, ki bi se radi naučili .zidarstva, naj se s prošnjo' na kolka prostem papirju prijavijo v Uradu za delo v Gorici. Tisti, ki bodo v to šolo sprejeti, bodo prejemali primerno plačo.
Iz obupa v smrt
V soboto 31. marca je gospa Alo jzija Petrovicic, omožena Petrtot, iz Trsta najela sobo pri gostilni Fiegl na Travniku v Gorici, kjer so jo naslednjega dne našli obešeno. Pokojnica, ki je rodom iz Černič, je bolehala na živcih, in to jo je gnalo v smrt. Pustila je listič, na katerega je napisala prošnjo, naj ji irož in otrok to odločitev od/pustita.
Pred lednem dni, 29. marca, 19SH, oti pol dveh zjutraj je v celovškem sanatoriju za vedno zatisnil oči prelat in stolni kanonik msgr. Valentin Podgore, starosta slovenskih duhovnikov na Koroškem.
Pokojnik je bil rojen 14. februarja 1867 pri Sv. Neži v šentruperški Jari pri Velikovcu. Kot dušni pastir je deloval po raznih župnijah Koroške. Dolga leta je posvetil kot tajnik najstarejši in največji slovenski knjižni družbi — Družbi sv. Mohorja v Celovcu. Bil je strokov-njak na zadružnem polju in je več desetletij vodil slovensko Posojilnico v Celovcu.
Msgr. Valentin Podgore je končal bogoslovje Leta lisul, nakar se je S mesecev bavil s socialnimi študijami v Nemčiji. Kot kaplan je nekaj časa služboval tudi na Višarjah, vsem Primorcem dobro znani slovenski božji poti. Stolni kanonik je poslal leta 1929. Njegovo delovanje je bilo vedno usmerjeno v versko, gospodarsko in socialno smer. Neštetokrat je govoril na cerkvenih, gospodarskih, prosvetnih in političnih zborovanjih. Mnogo je pisal v »Mir«, »Koroškega Slovenca:«, »Reichspost«, »Kaerntner Tag-blatt« itd. Napisal je veliko molitvenikov, Razlago cerkvenega leta in Evangeljsko zakladnico. Verski knjige je pisal tudi v nemščini. S knjigo »Domači zdravnik«, ki je dočakala pet izdaj, je med Slovenci populariziral nauke in izkušnje župnika Kneippa.
Brez podpisa je leta 1937 v nemškem jeziku napisal knjigo »Koroški Slovenci v preteklosti in sedanjosti. Osnove manjšinskega vprašanja«. Z njo je pozval sodeželane nemške narodnosti, naj dajo Slovencem pravice, ki jim gredo.
Msgr. Valentin Podgore je oil vzoren duhovnik in trden narodnjak, odličen prosvetni delavec, gospodarstvenik in organizator, katerega delo zapušča v življenju koroških rojakov globoko sled, njegova smrt pa veliko vrzel.
t FTlsgr. Dalentin Podgore
starosta slovenskih duhovnikov na Koroškem
GOSPODARSTVO
*•
V VINOGRADU. Kdor ni še do-vezal trt, naj to stori čimprej. K) smo to opravili, je pravilno, da vinograd zor jemo ali pa prekopljemo. Obenem ga tudi pognojimo. Kdor ima na razpolago dober hlevski gnoj, bo rabil tega, v nasprotnem primeru pa bomo rabili umetna gnojila, katerih je več vrst. Da trtam damo vse najvažnejše hranilne snovi, in sicer dušik, ki vpliva ris bujno raščo trte, fosfor, ki vpliva na rodovitnost, kalij, ki da grozdju sladkor, moramo zmešati več gnojil skupaj, in sicer na 1.000 kv. metrov površine 40-60 kg superfosfatas 20 -25 kg kalijeve soli in 25-30 kg žve-plenokislaga amoniaka,. To zmes e-nakomemo poibrosimo med vrste in nato zaorjemo ali zakopljemo. Namesto vsega tega pa lahko rabimo gnojila, ki vse te snovi že vsebujejo, poleg tega. pa imajo še razne druge snovi, kot so bor, magnezij, mangan itd. Ta gnojila so: PKN.
TRIFERTIL, S. GOBAIN. V primeri s prejšnjimi so ta gnojila nekoliko dražja, toda: imajo prednost, ker so poleg zgoraj imenovanih novih snovi tudi zrnata in se kot taka bolj enakomerno raztrosijo. Raba teh gnojil je sledeča: PKN 60-C0 kg na 1.000 kv. metrov (S. GOBAIN 80-100 kg, TRIFERTIL 60 -80 kg-.
V SADOVNJAKU. Ce zemlja ni premokra, 'bomo tudi .sadovnjak prekopali ali, po možnosti, preorali. Kakor v vinogradu, tudi tu lahko podorjemo dober hlevski gnoj. Gnoj potrosimo okoli drevesa v širini, ki ga zavzema vejevje in še raje nekaj več. Prav tako tudi umetna: gnojila. Z gnojem moramo gnojiti vsako tretje ali. četrto leto, ker gnoj zemljo zrahlja. Nasprotno pa. jo u-metna gnojila strdijo. V zgoraj o-menjenem presledku pa gnojimo z umetnimi gnojili PKN, TRIFERTIL, S. GOBAIN. Ta gnojila bomo raoi-li ne na pod le g, i površine: zemlje, ampak na podlagi količine pridelanega sadja. Na primer drevescu, ki nam da 25 kg sadja, bomo dali pol do en kg omenjenih gnojil. Ce pa pognojimo z zmesjo superfosfata kalijeve soli in žvepleaokislega a-moniaka, 'bomo rabili 1 kg zmesi na 25 kg pridelanega sadja.
Hruške in jablane napada bolezen, ki jo imenujemo grintavost ali
škrlup. Na jablanah napravi veliko škodo tudi cvetoder. Grintavost, ki napada vse zelene dele drevesa ib
povzroča odpadanje mladih plodov, jie neozdravljiva bolezen. Zaradi ga moramo bolezen preprečiti s škropljenjem. Škropiti moramo ,ik pred cvetjem. Zadovoljivo so se obnesla nova škropila, kot so. ASPOrt (200 gr na 100 1 vode); TRILINIT (200 gr na 100 1 vode), ki ne vseljujejo 'bakra, ter razna sredstva ai podlagi žvepla, kot so TIOBAH, SOLFOBAR v znesku 1 kg na 10» 1 vode. Ko je škropilo pripravljeno, mu dodamo še pol kg svinčenega arzenala na 100 1 vode ali pa' 100 gr Toxfida ali 100 gr Tetrafida aa 100 1 vode, da .s tem uničimo tu-di druge škodljivce, kot so cvetcden, zimski pedic in drugi.
Omenili smo le svinčeni arzena:. Toxfid in Tefcrafid; imamo pa š* nešteto drugih sredstev proti ten* škodljivcem, ki SO' več ali manj dobra in ki se tudi' dobijo v kmetijskih konzorcijih. Raba teh je Iahk ■> različna od one, ki smo jo omenili, žeto, preden jih uporabljamo, nv>-ramo prečitati navodila, ki so »a zavitku, in se po teh ravnati.
•Opozarjamo, da ni priporočljivo za omenjeno škropljenje, rabiti raztopino modre galice in apna- ker nam ta ožge mlade lističe in cvet.
Kmetovalci pozori
Z odlokom od 3. t. m. je goriški prefekt prepovedal škropiti sadc,> drevje v cvetju z arsenom, z D. D. T. in z drugimi strupenimi snovnu. Prepoved velja od začetke do konca cvetja, dokler cvetni listi' ne odpadejo popolnoma Kršitelji odloka bodo kaznovani po zakonu.
Prepoved narekuje dejstvo, d* tako škropljenje škoduje čebelam in ne uničuje sadnih škodljivcev.
Posredni držami dohodki
Te dni so uradno objavili, da je v finančnem letu 1953-54 država prejela 690 milijard in 223 milijonov lir posrednega davka (imposte dirette). Največ je vrgel splošni dohodninski davek (imposta generale suirentrata), in sicer 414 milijanji in 412 milijonov lir. Sledijo: registrska taksa 71 milijard 534 milijonov, koleki 54 milijard 841 milijonov, taksa, na vstopnice v kinematografe 29 milijard 77 milijonov, avtomobilski promet 19 milijard 680 milijonov, nadomestna registi-ska taksa 22 milijard 805 milijonov, razne državne koncesije (davek na dovoljenja, obrtnice itd.) 18 .milijard 520 milijonov, hipoteke pa 12 milijard 957 milijonov lir.
