GG — Bled GG — Kranj ALPLES — Železniki JELOVICA — Škofja Loka LIP - Bled ZLIT - Tržič AERO-CELULOZA- Medvode GRADIS-LIO — Škofja Loka LETO VI ŠTEV. 2 1981 GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO »GLG« BLED V ospredju je izvoz Izvozna prizadevanja jugoslovanske industrije so zadnje tedne politično in ekonomsko vzpodbujena kot Se nikoli dosedaj. Zelo malo časa in možnosti imamo namreč, da nadoknadimo primanjkljaje in odpravimo vse negativne postavke, ki smo si jih nabrali predvsem v zadnjih letih. Notranjo inflacijo, ki smo jo, kot da ekonomisti in politiki tega niso vedeli, pospeševali z neupravičeno hitro rastjo osebnega in družbenega standarda, nesmotrnim investiranjem v gospodarstvu, administriranje v gospodarski politiki smo blažili z emisijo dinarja, to pa pokrivali z najemanjem kreditov v tujini. Sedanje kritično obdobje je predvsem zaradi energetske krize, ki je povzročila skokovito rast cen nafte, nastopilo prej kot bi bilo po trendu iz preteklih let pričakovati. Da bi si Jugoslavija le zagotovila nadaljnji razvoj smo se pač morali pričeti prepričevati v resnost stanja in seveda z resnejšim in smotrnejšim poseganjem v ekonomske odnose s tujino. Vse pravne osebe, ki v svojem poslovanju ustvarjajo ali trošijo devize, so članice Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino — SISEOT in so za srednjeročno obdobje do leta 1985 sklenile Samoupravni sporazum o ekonomskih odnosih s tujino. S tem sporazumom so opredeljene pravice in dolžnosti do ustvarjanja in iz ustvarjenih deviz, do možnosti uvoza opreme, reprodukcijskega materiala, kreditnih odnosov s tujino, terminskega nakupa deviz, obveznega interesnega združevanja deviz, združevanje deviz v reprodukcijski verigi, ipd. Tako je v 12. členu opredeljeno, da člani SISEOT, ki ustvarjajo konvertibilne devizne prilive, 65 % tega priliva koristijo za plačevanje svojega uvoza ali jih združujejo v svojem interesu. Po 13. členu pa se 35 % priliva obvezno ob dotoku proda banki in so te devize namenjene za potrebe organov in organizacij DPO, za uvoz nafte, plina in potrebe ostale energetike, za obmejna sodelovanja, za kritje potreb članov s področja svobodne menjave dela, ipd., torej za skupne potrebe. Pravica do razpolaganja z dogovorjenim prilivom v višini 65 % je ena od ključnih planskih in tekočih postavk izvoznikov, dočim pa je za družbo prioritetno, da zbere potrebni znesek za kritje skupnih potreb in je v absolutnem znesku opredeljen v plačilno-devizni bilanci SFRJ in republike. Da bi družba zagotovila ta znesek, so se vse članice SISEOT s planom ekonomskih odnosov s tujino obvezale za svojo realizacijo izvoza. V okviru 65 % razpolaganja prilivov od tega izvoza pa so se opredelile za uvoz repromaterialov in opre- (Nadaljevanje na 2. strani) Prizadevanja za uveljavitev tez sindikata SOZD V pripravah za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije smo v SOZD »GLG« pripravili posebno gradivo v zvezi s planiranjem in dohodkovnimi odnosi. O tem gradivu smo poročali v zadnji številki glasila. Na osnovi gradiva in razprave na koordinacijskem odboru sindikata so bile za javno razpravo TOZD in DO, članic SOZD, izdelane posebne teze, ki so postavile v ospredje vrsto najaktualnejših nalog v zvezi z nadaljnjo učvrstitvijo delovanja SOZD. Razprava po delovnih kolektivih je v mesecu juniju že pokazala, da je bil rok za obravnavo gradiva in tez sorazmerno kratek, zato je delavski svet sprejel sklep o podaljšanju javne razprave do meseca septembra. Iz same razprave do bistvenih pripomb na teze ni prišlo, večinoma so se v organizacijah le strinjali s tezami, do novih pobud pa ni prišlo. To kaže na: — določeno