Sledijo manjši dohodki.
Hoditeljski sssM
V nedeljo 8. aprila bo ob 10.30 v prostorih učiteljišča v ulici Croce roditeljski sestanek, na katerega vabi ravnateljstvo šole vse starše, ki imajo svoje otroke na tej šoli.
GLASBENA MATICA V TRSTU
13. in 14. aprila 1956
ZDBililfil ORKESTER
RADIA LJUBLJANA
pod vodstvom BOJANA ADAMIČA
Milčinski - Ježek
UhiRitB« ppeuoznišbih popusfou
za tujce v Jugoslaviji
Ta mesec je zvezni izvršni svet v Beogradu sprejel sklep o ukinitvi posebnega 25-odstotnega popusta, katerega so bili deležni inozemski potniki, ki ,so imeli turistični vizum, na vseh rečnih in pomorskik plovbah.
V poročilu ni označeno, če je ta ukinitev trajna ali le začasnega značaja v teh izvensezonskih mesecih, ko je število tujih turistov ze,o omejeno.
Televizija v Solkanu
V kavami »Soča« v Solkanu so v začetku meseca namestili prvi televizijski sprejemnik. Ker v Jugoslaviji še ni televizijskega omrežja, ko vezani le na italijanski prograM. Aparat je ruskega izvora.
DOBRO BLAGO NAJNIŽJE CENE
DROGERIJA
AMTOM PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis 12, na Konnu - Tel. 3009
'Lfto X. - Stev. 14
Stran 'j.
Nemima pomlad
Objavljamo še preostala nagrajena dela literarnega
natečaja S P M s zahvalo vsem udeležencem In s prošnjo za sodelovanje pri oblikovanju slovenske besede in misil tudi v bodočnosti. Prav posebno pa prosimo našo mladino, pa sledi našim velikim vzornikom, da se ob teh vrelcih napaja, raste in ustvarja.
Po stopnicah stare šole, še vsa se-rane in mrzle, je hitelo cel kup dijakov, da bi prišli na cesto in na sonce. Prerivali so se, se šalili in se jezili, če kdo hodil počasneje. Tu :a tam je bila kaka laška beseda vmes in vse vprek govorjenje o &o\-4 k ih problemih. Prerešetavali so firoiesorje kot vsak dan in vsako uro in se jezili nad v nebo vpijočimi krivicami. Poslušali so skoraj =amo sebe in drugih še slišali nUc>. Vazno je bilo le, da povedo, kar ih teži in kuha im niso. mogli profesor-'U že med uro vreči, v obraz. Se kaka, dobra beseda je bila vmes, tud: o predstojnikih, vendar 'bolj redk: . Končno pa zunaj in za trenutek ■obstanejo ob svežini zraka in modrini nete1. A le za hip. Napotijo se prati domu im spet jih zajame neskončen in vedno enak pogovor o šoli. Sliši se se razposajeno hihitanje skupine deklet, ko gredo fantje mirno; m v zraku je kaka opazka. Nato se pa razgube in ni jih več.
Sonce je že toplo in duh pomladi > v zraku, Vsa obala diši po soil. Mara zajame globoko sapo in skuša, uživati čim več vsega, kar je okoli nje. Napoti se ob morju in prijetno ji je. Skoda, da nima naočnikov, skelijo jo nekoliko oči, a nič ne de. Hodi počasi, danes se ji ne mudi. — Naenkrat se vzravna in skuša1 ob-•iržati lepo držo. Skrajni čas je, da se navadi ravno hoditi. — Poleg »je je prijateljica, iin nekaj časa - ta čisto tiho.
»Vida, misliš, da bova jutri vprašani?«
»Ne vem. Učiti bi se morali.«
»Jaz bi najraje kam šla. Tako lepo vreme je!«
»Jaz tudi.«
Spet sta tiho in ne čutita, potrebe 150 besedah. Lepo je, da ima člove* prijatelja in se razumeta tudi v molku.
»Vida, veš, preveč ; bila- brezbrižna, ko te je spraševal latinšči-.!W> dame s.«
»Vem. Oh, Mara.«
»Ko bi bila jaz zunaj, bi mu za ijjčala knjigo v glaivo ali tri. mu vsaj pošteno oidgovorila.«
»Saj ne .gre za to. Ni samo latin-iSčima.«
»Saj vem, da si ti, ne latinščina,
■pa se stresi!«
»Saj ni vredno.«
»Da ni vredno? — Čakaj, čakaj, -az te bom! Punca., stresi se! — Prej ali slej te ibom nabila. Malo-cvušje pomeni človeku smrt. —- Si razumela?«
Pokimala je. Seveda je razumela. i*ari pa se je stisnilo srce. Ko bi sama ne znala tudi trikrat zaporedoma In bi molčala kot riba, če jo profesor sprašuje, bi bilo drugače. Tudi hudo bi ji ne bilo, ali prav malo. Bi se ne zgodilo prvič in na kak način bi že popravila. — Ž Vido ni bilo tako. Tudi ko se ji je aielo, da. ni znala, je odgo.varjala veliko bolje od drugih, le da zanjo ni Mo istega merila kot za druge. Imela je dolžnost pred profesorji in pred sabo, da prekaša samo sebe. Nepojmljivo je bilo, da bi se enkrat ne pripravila iz gole želje po špricanju. V kletki dobrega slovele je bila in ni mogla iz nje. — Sedi j pa .jo je ta kletka težila, ker s® je marsikaj spremenilo v njej dn okoli wje. Ni bila več Vida prejšnjih let. Sila je nova, boljša, a trudna. --Mara, ji je bila zelo blizu, še nikoli tako, kot sedaj. Nekoč ji je zavidala. Sedaj ne več, a čutila je potrebo, da ji pomaga. Le, kako?
Nehali sta govoriti o latinščini Klepetali sta o drugih stvareh, a o-stala je senca. In kljub soncu in pomladi, kljub ljudem in fotografom ira obrežju ni šla mimo.
»Vida, poglej tistega otročiča! A-\x ni srčkan?«
»Da, res!«
»Naš mali doma je bil tako razposajen včeraj! Ves da.n mi ni del ■tiru in še stepla bi ga, da mi tako srčkan. — Veš, da v torek pride Jo alca k nem? Res se je veselim. — Kaj se pa morava učiti za jutri?«
»Precej je. Ponoviti morava zgodovino in filozofijo. Spraševala bo.«
»Da. Naj se učiva skupaj?«
»Ce ti ni odveč.«
»Saj veš! — Vida., kaj ti je?«
»ctJič.«
»Meni se ne boš lagala. Saj te vi-*im.«
»Nič, Mara. Res.«
»Daj, Vida, ne bodi taka. Kaj ti m- pomaga?«
»Nič mi ne pomaga. — Mara, zehaj imaš tako potrpljenje z menoj?«
»Nimam, potrpljenja. Saj ta pravim. da te bom stresla.«
»Saj se ne da. Ko bi mi bilo res So tega, bi inaredila, kar morem.«
»Ne govori tega. Tako govoriš kot otroci. — Jaz pa, ti praiviim, da »e smeš obupati. Saj ni važno, kak-Sne rezultate žarnješ, le da ne pod-težeš. — Vem, da ti je težko. Tudi »eni je bilo lani, bila sem na istem bakor ti sedaj.«
»Le da st iti našla izhod, jaz pa M«.«
»Vida, prosim te, jenjaj. Dobro ureš, da nimaš prav.«
»A ko človek nima zaupanja vase....«
»P« si ga dobi! Saj ne boš nikoli
dosegla, kair hočeš. Nihče ne doseže, samo zadovoljiti se moramo. ---Vedno bo tako, le da moramo temu nasprotovati, ne pa se prepustiti«
»Ko bi vsaj mame ne obtežila s svojimi problemi. A ona je predobra, odpušča mi lenobo, hudobijo. Jaz ji ne .znam vračati. — Se boij jo je prizadelo kot mene, še bolj na tleh je.«
»Kar je, je. lNe objokuj, sedaj popravi. — Tudi jaz ne ravnam vedno prav z mamo in tud; moja mama je dobra. — Popravi sedaj, sproti.«
»Ko pa vedno odlašam in se ničesar ne lotim....«
i»Saj ni tako hudo, Vida. — Glej, mama, praviš, da je na' .tleh in. je potrebna pomoči. Pa ji pomagaj. Do. ti. Kakor koli že, z besedo, z majhnim dejanjem. Saj ni važno, kako. Boš videla, kako .ti bo dobro delo. Ni lepšega občutka1, kot da komu lahko pomagaš. Poskusi, saj te ničesar ne stane.«
Razšli sta se in v Vidinih očeh je bil rahel smehljaj, ki je spominjal ir.a jok, Mara pa ni hotela videti Se nanjo bi leglo malodušje. Ona je morala sedaj pomagati Vidi. Se nikomur ni' nič dobrega storila. Da bi ji. vsaj uspelo!, Tako zelo si želli. Ako' ne 'zna tega doseči, kakšno je njeno prijateljstvo in ljubezen? Nič več prijateljstvo, le slama.1 brez o-gnja je, še tako ne, da bi se lahko uničilo.