stopnjo nezainteresiranosti za skupne akcije, — premajhno angažiranost sindikata kot nosilca razprave in poslovodnih delavcev, — ali pa na slabo postavljene teze. Da bi razpravo pospešili in čimpreje prišli do realnih zaključkov, se je v razpravo in delo vključil tudi Medobčinski svet ZS za Gorenjsko ter sveti za družbenoekonomske odnose pri občinskih svetih ZS, kjer imajo DO oz. SOZD članic svoj sedež, v vsebinsko obravnavo pa se je v začetku septembra vključil tudi kolegijski poslovodni organ, kjer je na seji prisostvovala predsednica MS ZS za Gorenjsko tov. Sulgaj. Po teh posvetih in razpravah so se izoblikovala naslednja stališča: — teze iz razprave je potrebno dopolniti tako, da bodo znane konkretne zadolžitve posameznikov in organizacij ter postavljeni roki za izvedbo nalog, — naloge za utrditev SOZD »GLG« se razdelijo v kratkoročne in dolgoročne, — dopolnjene teze bo na jesenski seji obravnaval medobčinski svet ZS in do nalog zavzel politična stališča, — delavski svet SOZD bo sprejel na osnovi razprav in stališč MS ZS konkretne sklepe in zadolžitve za realizacijo dogovorjenih nalog. Zagotovo je za uspešnejše delovanje SOZD potrebno še bolj učvrstiti medsebojne vezi med članicami, povečati obseg kooperacij in skupnih prizadevanj za izvoz. Realizacija teh kratkoročnih nalog bo imela pri učvrstitvi SOZD tudi dolgoročne pozitivne učinke. Nad sprejetimi sklepi na DS bo morala bdeti vsa samoupravna, poslovodna in politična struktura v SOZD, ki bo morala v primeru neizvajanja zaostriti odgovornost in zahtevati izpolnjevanje sprejetih nalog. g ERZAR V ospredju je izvoz (Nadaljevanje s 1. strani) me za direktne lastne potrebe in za združevanje v reprodukcijski verigi. Tako je nastal usklajeni plan izvoza in uvoza za leto 1981 in v letošnjem letu, ko kontinuirani plan prihaja do TABELA I. veljave, tudi do administra-tivno-ekonomskih ukrepov v odvisnosti od reealizacije tega plana. Za naš SOZD je usklajeni plan izvoza in uvoza v letošnjem letu sledeč: ( tabela I.) OZD Izvoz Uvoz 1. Alples 1980 89.014 38.077 plan indeks 1981 119.809 135 43.000 113 2. Gradis 1980 12.450 4.977 plan indeks 1981 290.000 12.000 240 3. Jelovica 1980 49.636 28.564 plan indeks 1981 78.000 157 48.825 171 4. LIP Bled 1980 193.067 72.973 plan indeks 1981 273.187 142 120.860 166 5. ZLIT Tržič 1980 36.780 4.773 plan indeks 1981 38.100 104 6.500 136 6. Lesna industrija 1980 380.947 149.364 plan indeks 1981 799.096 210 231.185 155 7. GG Bled 1980 4.860 3.185 plan indeks 1981 4.100 84 17.480 549 8. GG Kranj 1980 19.448 4.176 plan indeks 1981 22.437 115 8.000 192 9. Gozdarstvo 1980 24.308 7.361 plan indeks 1981 26.537 109 25.480 346 10. Celuloza 1980 57.365 68.214 plan indeks 1981 192.303 335 151.255 225 11. SOZD »GLG« 1980 462.620 224.939 plan indeks 1981 1,017.936 220 407.920 181 Članice so planirale velik skok v izvozu, posebno Jelovica, Gradis in Celuloza. SISEOT pa med člane SOZD »GLG« ne prišteva Gradisa in Celuloze, ker jih tako kot Zavod za statistiko, uvršča v DO Gradis in Aero. Alples pa je bil po krivdi Zavoda za statistiko SRS v I. polletju voden pod SOZD Slovenijales, ker pač strokov- TABELA II. ne službe SISEOT in Zavod, svojega dela nista zadosti sinhronizirala. Ob zaključku I. polletja je SISEOT napravil pregled realizacije planov izvoza in uvoza in glede na doseganje razvrstil člane skupnosti v štiri kategorije, pri čemer se je opredelil, da se člani grupirajo na najvišjem nivoju združevanja, to je SOZD ali DO in da v nadalje tudi vsi pospeševalni ali omejevalni ukrepi veljajo za ta nivo. V I. kategorijo so uvrščeni člani, ki izpolnjujejo ali presegajo saldo blaga (razlika med izvozom in uvozom) ter