Vida je doživljala krizo. Bila je zelo občutljiva iin v napadu malodušja je povedala mami, kar jo ie-ži, in še več od tega, ka.r jo teži. Stvar sama na sebi ni bila tako pomembna. Zgodilo .se, ji je, kar doleti vsakega dekleta. Nekdo se je zaljubil vanjo in dobro se ji je zdelo. Ona mu ni vračala. čustva, a ni tega odkrito povedala. Pustila je, da fant vztraja pri .svojem. S tem je .rastla njena samozavest in občutek, da nekomu toliko pomeni. A ni vzdržala v tem položaju. Čutila je odpor proti svojemu početju, obe-inem pa ni ničesair ukrenila. Ni si upala pogledati fantu v oči in ni izrekla besede. Videla je, kako mu je hudo. Postalo je mučno in občutek 'krivde se je v njej stopnjeval bolj iin bolj. — Naenkrat je začutila, da ne moTe več prenesti tega 7'n prišlo je do popolnega preloma. Preplavila jo je zavest storjene krivice dn .nepoštenosti. Tako močno jo je zadelo, da se ni postavila v bran. Val izpovedi in kesanja jo je zanesel naprej. Ni se mogla ustaviti. Grebla je dalje vase in zaj«•) jo je obup nad vsem svojim početjem. Videla je nepoštenost in hudobijo v vsaki besedi to mučila jo je zavest nemoči, da bi popravila. Skušala se je rešiti iz te zablode, a nezaupanje jo je ugonabljalo bolj in bolj, V njej je vse vrelo, dokler ni nekega dne vse potožila mami.
— Ni bilo .v njeni navadi; je raje sama prebolela. Sedaj tega ni mogla več. Izpoved in priznanje jo. ie postavilo pred dejstvo in tudi kan: je bilo prej1 v podzavesti, se je zdaj izoblikovalo v strašno zavest šibkosti, nevrednosti in sramu. S tistim fantom je že zdavnaj obračunala, sedaj je prišlo na dan sto in stodrugih stvari. Ona pa ai ni mogla in si ni znala pomagati. Mami je bilo hudo in to jo je spravljalo v še večji obup. — Nemirno duševno stanje je imelo tudi fizične posledice. Izčrpala' se je in k študiju je n,i gnala več stara sila. Ostal ji je le občutek, da ni ravnala prav vseh dvanajst let, ko se je gnala, da je bila prva povsod. Neomajna trdnjava globoke samozavesti se je po,rušila do tal. Začutila- je svojo vsakdanjost in z njo novo, obupno negotovost. Sedaj je 'potrebovala moči, da se začne boriti za svoj obstoj v povprečnosti.
Vida je bila že skoraj doma in neprijetna ji je bila ta pot. Najraje bi se obrnila in šla kamorkoli, drugam. Spet, bo videla domače o-braze in brala 'bo pomoč v njihovih očeh, ali vsaj željo, da bi pomagali.
— A prav tega ni hotela! Ni si želela pomoči, želela si je rešitve. Morda bi jo našla, ko bi jo kdo pošteno okregal, ko .bi jo stepel in jo kaznoval. Tako je čutila, da ni vredna te dobrote, 'drugače bi se lahko uprla in1 bi se v njej spet rodila1 staira samostojnost. — Saj nima orožja proti dobroti, ker čuti v sebi praznino. Le kako bi to pr-i z nino napolnila! — Dobro ve, da .ar-nanje ne pomaga. Treba bi bilo dajanj, ona pa nima ne moči, me hvaležnosti. — Kaj poreče mama, ko pride domov? Spet jo bo vprašala po učenju in tokrat 'bo imela še sla-b novico. Ni se učila dn mi znala. Mama pa bo jokala. O, saj ne pred njo, pozneje na samem. — Oh, tako ne more naprej! Treba je neki j ukreniti, 'treba je. Človek postane slabši od živali. Sram naj jo bo, sram, sram. Da bi se ji vsaj poplačala vsa krivica, ki jo dela drugim! Tako je me bi težila več.
Pred vrati si je hitro obrisala či in vstopila. Ni se oztrla- naokrog. Odložila je torbo in pozdravila potiho. — Mama je bila' pri štedilniku, bratec pa se ji je približal in imel je vse prste umazane od črni-
la. Ni se ozria nanj. Ničesar je ni vprašal. Spet je sedel ma svoje mesto in skušal pisati naprej. — Oglasila se je mama. Njen glas je bi' nizek, sladek in bolan.
»Danes si nekoliko pozna. Ste i-meli dalj časa šolo?«
»Pisali smo filozofijo še po uri.c
»Kako je bilo v šoli danes?«
Ni odgovorila. Začela je brskati po knjigah in skušala je delati čim več .ropota. Mama je bila spet tiho. Gledala jo je postrani in je nemo bala.
»Sd bila sprašana?«
Ni odgovorila precej, Kaj maj odgovori? — Zakaj je vprašala, zakaj? Mar naj pove? Ne, ne, ne!
»Ne!« je skoraj zakričala in zazvenelo je ostro in naveličano. U-strašila se je svojega glasu, da ni vzdržala, več v kuhinji. Sunkoma je odprla vrata in šla na vrt.
Skrila se je v kotiček ob ograji in se ni mogla umiriti'. Prsi so se ji, burno dvigale in skoraj dušilo yr. je od prenaglega dihanja^. — Končno jo je razburjenje minilo in lotil se je je obup. Čutila je odpor do same sebe in želela si je umreti. Pomilovala, je mamo in jokala je zanjo. — A zakaj je taka? Kaj so ji naredili? Radi jo imajo in ono jim virača na tak način. — Ko bi se mogla'spremeniti, ko bi postala dobra! Hudobna je, stokrat hudoo-na. Ko bi bila dobra, ne bi tako ravnala. Sla bi in bi prosila mamo , d-puščemja. — A kaj ji to pomada, mama ji je odpustila že neštetokr.-r. Sram jo je pred njo in pred Bogom, da bi še enkrat izrabila njeno dobroto. Prositi odpuščanja ne jjome-ni dajati, pomeni jemati, krasti z obema rokama; brez miru in brez
rešitve. — Razbitega kozarca ne popraviš več. 'Novega je treba in ona more najti novega! — Ko bi ji mogel kdo pomagati dz tega stanja! Saj ni nikogar, sama mora. Izbrati mora toliko moči, da ne pade spit nazaj. Le, kako? — Nema je bila pred tem problemom, v njej pa je vse tulilo in iskalo izhoda. Vedela je, da obstoja. Vsak človek pozna rešitev sam, le da mu je pretežka in je noče videti. — Niti mislila ni več, le strmela je vase, v svoje i-skanje. Obšla jo je otopelost in nd se je skušala otresti. Pred njo je stala mati in čutila je pretrgano vez med njo in seboj. — Čutila je in vse v njej je začelo napenjati sile znova. Bdlo je, kot da se poraja nekaj novega v njej in slutnja je bila lepa. V podzavesti je čakala s pridržano sapo, dokler se ni naenkrat vse telo in duh sprostil od prevelike napetosti. Vdanost in skoraj mir j: je legel na srce. Prijetno je bilo, nejasno in movo. — Ni, razglabljala, ni premišljevala. Začutila je le vozel v grlu. Počasi je vstala in brez šuma odprla hišna vrata. Pogleda'a je mamo, ki je bila vsa drobna in dobra in ki je ni hotela motiti s pogledom. — Vida je priprla usta; da bi spregovorila; a ni mogla takoj. Sedla je prej in počakala, da tudi mama sede. Nato je čim bolj navadno in čim bolj sladko spregovorila.