izpolnjujejo ali presegajo plan prilivov. Ti lahko nadaljujejo z zunanjetrgovinskim poslovanjem po pogojih iz samoupravnega sporazuma brez omejitev. Člani iz ostalih kategorij, ki ne dosegajo planiranih obvez, pa morajo najprej realizirati dinamični plan izvoza in prilivov, šele zatem pa lahko nadaljujejo z uvozom. Za del našega SOZD (kar vodi SISEOT kot »GLG«) je bil polletni plan izvoza 196 mil. din, realizirali smo 193 mil., plan uvoza je bil 95 milijonov din, realizarano 68 milijonov din, plan prilivov je bil 176 milijonov din in realizirano 187 milijonov din. Tako so bili doseženi saldi ugodnejši od planiranih, k čemer so več prispevali manjši uvoz od planiranega in s tem manjši odliv ter večji tekoči priliv in avansi. V I. polletju pa je SOZD »GLG« dosegel v celoti sledeče rezultate: (tabela II.) Kljub zaostreni situaciji na konvertibilnih tržiščih torej beležimo v I. polletju pri izvozu velike uspehe. K izdatno povečanemu izvozu, ki je bil realiziran, sta posebno prispevali LIO Gradis in Jelovica z novimi izvoznimi posli v Italiji in Iraku in katerega večji del bo pa sicer realiziran šele v drugi polovici leta. Poleg LIP Bled in ZLIT Tržič, ki pomemben del svoje realizacije dosegata z izvozom, sta izredno povečala svoj izvoz Alples in tovarna celuloze Medvode. Glede na različne pogoje in možnosti ter dosedanje izkušnje v izvozu, pač posamezne članice dosegajo različne deleže izvoza v celotnem prihodku ali v izvozu SOZD. (tab.III.) V II. polletju pa se realizira napovedani skok izvoza Jelovice in Gradisa, kar je razvidno iz podatkov za osem mesecev. Za vse OZD je skupno to, da so za realizacijo izvoza potrebni ogromni napori, saj je v tujini zaznaven močan nihljaj v konjunkturi, kar se izraža v pritiskih na znižanje cene ali odpoved naročil, ipd.: ( tab.IV.j Slovensko gospodarstvo v ekonomskih odnosih s tujino letos slabše dosega planirane postavke in se težave še stopnjujejo. Izvoznikom in tudi vsem ostalim jè zato ponujeno precej vzpodbud in olajšav. Tako je omogočeno članom skupnosti, da za svoje potrebe koristijo 90% priliva od trenutka, ko dosežejo planirane letne vrednosti. Verjetno bo v Sloveniji nekaj takih, ki bodo to koristili. Tako je Jelovica že v začetku julija dosegla plan prilivov za leto 1981. Dodatne možnosti uvoza opreme ali repromaterialov imajo tisti, ki sprejmejo pismeno obvezo nadplanskega izvoza. V okviru Jugoslavije so sprejeti dodatni ukrepi za pospeševanje izvoza, za katere združujemo sredstva praktično vsi. Tako so zvečane stopnje izvoznih povračil za izvoz v razvite dežele in dežele v razvoju. Sredstva za kreditiranje izvoza so izvzeta iz limitov poslovnih bank, OZD, ki dosegajo večji delež izvoza v celotnem prihodku ali, ki močno povečujejo ta delež, pri razporejanju dohodka lahko relativno hitreje povečujejo osebne dohodke kot druge OZD. Izvoznikom so omogočene tudi posebne davčne olajšave in olajšave do zagotavljanja sredstev za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik. Da bi banke izvoznikom hitreje nakazovale izvozne stimulacije, se zato koristi del začasno prostih sredstev družbenopolitičnih skupnosti. Poslovne banke morajo v svoji poslovni politiki dati prednost vsem oblikam kreditiranja izvoza in proučile bodo možnosti za odlaganje plačil anuitet za zapadle kredite, kadar prihaja izvoznik v občasne težave, ipd. V naši SOZD imamo realne možnosti, da dosežemo planirani izvoz še pred koncem leta. Izvozni posli Jelovice in Gradisa nam to omogočajo in naj bi bil prispevek ostalih članic SOZD v tem, da poleg realizacije svojih velikih izvoznih načrtov z vsemi silami pomagajo Jelovici in Gradisu, da svoje ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA CLANIC SOZD «GLG« V OBDOBJU 1.- VI. 1981 1 $ = 27,30 din __________________ (v 000 din) Doseženi izvoz Delež uvoza OZD po prilivu Indeks Doseženi UVOZ Indeks v izvozu 1980 1981 1980 1981 1980 1981 1. Alples Železniki 22.247 41.644 187 20.944 28.400 136 94 68 2. LIO Gradis Šk. Loka 46.432 2 644 3. Jelovica Šk. Loka 8.056 46.754 580 13.137 23.182 177 163 4. LIP Bled 103.630 133.499 129 23.541 30.570 130 23 23 5. ZLIT Tržič 17.865 16.892 95 3.053 3.749 123 17 22 6. Lesna industrija 151.798 285.221 188 60.675 88.545 146 40 31 7. GG Bled 3.330 3.034 91 1.053 32 8. GG Kranj 10.383 11.957 115 2.504 4.023 161 24 34 9. Gozdarstvo 13.713 14.991 109 3.557 4.023 113 26 27 10. Celuloza Medvode 33.717 58.530 174 25.052 38.379 153 74 66 11. SOZD »GLG« 199.228 358.742 180 89.284 130.947 147 45 37 TABELA III. DELEŽI IZVOZA V I. POLLETJU V CELOTNEM PRIHODKU IN V IZVOZU SOZD Delež izvoza Delež izvoza Delež izvoza DO v CP proizv. TOZD v CP v delov. org. v skup. izvozu SOZD oc X X o izvoz v I. poli. 81 izvoz do 31. 8. 81 1. Alples Železniki 10,8 7,2 7,5 11,6 7,8 2. LIO Gradis 21,7 — 21,7 12,9 27,5 3. Jelovica Škof ja Loka 6,5 2,0 2,6 13,0 30,0 4. LIP Bled 20,1 23,8 16,2 37,3 19,3 5. ZLIT Tržič 8,3 13,5 7,8 4,7 2,8 6. Lesna industrija 13,0 9,9 8,0 79,5 87,4 7. GG Bled 1,2 2,4 0,9 0,8 0,4 8. GG Kranj 5,1 6,8 3,9 3,3 2,2 9. Gozdarstvo 3,1 4,7 2,3 4,1 2,6 .10. Celuloza 8,9 8,1 8,8 16,3 10,0 11. SOZD »GLG« 10,8 8,9 7,4 100 100 TABELA IV. REALIZACIJA IZVOZA V OSMIH MESECIH 1981 1$ = 27,30 din ( v 000 din) LIP ZLIT Jelovica Alples GG Bled GG Kr. SISEOT »GLG« (1-6) Gradis Celuloza SOZD »GLG« (7 + 8+9) SOZD Plan 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Izvoz plan 278.000 1,017.9 real. 147.262 21.180 228.297 59.103 3.300 16.643 475.785 209.555 76.066 761.406 75 9f razi. + 197.785 Uvoz plan 124.000 407.9 real. 51.306 5.220 41.627 36.650 4.176 6.084 145.063 12.813 36.720 194.596 47 °i razi. - 21.063 Saldo bla- plan 154.000 610.0 ga real. 95.956 15.960 186.670 22.453 - 876 10.554 330.717 196.742 39.346 566.810 93 T razi. + 176.717 Prilivi plan 267.000 real. 130.717 22.691 108.201 59.071 1.352 8.353 330.385 55.740 47.269 433.394 razi. + 63.385 Odlivi plan 173.000 real. 42.389 5.220 75.906 30.080 4.780 8.774 167.149 12.813 29.033 208.995 razi. + 5.851 Saldo odli- plan 94.000 vov in real. 88.328 17.471 32.295 28.991 -3.428 - 421 163.236 42.927 18.236 224.399 prilivov razi. + 69.236 Delež izv. v real. 14,4 2,1 22,4 5,8 0,3 1,6 20,6 7,4 let. plana možnosti izkoristita v celoti. Tako si bomo v tujini ustvarili renome kot organizacija, ki realizira naročila pravočasno, kvalitetno in v količinah, ki jih tuji trg zahteva ter izkoristimo realne možnosti povečevanja izvoza v naslednjih letih. Poleg tega pa s trenutkom, ko SOZD »GLG« kot član skup- nosti SISEOT, doseže letni plan, lahko vsaka članica SOZD koristi vse iz tega izvirajoče ugodnosti, ne glede na realizacijo lastnega izvoza na-pram planu, (tabela V.) Izvoznikom bo z instrumentarijem, ne glede na sredstva in ceno, v glavnem nadokna- đen izpad dohodka, ki naj bi nastal zaradi neugodnega nujnega izvoza. Vse napore za izvoz pa bodo v kupčevih deželah lahko šteli za naperjene proti njegovemu gospodarstvu in je bojazen, da ne bomo jutri v nerešljivem položaju. Zato moramo v naši SOZD izkoristiti prednosti, ki jo imamo v lastni osnovni surovini — lesu, ki ga je za naše kapacitete skoraj dosti, imamo kadre in opremo in naročila v tujini. Prav v času izvozne naravnanosti moramo združevati naše moči. Rok Gašperšič TABELA V. REALIZACIJA LETNIH PLANOV IZVOZA IN UVOZA 1981 - DO 31. 