»Dames sem bila vprašana latinščino, veš, mama.«
Dobre, velike oči so se hvaležno ozrle. Vida se je nasmehnila in bila je vsa mirna sedaj.
»Znala sem precej dobro. Ni bito najbolje, a bom popravila.«
VIJOLICA FONDA
POLIKARP
Polikarp je bil lastnik in posest-nat male knjižne stojnice pri cerkvi Blažene Device Aiarije tam za tržaško mestno hišo. Mnogi dijaki, ki so hodili v slovenske srednje šole v ulici Starega lazareta, so ga poznali. Pa tudi profesorji so se u-stavljali pred njegovimi starima knjigami, kadar jih ni preganjala šolska ura. Nihče ni vedel, od kod se je vzel mali stari možek z rdeče vnetimi očmi, z napolitanskim narečjem in ruskim poudarkom. Polikarp je bil že od nekdaj tu, in zdelo se je, kakor da. bi te razcefrane knjige ležale tu že takrat, ko je Marija Terezija gradila tržaško pristanišče.
Polikarp je bil sam. Celo tiste mačke, ki niso last nikogar, so se izogibale njegove hiše v bližnji slepi utici. Tudi v hiši ali bolje v brlogu, ki ga, je imenoval hiša, so ležale knjige. Le malokatero je Polikarp prebral, poznal pa jiih je vse po vrsti. Polikarp je ljubil njihove platnice, njihove strani, raztržke m packe. Tudi po imenih jih je pc-znal — nekatere so nosile zveneče napise: Petrarca - Boccaccio. Pa tudi dišale so čudovito. Tisto malo sveto pismo, ki je ležalo zraven »Divine Commedie«, je prav tako dišalo kot cerkev Device Marije, če si jo zvečer domov grede obiskal: po kadilu, prahu in smrti.
Polikarp je le redkokdaj prod-sl po kako knjigo. Včasih se je dolgi profesor s pošvedrano aktovko, ki neprestano piše in govori o politiki (izven šole), ustavil in se usmilil kake knjižne razvaline. Redki kupci niso nikoli doumeli, zakaj se Polikarp ne potrudi, da bi raztrgane knjige vsaj površno polepil in pobrisal prah s porumenelih strani. Starček je to bolje vedel. Knji-
Kmet in tolovaj
Kraški kmet se je iz Trsta vračal domov. Do Opčin ga je potegnila vzpenjača, potem pa so ga poganjala utrjena stopala. V Trstu je prodal vola, ©a repenski cesti pa. ga je zalotila tema. V tistih dneh so pohajali. po Krasu številni brezdomei in radi obiskovali nezaklenjena stanovanja; tudi odprta okna so vzbujala v njih pohlepe po živežu in o-blačilih. 'Prav zato si je kmet v ob ■ cestnem grmu urezal debelo gorjačo.
Ko je s trdimi koraki in gorjačo udarjal po trd-' cesti, je nenadoma skočil izza debelega hrasta mladenič s pištolo v desnici.
»Denair ali življenje!« je zarvpl.
»Počasi, počasi!« 'je odgovoril kmet. »Denar? Kako pa veš, ali ga imam? Da, da,« je nadaljeval, ko se je prepričal, da se fantalin ne ša.i, »saj ga dobiš. Tu ga imaš. Imaš srečo, listnica je polna.. Prav danes sem za občino dvignil denar v banki.... Neumno je samo to, da' bodo vaščani sedaj mislili, da sem si dr-inar prilastil in da me v resnici n: nihče napadel.,.. Res preneumno!... Reci, ali bi mi ne mogel napraviti majhne usluge; da bi mi takole s kroglami prevrtal plašč? Tako bi jaz vsaj lahko dokazal, da so me v resnici napadli neznanci — saj razumeš, da je bolje, če rečem1, da jih je bilo več. Denar Si tako in tak> že dobil!...«
Fantalin je malo pomislil, potem pa je dejal: »Zaradi meme — kar sem s plaščem!...«
Kmet je slekel plašč in mu ga izročil. Tolovaj je enkrat ustrelil. »Se enkrat ga prestreli!« je dejal kmet. »Da tbo bolj dražlo, saj veš, človek ne bi bil rad bojazljivec v domačih očeh!«
Tolovaj je še enkrat 'ustrelil, in tudi še tretjič.
»Daj še enkratia je prosil krnet.
»Da; da . . . se pravi . . . sedaj ne morem več, nimam nabojev...!«
»A tako! Ti vražje seme, mrcina gnusna!« je zakričal kmet. Visoko je zavihtel svojo gorjačo in neusmiljeno premlatil tolovaja, ki se je komaj branil. »Tako, sem denar, capin, pohajač nesramni! Kaj si mislil, da smo kmetje tako neumni'.1'«
Kmet je vzel listnico, pobral svoj preluknjani plašč in nadaljeval svojo pot v vas. Za na pol mrtvega bandita pa se ni več zmenil.
Ne ubija)!
Veselo je Janez korakal proti dimu. Ponosen j,e bil na svoji medalji, ponosen je bil na svoje čine. Edino on od vseh štirih bratov je postal častnik. V bližini se je že kazala domača hiša. Rad bi bil že tam, pred začudenim očetom. Tako ga je vleklo domov, da. se je spustil v tek. Ves zasope1! se je ustavil šele pred oknom očetove izbe. Pogledal je noter. Videl je pri mizi starega, ki je nekaj pisal. Najbrž piše nam, je pomislil. Stegmdl je vrat, da bi razločneje vddel, kaj oče piše. Miza je bila blizu in 'zato je z lahkoto prebral to, kar je oče s tresočo roko napisal. »Posestvo, bajto in vse premoženje dobi Tone, če pa ,ta u-mre na vojaki, postane glavni de dič prvorojenec Janez.« Zameglilo se je Janezu pred očmi, vedel je. da ima oče rajši Toneta, vendar ni nikdar pomislil ima to, da bi mu oče ne zapisal poselstva.
Premagal je Janez svojo jezo in nejevoljo ter vstopil. Ko ga je stari zagledal, se mu je široko razteg-
nil obraz od začudenja. Nepremično je buljil vanj, kot da se ga ne bi mogel nagledati. Čeprav je bil stari .trdega značaja in ni kazal na zunaj svojih misli, sedaj mi mogel premagati veselja nad sinom in njegovimi odlikovanji.
Pozno sta šla spat, saj ista se imela toliko pomeniti; nobeden od njiju pa ni niti z besedico omenil o-poroke. Janez to noč inii spal. V mislih mu je dozorel načrt, kako spraviti s poti tekmeca - brata.
Drugo jutro je Janez zelo zgodaj vstal in odšel.
* * *
Cez teden dni sta se dva dogodka izvršila skoro istočasno. Na .bojišču je Janez kot častnik poslal brata v najhujši metež, kjer je Tone, zadet od krogle, umrl. Prav v tistem času je stari podpisal pri notarju o-poroko, v kateri je zapustil /se svoje imetje Janezu zaradi 'njegovih zaslug v vojski.
ge so živele svoje lastno življenje, spsadale so med tiste dozorele stvari, ki jih pameten človek pušča takšne, kakršne so. Raztržke in packe jim je vtisnilo življenje, in teh, življenjskih pečatov jih nihče ni sme’ oropati.
Male knjižne stojnice ni več. Nekega dne Polikarp svojih knjig ni znašal« več na stojnico — odšel je prav tako samcobsebi umevno, kakor je bil tu ?- od nekdaj. Knjig« so nekam raznesli, samo malo sveto pismo so Polikarpu dali s seboj. To sveto pismo je dišalo prav tako kot cerkev Device Marije: po kadilu, prahu im smrti.	E.	M
ŠPORTNI DROBIŽ
V italijanskem nogometu stoji zadeve takole: V Firenci vre. 2e lansko leto so se zbrali na pomlai trgovci mesta i,n sklenili, da prire-de velik banket na prostem v primeru, če Fiorentina osvoji prvo mesto na nogometnem prvenstvu. Fiorentina je kmalu nato izgubila nekaj tcčk in sanje o prvenstvu, so se oddaljile. Trgovcem je ostalo vsaj zadoščenje, da so ohranili polne mošnje. Letos pa ima Fiorentina devet točk več kot Milan in skoraj ni dvomov o njeni zmagi. Imetniki so se ponovno zbrali in zdaj že tešejo mize in odbirajo yo.le za zakol. Prvo nedeljo po zmagi se bo na travniku občinskega stadiona zbralo 10.000 meščanov. In bodo jedli In. pili tri dni in tri noči. Lačni iz vse dežele so se že usmerili proti prt • stolnici tož.
Vse drugačne skrbi .ima rimski Lazio. Društvo se je zašpekuliralo. Vsi se gotovo še spomnete, kako so vodje .rimskega društva kupovali sto milijonske igralce, ne da bi pri; tem trenili z očesom. Menili so, dat se bo enajst slovitih igralcev pretopilo v izvrstno moštvo. A ostalo je le enajst posameznikov in niti angleški trener Carver (tudi on z zlatom plačan) iz teh ljudi različnin nogometnih šol in temperamentov ni ustvaril celote. Ljudje niso hoteli gledati' tak nogomet .tribune so ostajale pol prazne. Te dni so sporočili, da. ima društvo 900 milijonov pasi ve! Zanima nas, kako se bodo odgovorni rešili iz te godlje.
Pred časom smo lahko čitali;, d« se je stari Joe Louis ponovno pojavil na Timgu, tokrat kot rokoborec, da bi plačal zaostale davke. Kaže, da je ta problem tudi- v Evropi opazen.
OTZorski pesek
Niso bile samo sanje in ni bil vse samo odmev življenja sijočih, neznanih poti — to vrisk je bridkosti in sreče, ia pesem, ki v naju živi.
Od morja, od vseh 7latih lučk in vrača se v moje razprte dlani: in vonj smolnih češarkov in brinja in mokrih, opolzkih čeri.
Ti zlati, pojoči valovi!
Sla bi do obale, do izmučenih alg — glej, v dlan se mi pesek preliva, glej, v školjke se pesem izliva in hrepenenje za tabo, za tabo
umiri. NEVA RUDOLF
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 7. aprila 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu Prvi maj, Vrdelska c. 7
Proslava. 25-letnice gledališkega delovanja Rada Nakrsta *	premiera
HENRIK IV.
Spisal: Luigi Pirandello
V nedeljo 8. aprila 1956 ob 16. in 20. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«
ponovitev
HENRIK 1 V.
V torek 10. aprila 1956 ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU
HENRIK IM«
Jo mi boste balo nakladali..."
h.
(Glej tudi velikonočno številko!)
Kdor bi po besedi, po imenu sodil, bi površno sklenil, da smo dobili skrinjo iz Italije. Ali ime še ni vse in končno potujejo lahko tudi samo besede, stvari pa žive samo-rastnejše s človekom in njegovimi potrebami. Toda res je, da izhaja naša beseda »skrinja« verjetneje iz latinske besede »scrinium«, ki Domeni cilindrično puščico, v katerili so Rimljani shranjevali svoje papiruse, mazila in tako dalje. Italijani imajo iz tega korena svoj »scrigno« in Nemci svoj Schrein. Isti koren imajo potem še Hrvatje, Poljaki, Cehi, deloma tudd Rusi. Zveza besed je nedvomna, in lahko po njej sklepamo, od kod smo skrinjo, v glavnem ženitovanjsko, kot del pohištva sprejeli, medtem ko poznamo žitno skrinjo že poprej sami in smo jo verjetno prinesli s seboj :z pradomovine.
Nas zanima tu predvsem okrasni del skrinje. To se pravi okrasje tako imenovanega pročelja skrinje, ki je lahko trojne tehnike: ali intar-zijsko ali rezbarsko alt slikarsko. Intarzija, vlaganje lesa v raznih barvah, je dediščina renesanse, rezbarija se v baroku pri nas udomači
preko zlatih oltarjev, medtem .«> je slikarstvo sprva le enostavno, e-nobravno in postane šele v XVIII. oziroma XIX. stoletju samostojen okraševalen činitelj.
Skrinje s prvo tehniko so najs^a-rejše, srečujemo jih pa še tudi v XIX. stoletju, zlasti na Goriškem in na Belokranjskem. Značilnejše teh pa so gotovo one z rezljanim in slikanim okrasjem. Tudi rezljanim, kajti številne so skrinje, ohranjene iz XVII. stoletja, z vitičasti-mi spletenimi trakovi, listi, cvetovi, ki so na las podobni okrasju rezljanih zlatih oltarjev iz tega čase. To se pravi, da je Skrinje in zlate oltarje1 izdeloval isti ljudski obrtnik, isti mojster, samo da jih ni pozlatil, kajti zlato je bilo pri nas le za oitarje. Skrinje pa, so naročali najprej bogati meščani. V tem času so bile namreč pri gospodi v modi rezljane skrinje in sklepati smemo, da tudi premožnejši kmetje in svobodnjaki niso hoteli zaostajati za gospodo. Tudi sami so si naročali take skrinje. Od tod rezljana skrinja v ljudski umetnosti.
V XVIII. stoletju pa je začelo cveteti samostojno barvanje skrinj, v začetku s skromnimi cvetovi, potem, v XIX. stoletju, pa kar z najbolj pestrimi barvami. Te barve so žive in preproste in ne poznajo dosti odtenkov. Vsa skrinja je enake
aanuaaaiBiHi
barve:	modre	v Poljanski dolini,
drugod rdeče, rumene ali v barvi naravnega lesa.
Toda to je le osnovna barva skrinje. Kot smo že rekli, se njen pravi poslikani del omejuje na pročelje in stranice skrinje. Pročelje, te je sprednja ploskev, je bila na naj-starejših znanih skrinjah oblikovana kot kaka arhitekturna fasada, to se pravi z izrezljanimi pilastri in loki nad njimi. V tem so sledovi renesanse na naših skrinjah. Od tega je kasneje ostala delitev prednje ploskve na tri uokvirjena polja, ki je 'Značilna za slovensko skrinj'!. Glavna pozornost ljudskega umetnika se je potem osredotočila v ..>-kraševanje teh treh polj. Risal je vanja več ali manj stilizirane vrtnice, tulipane in nagelje z Usti in stebelci. Rože so povezane v šopek in iso postavljene v vazo, navadno trebušaste oblike z ročaji, pa tudi brez njih. A za srednje polje je navadno podobar prihranil kak verski simbol in znamenje, monogram Jezusa to Marije, goloba, kot simbol sv. Duha, monštranco na podstavku, čudodelno podobo Matere božje, svetnika ali svetnico. Na neki skrinji je naslikan tudi plešoč par v naTodni noši. Na vsaki pa je pod sliko letnica.
Na stranskih ploskvah srečamo navadno le šopke ali vence istih
rož kot spredaj, večkrat pa tudi o-kroglo še ste rol is t ru> zvezdo. Pokp.>v je brez okraska, enotno pobarvan ali pa je na njem krog, zopet s šc-sterokrako zvezdo, pa tudi venec rož in listov okoli Jezusovega ia Marijinega monograma.
Vse to je narisal ljudski podobar z živimi in preprostimi barvami, ki se pestro odražajo od enotnega e-zadja. Kako lepa je morala biti taka skrinja, ko je bila nova! Modra, rdeča ali rumena je bila in spredaj poslikana. V treh uokvirjenih poljih z belo podlago so se odražali rdeči, modri, rumeni, vijoličasti cvetovi, med njimi listi raznih zelenih odtenkov, vse skupaj v vazah nežnih svetlih barv. Ta pestrost barv *živo spominja na slikarijo podob na Steklo in panjskih končnic. Samo da motivno prevladuje na skrinjah rožasti ornament, a tu kakor tam gr* za posnemanje narave, za umetniški naturalizem, kakor bi rekel u-metnostni kritik. In kot smo že videli, je ta naturalizem, ki mi nikoli čist, kajtt čistega naturalizma ljudski podobar nikdar ne doseže doma na severo-zahodu slovenske zemlje. Vsaj žarišče ima tam, v alpske« svetu. Končno gremo tudi tukaj p« sledovih ene veje slovenske ljudske umetnosti, katere poslednji v«.* je bil umetniški 'barok XVIII. stoletja.	R.	V.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Kaj čaka naše delavce,
če bi komunizem zavladal?
Poglejmo samo, kako se delavcem godi v Jugoslaviji, ki nam je tiajbližja od komunističnih držav. In v Jugoslaviji pravijo, da niti mi komunizma, ampak da so delavci gospodarji fabrik in podjetij.