8.1981 1 $ = 27,30 din v 000 din Izvoz Uvoz OZD Letni plan Realizacija ^ v 8 mesecih ' na plan Letni plan Realizacija ^ v 8 mesecih na plan Alples 119.809 59.103 49,3 43.000 36.650 85,2 LIO Gradis 290.000 209.555 72,2 12.000 12.813 106,7 Jelovica 78.000 228.297 292,6 48.825 41.627 85,2 LIP Bled 273.187 147.262 54,0 120.860 51.306 42,4 ZLIT Tržič 38.100 21.180 55,6 6.500 5.220 79,6 Lesna industrija 799.096 665.397 83,3 231.185 147.616 63,8 GG Bled 4.100 3.300 80,5 17.480 4.176 23,9 GG Kranj 22.537 16.643 73,8 8.000 6.084 76,0 Gozdarstvo 26.537 19.943 75,1 25.480 10.260 40,2 Celuloza 192,303 76.066 39,5 151.255 36.720 24,2 SOZD »GLG« 1,017.936 761.406 74,8 407.920 194.536 47,7 Akcije za povečanje izvoza Na SOZD-u je bil v začetku meseca septembra razgovor, ki ga je sekretar Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko tov. Krvina opravil z vodilnimi delavci SOZD »GLG«. Razgovora sta se udeležila tudi predsednik Medobčinske gospodarske zbornice tov. Podjed in predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske tov. Beravs. Tema razgovora je bila naj- — gozdarskim organizaci-bolj pomembna naloga pri jam je treba omogočiti uvoz »GLG« v tujini v naslednjih planskih obdobjih — ožjo in širšo javnost moramo seznaniti z napori in rezultati gozdarstva in lesne industrije na Gorenjskem. Posebej je potrebno o tem obvestiti tudi najodgovornejše ljudi v republiki. Tovariš Krvina je bil zadovoljen z opravljenim razgovorom, kot tudi z rezultati predvsem v izvozu in obljubil, da bo o rezultatih in problemih poročal na višjem nivoju. Izrazil je željo, da se o gornji problematiki ponovno sestanemo v mesecu oktobru. SMODIŠ Z. uresničevanju naše gospodarske stabilizacije, tj. kako v danih pogojih povečati izvoz in tako prispevati k zmanjševanju primanjkljaja v plačilni bilanci. Težak gospodarski položaj namreč terja od vseh gospodarskih subjektov povečane napore v smeri izvoza za pridobitev prepotrebnih deviz za uvoz najnujnejšega reprodukcijskega materiala, opreme in za kritje naših energetskih potreb in za kritje potreb uvoza deficitarnih kmetijskih pridelkov. Lesna industrija je že v preteklosti nosila s svojim izvozom in visoko stopnjo pokritja uvoza pomembno breme pri zmanjševanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja in kot taki družba nalaga še večje za v prihodnje. Članice lesne industrije SOZD »GLG« so v letošnjem letu vložile velike napore v smeri povečanja izvoza, - ki postaja vse bolj potreba njenega nadaljnjega razvoja. Gozdarstvo je k temu prispevalo z dobro oskrbo lesne industrije s potrebno lesno surovino. Gozdarji kot izvozniki niso pomembni in izvažajo le les slabše kvalitete, ki ga lesna industrija SOZD ne predeluje. Njihovi napori so usmerjeni predvsem v izpolnjevanje gozdnogospodarskih načrtov. V razgovoru je tudi bila izražena potreba, da se izvozni napori olajšajo z rešitvijo nekaterih problemov, ki zavirajo še uspešnejši izvoz. Poudarjeno je bilo namreč, da lahko le ustrezni dolgoročni ukrepi prispevajo k povečanju izvoza. Nekateri najvažnejši problemi, ki se pojavljajo in bi jih bilo treba čimprej odpraviti, so sledeči: — izvozne vzpodbude morajo postati stalen vir in sproti pritekati v poslovne sklade izvoznikov — nujno je treba zavreti nadaljno rast cen surovin in reprodukcijskih materialov, ker veliki stroški vplivajo na nekonkurenčnost v izvozu, kjer dosežena izvozna cena pri nekaterih proizvodih še komaj pokriva vrednost njegove substance — nujno je treba omogočiti uvoz potrebnega reprodukcijskega materiala in rezervnih delov, ki pripomorejo k povečanju izvoza — banke morajo s politiko kreditiranja podpirati razvoj in programe, ki so izvozno usmerjeni ali posredno vplivajo na povečanje izvoza