V zadnjih časih, je zavladalo v vseh jugoslovanskih industrijskih podjetjih veliko razburjenje. .Ravnatelji so dobili od višjih gospodarskih oblastii ukaz, da morajo izmanjšati število delavcev za 10 do 20 od sto. Ali najvažnejše je to, da se pri tem ne sme zmanjšati produkcija. Tako, da mora n. pr. 80 delavcev napraviti, po odpustu 20 delavcev, isto delo, ki ga je paprei storilo 100 delavcev.
Kje je toliko opevana in poveličevana samostojnost in neodvisnost gospodarskih podjetij in tovarn? Kje je lastnina delavcev? Kje 30 delavci, ki odločajo o usodi tovarn ■in svoji lastni usodi? Kaj se je v korist delavca zboljšalo?
Država je ostala gospodarica fa-brJk, diktatorska vlada izdaja ukaze, kako se morajo podjetja upravljati, in ravnatelji ukaze izvajajo — po navodiiilih vlade, to delavci — ? Oni so orodje, ki mora ubogati. Brez neodvisnih sindikatov ni zaščite! Brez štrajka ni za- delavca pravice! Stoletja se je delavec boril za pravico do stavke. In komunizem je v eni noči to pravico poteptal. Proglasil je povsod, kjer je prišel na oblast, da je stavka zločin proti komunistični državi. Od Albanije do Češkoslovaške, od Jugoslavije, Ogrske, Romunije do Poljske, od Sovjetske zveze do Mongolije in Kitajske je bil delavec o-ropan edinega orožja v boju z s svoje socialne pravice.
Prav isto bi zadelo našega delavca, če bi pri nas komunizem zmagal.
Komunistična vlada je prišla do zaključka, da so podjetja in tvoril ice prenapolnjene, da je 20 od sto več delavcev kot jih je treba. Da ti delavci malo proizvajajo in da so zato industrijski proizvodi predragi. Zakaj? Ker domače prebivalstvo njih cen ne zmore; za izvoz pa niso sposobni, ker ne morejo konkurirati 7. inozemsko industrijo. Zato je treba znižati cene! In kako? S tem, da se odpusti od 10 do 20 odstotkov delavcev in da se ostale prisili, da več delajo in proizvajajo, tudi za onih 20 od sto odpuščenih.
Tudi v 2ahodinem svetu hoče kapitalist, da delavec več dela. Tudi tukaj gre stremljenje za tem, da se zviša rentabilnost del' vca. Ali v tej borbi med kapitalom in delom stoje v demokratičnih državah delav-
cu ob strani svobodni, neodvisni sindikati, ki se v potrebi obrnejo na tretjo, nevtralno silo —• na državo za posredovanje. In če tudi *o ne bi uspelo, imajo delavci kot zadnje orožje na razpolago — stavko. Ce bi pa tudi na Zahodu zavladal komunizem in bi si prigrabilo u-pravo države 10 do 20 komunističnih komisarjev, »e bi bilo več med delavcem in delodajalcem tretje nevtralne sile — države, ne bi bilo njeneiga posredovanja, ampak bi delavec brez neodvisnih sindikatov, brez pravice do stavke stal osamljen (nasproti državi kot delodajalcu.
Zastonj so v Jugoslaviji poskušali delavca prepričati, da bo on gospodar tovarn. Ne imo, da jim to ni uspelo, ampak prav novejši dogodki dokazujejo od dneva v dan, da je država s -pomočjo vlade in komunistične stranke, od nje odvisnih sindikatov, gospodarskih svetov in .ravnateljev ostala slej ko prej izključna gospodarica, vseh podjetij. Prav tako, kakor v vseh drugih komunističnih državah.
In kako se godi delavcem na oni strani železne zavese?
V okolici Nove Gorice je opekar-
na, kjetr je zaposlenih okoli 100 delavcev. Delajo po 8 ur dnevno in dobe za vsako uro 32 dinarjev, :o je dnevno 256 dinarjev ali mesečno 7 tisoč dinarjev.
In kakšne so cene v okolici Gorice? Liter vina 180 din, kg kruha: črnega 48, belega, kakor je tam pač bel, ^0 din, liter olja 320 din, kg masti 460 din, kg .testenin 130 din, kg riža 180 din. Tako da kupi tam preko delavec za dnevno plačo od 256 dinarjev:	1 kg črnega kruha
(48 din), četrt litra vina (45 din), pol kg testenin (65 din), en deciliter clja (32 din) in 30 dkg riža« (54 din), skupaj 254 din. Pri nas pa izda delavec za enako količino jestvin: kg (belega kruha 110 lir, četi: litra vina 40 lir, pol kg testenin 85 lir, 1 deciliter olja 48 lir, 30 dkg ri-ža 45 lir, skupaj 328 lir. To je eno četrtino svoje dnevne težaške plače.
Ali ne bi kazalo, da. slovenski delavci, kmetje in izobraženci' enkrat trezno razmišljajo o teh važnih zadevah, sebi in svojcem v korist? Tu ne govorijo fraze, pač pa kruta stvarnost!
Ali je za delavca koristno klicati k nam ' komunistični režim? In to dela vsak, ki glasuje za komuniste!
TRŽAŠKI prepihi
O podpisnikih solidarnosti
Agit - pnopovec pri »Primorskem dnevniku« je poskušal preteklo nedeljo svoje »neumnosti o terorju v Titovi Jugoslaviji«, katerih ieror-jev ni po njegovem kriv Tito s svojimi tržaškimi pomočniki vred, pač pa predsednik SDZ, prikriti tudi še z naslednjim pohlepčkom po denun-ciacijl: •».. . Kakšna je solidarnost z dr. A. izven glavnega odbora, pe bodo pokazale volitve, kajti če »D.« ni mogla« objaviti solidarnostnih nisem »zaradi jiomanjkanja prostora«. bi lahko objavila vsaj imena podpisnikov. Tako pa je čitateljem »D.« zadeva le malo sumljva . . .«
Odkar je podpolkovnik Udbe, Winkler, obrnil hrbet svojemu šefu Kraigherju in jo je moral vtihotapljeni in podkupljeni Udbin ihfiltriranec na vrat na nos potegniti čez Koper v Ljubljano, so bile vse možnosti — tudi zgolj teoretične, ki so pred tem obstojale, ki pa jih praktično prav tako ni bilo — pokopane, da bi namreč imena naših dopisnikov, ki želijo ostati anonimni, prišla na nos Udbi. O vsem tem so v nekaterih »jx>drobnost;h in finesah morale« komunistični h policajev gotovo bolje poučeni pri »P. d.« kakor pa v uredništvu »Demokracije«. Kur pa je nekaj imen prav iz vrst titovskih uslužbencev, bi ogromni večini naših čitateljev
Zaton partijskega zaslužkarstua
Kadarkoli je »Demokracija« seznanjala slovensko javnost z izrodki praktičnega komunizma v Sovjeti ;i in njenih kolonijah ali v Titovi Jugoslaviji, sta »Delo« in »Primorski dnevnik« ta poročila odpravljala z »lažmi iz imperialistično kapitalističnih virov« ali s popolnim molkom. Oba junaka resnice pa nista niti poskušala ta poročila izpodbijati vsaj z dialektičnimi akrobacijami, kakor to počenjajo njihovi skupni vzorniki v Kremlju.
Sedaj so se naenkrat v Sovjetiji in njenih priprežnicah odprle nekatere zapornice, ki so desetletja postavljale resnci nagobčnik na -usta.
Rajka et Ko. «so obesili na podlagi laži in krivih pričevanj. Sionskega et Ko. so potegnili z vrvjo na vešala na osinovi ponarejenih dokazov in izjav krivoprisežnikov. Kostova et Ko. so poslali na drugi svet po enakih postopkih; Gomulko et Ko. so pokončali po istih receptih.
Ali je Hehrang et Ko. izginila na podoben ali drugačen način, bomo zvedeli morda že v doglednem času....
Vsa ta druščina je bila vrhunska
POLEMIČNI
(Nekaj zgoščenih misli naših dopisnikov)
»Delo« očita »Demokraciji«, da poLno stran razpoložljivega prostora posveča komunizmu. Po obliki je »Delo« prostornejše od »Demokracije«, komunizmu pa posveča kar vse štiri svoje strani. Razlika ni samo 1 : 4 ali celo 1:5, pač pa je vsa nesreča v tem, da »Demokracija« z eno besedo pobija tisto, za kar je »Delo« rabilo 5 besed. Z drugo besedo, z eno resnico pobija »Demokracija« pet laži. Pa še nekaj. Deset let je morala »Demokracija« odkrivati Stalinova dejanja in ne-dejanja, da je pomagala prepričati komuniste, da Stalin ni bog, pač pa hudobec. Kasno so komunisti prišli na naše, vendar bolje pozno kot nikoli....
* * *
Pri »Delu« prerokovanja o »vislicah, giljotinah itd.« še naprej strašijo. Odkar jim je Hruščev v svojem tajnem poročilu pokazal njihovega dovčerajšnjega boga Stailina kot krvoloka, jih preganja prava zasledovalna norost. Njihov malik je po Hruščevem pripovedovanju pobijal in preganjal svoje osebne nasprotnike, ker je bolehal na zasledovalni norosti, kakor so menda na tej bolezni trpeli vsi diktatorji svetovne zgodovine. Bolezen je nalezljiva tudi za male diktatorje. Zato čimprej k psihoanalitiku!
Slovenski komunisti so v štabu' tržaške partije le korporali, naredniki in vse ostalo so komunisti italijanske narodnosti. Morda bi nam pri »Delu« povedali, v katerih mestnih celicah je slovenščina občevalni jezik?
...
Da smo slovenski demokrati po izvršenem »nesramnem barantanju«, tri je čudovito naglo izginilo iz stolpcev »Dela« in ki mu je botroval sam tov. Pajetta, sami javno iz-
javili, da lojalno sprejemamo »izvršeno dejanje« razbitja STO, zato ni potrebno, da to ponavlja še »Mes-saggero Veneto«. Slovenski demokrati smo javna organizacija in kot taki spoštujemo zakone države, ki upravlja Tržaško ozemlje. Lojalnost nasproti državi je za komuniste morda greh ali celo zločin, za nes je in ostane lojalnost državljanska dolžnost!
* * *
Ali naj tržaškim komunistom naštejemo kolikokrat so glasovali njihovi rimski gospodarji za SegnMe-vo vlado in kolikokrat so se glasovanja vzdržali? Parlament je politična ustanova, občinski svet pa u-pravna. Sicer pa vemo, da se tržaškim komunistom niti ne sanja o tem, kaj je parlamentarna demokracija in kaj« so gospodarske koristi občin.
* « *
Od jugoslovanskih obiskovalcev Dunajskega velesejma jih je nič manj kot 68 zaprosilo pri avstrijskih oblasteh za politično zatočišče. Ce upoštevamo, da izpušča Titova diktatura v tujino samo zanesljive pristaše oziroma take, ki se doma za takšne pretvarjajo, j?otem ni težko uganiti, kaj bi se zgodilo, če bi tudi državljanom II. vrste podelili vsaj tisto človečansko pravico, ki svobodnemu človeku dopušča, da hodi kamor hoče. Ob takem ne posebno zavidnem položaju titovstva bi želel »P. d.« postavljati v dvom solidarnostna' pisma, ki jih je prejela SDZ ob hos-tarskem napadu a-redništva »P. d.« m njenega predsednika. Verujemo, da nabrekne io jetra partijskemu gorečnežu ob misli, da ne more zaupati niti naj-bližnjemu svojemu sodelavcu. Prav tako se je godilo Stalinu in se nujno dogaja tudi njegovim učencem Stalina postavljajo dane« v vrsto ponorelih obsedencev; tisti, fci so tej bolezni podvrženi, naj mislijo na pravočasno zdravljenje!
smetana, komunizma; koliko pa je odšlo manj pomembnejših komunistov nasilno v krvavo deželo? Gotovo n& deset- in desettisoče. Koliko pa šele nekomunistov? Na mi'i-jone. Vsi ti milijoni so morali na morišča* samo zato, ker so bili v o-sebno napoto peščici ponorelih poklicnih revolucionarjev. Vseh teh množičnih zločinov pa niso odkrili šele danes svobodoljubni in resnicoljubni viri, pač pa so te do včeraj zanikane resnice potrdili prav tisti najbližji to najožji sodelovalci rdečega Nerona, ki so jih saimi o-sebno sodoživljali in pri njih sodelovali: Hruščev, Mikojan, Bulganin et Ko.. Verodostojnejših prič to ob-toževalcev v tem vprašanju ni ns tem svetu!
Da je vse to čista resnica ne zanikujeta toti Togliatti, niti Thorez na Zahodu, ki sta še do včeraj pri-digovala naj večje češčenje »očetu socializma«, danes pa se izgovarjata, da o vsem tem nista bila poučena. Ali morda tudi o tem nista poučena, da je praktični komunizem zgolj vaba za delovne ljudi, da jih -iz dežja postavlja pod kap? Za njiju in za stotisoče partijskih zaslužkarjev v Italiji in Franciji to niti ni važno, saj so vsi ti ljudje poštenemu delu že davno pokazali figo. In prav ta zaslužkarska klika (ta beseda pomeni v slovenščini skupino ljudi, ki dela samo za denar!) upravičeno sluti, da so ji dnevi šteti spričo plazov resnic, ki že podirajo okope laži to potegavščin, in ki verjetno napovedujejo 'konec praktičnega komunističnega terorja in s tem tudi konec klikarskih eksistenc.
V tej veliki stiski, ki obete nujno brezposelnost za številne partijske pohajače, iščejo partijski zaslužkarji ob opoldanskem soncu s prižgano petrolejko v rokah — dlako v nasprotnikovem jajcu. Z lažmi in potvorbami skušajo ogrožene partijske eksistence iz izjav demokratičnih voditeljev napihovati namišljene elefantizme, da bi z njimi prikrivale množične zločine praktičnega komunizma v upanju to nadah, da si morda na ta način ohranijo partijski zaslužek. Vsa ta njihova robota pa je zaman. Komunistični poglavarji rešujejo v teh trenutkih svoje lastne kariere in bodo po vzorcu Stalina zavrgli partijski zaslužkarski drobiž, kadar in v ko.i-kor bo to v korist njihovim lastnim partijskim interesom.
Res je težko za klikanje na našem ozemlju. Brezposelnih podpor po volitvah, ne bo. Kam naj se obrne uboga partijska para, hlapec Jernej, ko mu bo partijska matrona prilepile brco na sedalo? Ali naj gre v Titovino? Ne, te se bolj boji kot berač hudega psa. Kaj* pa ne j Titu pokaie? Same gole polomija,-de. Ali ga Tito ne bo spraševal, kam si izapravi-l 80.000 uaisovcev: kje so množice KP; kje so mešani in kje čistokrvni fronta«,i; kje si-jevei in kje usijevci; kje so predvsem milijarde, ki naj bi jih, po pričevanju »Primorskega dnevnika«, morali dobiti zamejski Slovenci? Vse je šlo v dim, mnogo tega pa tudi v nogavice....
Ali ni ob takih »samokritikah« edina .rešilna grešna bilka prav tista SDZ, ki so jo že pred devetimi leti pokopavali Babič, Bartol to ve-deževaJke pri »Primorskem dnevniku«? We, ta bilka je danes mogočna
lipa, ki mosi zdravje to slovenski duh to nudi prijetno senco vsakemu poštenemu delovnemu Slovencu prav tako kakor slehernemu razo-earancu, ki so ga razne zakrinkane zvodnice zapeljale, ogoljufale in prodale.
Težka je usoda partijskih zaslužkarjev — to vendar pravično odmerjena. Je že tako v človeškem razvoju: vojni to revolucionarni dobičkarji čez noč nastajajo to čez noč izginjajo.
Glavni kolodvor v Trstu In boIodDornn Opčinah
Občinski svetovalec dr. J. Agne-letto je na seji 20. marca zopet zainteresiral župana to obč. odbor za gradnjo glavnega kolodvora, v Trstu to enotnega kolodvora na Opčinah, o čemer je že govoril v jeseni 1955. Ta dela so izrednega pomena ne samo zaradi zaposlenosti zidarjev in raznih obrtnikov, ampak tudi zato, ker ima biti uporabljen pri novih zgradbah kamen iz naših kamnolomov v Nabrežini in v Repen-tabru.