prepotrebne mehanizacije in rezervnih delov, ker s tem ni pogojeno samo izpolnjevanje gozdno-gospodarskih načrtov, ampak tudi oskrbovanje lesne industrije in s tem njen izvoz — krediti za pripravo izvoza naj se konvertirajo v kredite za trajna obratna sredstva. V razgovoru se je izoblikovalo mnenje, da je o gornji problematiki treba seznaniti vse družbeno-politične činitelje z željo, da se čimprej odpravi, ali vsaj omili. Poleg gornje problematike se pri izvozu in nastopanju v tujini pojavlja še sledeča: — uspešen izvoz terja od izvoznika sposobnost sprejemanja kompleksnih poslov, za kar je potreben usposobljen kader, organiziran v inženiring organizaciji. Ta problem je mogoče v veliki meri rešiti z ustrezno kadrovsko politiko in tudi medsebojnim sodelova- SOZD »GLG« v obdobju 1976-1980 Obdobje 1976-1980 je prvo srednjeročno plansko obdobje v katerem so gospodarske organizacije gozdarstva in lesne industrije Gorenjske poslovale združene v okviru SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo »GLG«. Taka organizacija je dala priložnost, da se v praksi uresničijo cilji in interesi, ki so si jih članice zadale ob združitvi. Težko je oceniti, v kolikšni meri so bili ti cilji v prvem obdobju uresničeni, kajti nekateri terjajo za to daljši čas kot je obdobje petih let. V seeno lahko ocenimo, da so članice po podatkih zaključnih računov dosegle v okviru SOZD »GLG« nekaj pomembnih uspehov. Glavne uspehe prikazujemo v tabelah in grafikonih, kjer je razvidna tudi dinamika rasti tako celotnega SOZD, kot tudi posameznih njenih članic. Primerjavo po letih nekoliko otežujejo podatki, ki zaradi spreminjanja obračunskega sistema in statusnih sprememb, ob novi organiziranosti TOZD v skladu z Zakonom o združenem delu, niso po letih neposredno primerljivi. V tabelah so zato izvršene nekatere korekture, da bi bila primerljivost čimbolj realna. TABELA I Nominalna rast družbenega proizvoda v obdobju 1975-1980 pri članicah SOZD »GLG« (v 000 din) imajo velike možnosti skupne- 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Indek3 80/75 ga nastopanja v izvozu 1. Alples Železniki 87.44-7 135*407 156.686 264.120 306.406 — bolje je izkoristiti tudi še 2. LI0 Gradis Škofja Loka 35.613 43.147 47.562 66.361 100.299 128.836 361,8 obstoječe notranje rezerve, ki 3. Jelovica Škofja Loka 109-404 150.252 158.904 248.213 304.I5O 378.017 345,5 se kažejo predvsem v boljšem izkoriščanju delovnega časa. V razgovoru je bilo ugotov- ZLIT Tržič 78.242 22.828 103.430 28.695 143.368 38.722 215.348 48.063 317.I92 77.340 437.279 105.106 558,9 460.4 Lesna industrija 333.534 462.931 545.242 842.105 1 ,105.587 3 1,390.011 416,8 GG Bled 90.350 99.600 102.711 149.010 195.165 247.445 273,9 ljeno, da članice SOZD z velikimi napori, ki jih vlagajo v GG Kranj 82.427 85.747 102.142 125.203 155.757 214.936 260.8 Gozdarstvo 172.777 185.347 204.853 274.213 350.942 462.381 267,,6 povečanje izvoza, pomembno 8. Celuloza Medvode 58.362 74.036 IOI.II7 160.227 237.988 334.381 573,0 prispevajo k uresničevanju SOZD "GLG" 564.673 722.315 851.212 ] ,276.545 1 ,694.317 S ;,186.773 387,3 prispevek bo ob koncu tega planskega obdobja še bolj viden, posebno z odpravo določenih težav, ki še stojijo na poti še uspešnejšega izvoza. Zato so poslovodni delavci SOZD »GLG« izrazili željo, da se glede na delež, ki ga prispeva SOZD »GLG« k uspehom gorenjskega gospodarstva, le-ta enakopravno obravnava v regijski banki, kot tudi da so članice lesne industrije in gozdarstva bolj prisotne in vpete v gospodarstva posameznih občin. Vlogo objektivnega ocenjevalca skladnosti investicijskih odločitev s splošnimi družbenimi usmeritvami mora odigrati komisija za