Odgovoril je podžupan inž. Visin-tin, ki je omenil, da je v proračunu za kolodvor v Trstu 1.300 milijonov i:n za kolodvor na Opčinah 1.500 milijonov dir. Polovico del na Opčinah je bilo že oddanih. Ta kolodvor bo enoten za bivšo južno železnico to za državno železnico, tako da bodo šle skozi ta kolodvor železnice Trst - Sežana to Trst - Ro-col - Opčine - Štanjel.
Tudi v Trstu je bilo že oddanih polovica del. Ta dela obsegajo doslej: tračnice to poslopja za lokomotive, delavnice itd., medtem ko dela za novo stavbo za osebni promet še niso bila oddana. Podžupan je naglasil, da je dolžnost podjetnikov uporabiti del stroškov za domači kraški, kamen.
gotovo ne ustregli, če bi te ljudi, ki so, kakor sami pišejo, »v titovski službi pod silo razmer«, izročali Udbi v pest. Tudi vsi, ostali dopisniki, ki želijo, da ostanejo njihova imena prikrita, so lahko popolnoma brez skrbi tako za sedaj in še za tisto bodočnost, ki je titovski diktaturi še odmerjena.
Poznamo fašistična; nacistična in še prav posebno komunistična maščevanja, Nikomur ne želimo odvzema obmejne prepustnice, dvo-lastninske izkaznice, odpusta iz lužbe, zaporov, preganjanj to' podobnih »ljudskodemokratičnih pridobitev«. Vsega tega tudi velika večina naših čitateljev ne želi. Imena pa, gospodje, s tem niso pozabljena! Prišel bo čas, ki najbrž ni več tako daleč, ko bodo tudi ta- imena častno zapisana med imeni borcev za svobodo in demokracijo. Takrat bodo pa mnoga druga imena za vedno pozabljena; saj pravi slovenski pregovor: enkrat teče zajec, enkrat pes!
Glede povezave s KD mi v resnici nimamo kaj pripovedovati niti abstraktno in še manj konkretno. Glušce-m pri »Primorskem dnevniku« in pri »Delu« smo že večkrat nadrobili v ušesa, kako je z njihovo in še kako konkretno povezavo s KD tako ob samem barantanju v Londonu, kakor z delitvijo meše-tartoe. V obeh primerih, ki nista imela nobenega opravka z opravljivim besedičenjem, pač pa z' živim življenjem vseh Slovencev po vsem svetu, se je na najbolj otipljiv in nikdair pozaben načto manifestirala afaristična povezava ne sami javno s prodajo zemlje to ljudi, pač pa so tam in tu potekala intimni ijubimkovanja' s Kuljurnim domom, ki si jih še danes ne upajo objaviti. Dota- te povezave ni ravno majhna. Pri grabljenju tujih žuljev so titov-ci, pravi mojstri. Koliko milijard -e je že prelilo, skozi njihove roke! Nekoč je to nekdo v »Demokraciji« že izračunal. Za volitve bomo verjetno dobili, novejše podatke. Ker smo že pri volitvah, lahko povemo tudi to, da bomo konkretneje »o solidarnosti z dr. A. izven glavnega odbora« govorili, ko bo lijta trope* v cvetju to bo nekaj resnično povezanih partijskih zaslužkarjev ob njenem slovenskem vonju pošteno kihalo. No, pa Bog pomagaj že vnaprej!
meljskimi žegni spreobrnili iz Savla v Pavla. Končno velja ve.nd*>-za komuniste načelo materializma, da je namreč partijska kariera, več vredna kot pa brezposelna znača'-nost. Niso večina niti prijateljstva, niti sovraštva, večni so samo osebni interesi! Tega sicer niso dejan niti Mara, niti Lenin, niti Stalin, vendar se je, vsaj zadnji tega načela dosledno držal — in Vidali je bil eden najboljših njegovih učencev.
Tako j,e torej ta zadeva dialektično urejena. Obračun s Stalinom, k. so ga vse komunistične, partije po Hruščevem najstrožjem ukazu že soglasno jpotrdile, bi -moral po komunističnem dvornem ceremonialu tudi na tapet tržaške partije, pa je menda zletel pod mizo. Uradni dnevni red kongresa- ,te točke »e vsebuje.,.. Govori o volitvah komisij, o referatih CK o borbi za- •b-novo tržaškega gospodarskega it. političnega življenja to o raznih drugih referatih, ki naj jih gmajna potrdi.
Vsekakor bo kongres pokazal, ali tržaški -komunisti mislijo z lastno glavo ali so le navadni kimovci.
Kongres tržaške KP
Nacoi bo nastopil svojo trnjevo pot na rdečo Golgoto tov. Vittorio Vidali, vsaj tako na,poved,uje uradni komunistični tisk. Nocoj bodo namreč tržaški komunistični poglavarji po odlašanjih .zaradi zadreg le sklicali na »vkup ubogo gmajno«. Komunistični kongres je »Delo« napovedovalo že pred časom in se tudi opravičevalo, da so morali napovedani dan odložiti, da hi medtem partijski zaslužkarji opravili svoje delo in primerno ožehtali komunistične glave po mestu to po dežen.
Takrat se je šušljalo, da bodo Vi-da-lija odslovili, ker je zašel v težka nasprotje s Togliattijem zaradi ukazane sprave s Titom, proti kar teremu je bil Vidali eden glavnih tožilcev. Spominjamo se njegovega upora proti Hruščevemu in Bulga-ninovemu spokorništvu, ki pa ga je zavezana mošnja kaj hitro strla. Viittorio Vidali je odšel v Moskvo in se iz nje tudi vrnil. Verjetno je, da so mu tam temeljito shladili vročo glavo to ga s
kre-
A. K. „JADRAN“
Pravijo, da- pri našem nekds-i siavnem (»Jadranu« nekaj šepa. Tudi v USI prepleskani akademiki menda sabotirajo delovanje kluba. Nič čudnega, ko pa so vzgojeni po receptih: vse ali pa nič....
Upravičeno se sprašujemo, zakaj se današnje vodstvo — po tolikih izkušnjah -— ne odloči za spremembo sedeža na nevtralna tla. Samo za ta načto je mogoča sanacija kluba! Zato demokratski akademiki in nami velika večina slovenske a-kademske mladine pričakujemo, da bo novi odbor pod vodstvom Slavoja Slavika to splošno zahtevko u-veljavil. 'Potrebni pa so še drugi napori za akti-viziranje slovenskih akademikov. Na tržaških tleh s mr akademiki svobodni ljudje. Tisti, ki si želijo partijskih strašitoic, ker jim je svobodna misel v nadlego to mislijo, da jih bolje vodijo v življenje vojaški korporali to iztirjeni a-kademiki, sl -to pot lahko svobodno izberejo. Nihče jih tu ne bo preganjal in zapostavljal, kakor se to d' -gaja na- drugi strani zavese. Nimajo pa nobene pravice, da na po' duhovnega suženjstva z nedopustnimi sredstvi izvabljajo svobodne akademike.
Pričakujemo, da pride čimprej do nujnega preporoda »Jadrana« in de nam novo vodstvo prepričljivo dokaže, da je v resnici na strani večine slovenske akademske mladine —■ to da je -ta mladima z njim.
Ne večnih temeljih narodnost!, vere naših očetov to dedov, na temeljih demokracije in socialne pravičnosti bomo po svojih skromnih močeh dvigali ugled to ponos slovenskega naroda in s strpnostjo in medsebojno povezanostjo krepili slovensko narodno zavest, ki prav v teh časih zaradi partijskih koristi tako občutno pojema. Samo ns teh temeljih so naši predniki stopali od zmage do zmage in zato ni nobenega dokaza, da bi mi po tej isti poti ne dosegli istih to še večjih uspehov v boljši -bodočnosti.
Slovenski akademik
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d„ v Trstu
Ime, hi pomeni ose za poznaoalce blaga!
IME, KI
MAGAZIN
ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO S TOEFL ING LESI)
Skladišče s TRST - Ulica S. Nicolo 22
Telefon čtev. 31-138
POMENI:
kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potrošnike klasičnega moškega in ženskega blaga
Obiščite nas in se
prepričajte osebno 1
TRST-TRII m
Oia^innastica 22
itUf. ts t*t
POZOR!!!
Volneno blago za kompletno moško obleko s podlogo za Lir 41.950
„	„	7.480
B „ 10.700
ter lepa izbira angleškega moškega blaga
dobite v trgovini
A. PERT0T Trst, Ul. Ginnastlca ZZ, tel. 95-998
A1 %<