oceno investicij, tako na republiškem, kot tudi komisija na medobčinskem nivoju. Iz razgovora so podane tudi določene naloge, ki jih je treba čimprej opraviti: — Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko bo organizirala razpravo o dolgoročnem konceptu razvoja gorenjske lesne industrije — pripravi se naj program za skupni nastop članic SOZD GRAFIKON 1/ Obseg družbenega proizvoda v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980 (po tekočih cenah), struktura njegove delitve ter delež vlaganj v osnovna sredstva v družbenem proizvodu pri članicah SOZD »GLG« Alples Železniki Družbeni proizvod 1976/1980 skupaj: 1,203.392 tisoč din Jelovica Škofja Loka Družbeni proizvod 1976/1980 skupaj: 1,239.536 tisoč din bruto sredstva za reprodukcijo za splošne in skupne službe potrebe, obresti, DSSS,. . . S osebni dohodki in sklad skupne porabe delež vlaganj v osnovna sredstva v družb, proizvodu proizvodu Obseg družbenega proizvoda v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980 (po tekočih cenah), struktura njegove delitve ter delež vlaganj v osnovna sredstva v družbenem proizvodu pri članicah SOZD »GLG« Gradis TOZD LIO Šk. Loka Družbeni proizvod 1976/1980 skupaj : 386.205 tisoč din ZLIT Tržič Družbeni proizvod 1976/1980 skupaj : 297.926 tisoč din bruto sredstva za reprodukcijo osebni dohodki in sklad skupne porabe V preteklem srednjeročnem obdobju je bila zabeležena v primerjavi na izhodiščno leto 1975 izredno visoka nominalna rast družbenega proizvoda kot posledica povečanja produktivnosti in stopnjevane inflacije. Produktivnost je posebno povečana v lesni industriji in Tovarni celuloze Medvode, poleg boljše organizacije dela tudi na račun povečanih proizvodnih zmogljivosti kot rezultat investicijskih vlaganj. LIP Bled Družbeni proizvod 1976/1980 skupaj: 1,218.617 tisoč din Gozdno gospodarstvo Bled Družbeni proizvod 1976/1980 skupaj: 793.951 tisoč din Gozdno gospodarstvo Kranj Družbeni proizvod 1976/1980 skupaj: 683.785 tisoč din AERO tovarna celuloze Medvode Družbeni proizvod 1976/1980 skupaj: 907.750 tisoč din za splošne in skupne družbene potrebe, obresti, DSSS,.. . SOZD »GLG« je bil tudi letos pokrovitelj oglarskega dneva — uspele prireditve na Starem vrhu delež vlaganj v osnovna sredstva v družb, proizvodu Omejene možnosti pridobivanja surovin iz območja so lesno-predelovalne organizacije nadomestile z dodatnimi nakupi hlodovine, žaganega lesa in plošč iz drugih območij in iz uvoza. Gozdarstvo je imelo v primerjavi z lesno industrijo in Tovarno celuloze Medvode kljub povečani produktivnosti omejene možnosti povečanja blagovne proizvodnje, zato je glede rasti družbenega pro- izvoda realtivno zaostalo. Tako je rast družbenega proizvoda v gozdarstvu poleg inflacije pripisati tudi boljšemu vrednotenju lesne surovine, do česar je prišlo šele v zadnjih dveh letih preteklega srednjeročnega obdobja. Značilnost za gospodarjenje v preteklem srednjeročnem obdobju je poleg dinamične rasti dohodka tudi v dejstvu, da se je v lesni industriji v zadnjem delu obdobja začela zniževati ekonomičnost poslovanja. Nadpovprečno rast družbenega proizvoda v preteklem srednjeročnem obdobju glede na izhodiščno leto 1975 beležijo LIP Bled in ZLIT Tržič v okviru lesne industrije in Tovarna celuloze Medvode. Do leta 1979 pa je imel dinamično rast družbenega proizvoda tudi Alples Železniki. Skupne rezultate posameznih članic SOZD »GLG« v celoletnem obdobju 1976 do 1980 prikazuje grafikon 1. Članice SOZD pa so bile udeležene v skupnih rezultatih SOZD »GLG« (po glavnih elementih gospodarjenja) z naslednjimi deleži v %: Dohodek Sredstva za reprodukcijo Izvoz Povprečno štev. zapo-, slenih po urah Investicije v osnovna sredstva SOZD »GLG« 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Alples Železniki 18,3 22,8 12,0 16,3 23,7 LIO Gradis 6,0 7,6 7,0 5,1 7,4 Jelovica Škofja Loka 19,0 13,0 10,4 23,9 16,9 LIP Bled 18,3 19,9 45,1 19,0 17,4 ZLIT Tržič 4,6 3,5 9,3 5,6 2,7 Lesna industrija 66,2 66,7 85,1 69,9 68,1 GG Bled 11,7 10,0 1,6 9,7 13,3 GG Kranj 10,5 5,4 3,3 10,3 8,3 Gozdarstvo 22,2 15,4 4,9 20,0 21,6 Celuloza Medvode 11,6 17,9 10,0 10,1 10,3 Nadaljevanje na 6. strani SOZD »GLG« v obdobju 1976-1980 (Nadaljevanje s 5. strani) Iz gornje razpredelnice in grafikona 1. je razvidno, da so bila najbolj intenzivna vlaganja glede na udeležbo v družbenem proizvodu izvršena v Alplesu in Gradisu, povsod drugje so vlaganja zaostala za povprečjem, kar se kaže glede na ugodno surovinsko zaledje in potrebo za intenzivnim vlaganjem v razvoj, kot neugodno. Tovarna celuloze je v tem srednjeročnem obdobju vlagala le v spremljajoče objekte glavne investicije, ki je bila realizirana ob koncu srednjeročnega obdobja 1971— 1975. Gozdarstvo je v preteklem srednjeročnem obdobju zaostalo z vlaganji v gradnjo gozdnih cest v zasebnem sektorju, kjer je odprtost gozdov za polovico slabša kot v družbenem sektorju. Ta zaostanek pa se kaže kot dodatna obremenitev pri realizaciji plana za tekoče srednjeročno obdobje. Pomemben je delež, ki ga je SOZD »GLG« oz. njene članice dosegel z izvozom. Ta je TABELA II Nominalna rast bruto sredstev za reprodukcijo* po letih v obdobju 1975—1980 pri članicah SOZD »GLG« (v 000 din) 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Indeks 80/75 1. Alples Železniki 26.374 48.914 39.204 78.725 96.578 77.614 294 2. LI0 Gradis Škofja Loka 11.045 II.343 10.933 16.156 30.694 43.509 394 3. Jelovica Škofja Loka 25.278 34.492 21.401 30.493 44.514 63.009 249 4. LIP Bled 22.386 2".993 31.009 42.370 78.864 I2O.705 539 5. ZLIT Tržič 4.483 4.327 6.331 8.531 12.190 20.229 451 Lesna industrija 89-566 122.069 108.878 176.775 262.841 325.066 363 6. GG Bled 15.352 17.745 16.598 23.771 33-196 58.756 383 7. GG Kranj 8.494 7.258 10.903 10.754 15.632 36.371 428 Gozdarstvo 23.846 25.003 27.5OI 34.525 48.827 95.127 399 e. Celuloza Medvode 22.996 13.138 26.493 29-797 78.736 118.419 515 SOZD "GLG" 136.408 160.260 162.872 241.097 390.404 538.612 395 Opomba: * vključuje minimalno in pospeSeno AM. del OD za poslovni sklad, rezervni sklad in druge sklade znašal v obdobju petih let okrog 70 milijonov dolarjev, kjer je skoraj polovico (45%) dosegel LIP Bled. Pomemben je kot izvoznik glede na obseg lastne dejavnosti tudi ZLIT, čeprav iz deleža v SOZD »GLG« to ni razvidno. Tabela II. Ugodno delitveno razmerje med rastjo dohodka in osebnih dohodkov je vplivalo na dinamično rast sredstev za reprodukcijo. Vendar kljub temu ugotavljamo, da rast sredstev za reprodukcijo lesne industrije in Tovarne celuloze ne dosega rasti dohodka. Taka razlika je posledica, ob relativno nižji rasti osebnih dohodkov, nadpovprečne rasti obveznosti iz dohodka (prispevki in davki za splošne in skupne družbene potrebe, obresti, delovne skupnosti, idr.). Dinamiko relativnih rasti dohodka, akumulacije in osebnih dohodkov v obdobju 1976— 80 pri posameznih članicah SOZD »GLG« prikazuje grafikon 2. Linijski grafikon relativne rasti (indeks 1975 = 100) dohodka, akumulacije in bruto osebnih dohodkov v obdobju 1975-1980 pri članicah SOZD »GLG« GMDIS LIO IL IT ACAo PO HO «K AKUMULACIJA »turo oscèni dohodki GG SLED EG KRANJ NDEKS #*** ----------MNOKK ----------AKUMULACIJA ..........MflTO OSIM KI GRAFIKON 2 Linijski grafikon relativne rasti (indeks 1975 = 100) dohodka, akumulacije in bruto osebnih dohodkov v obdobju 1975-1980 pri članicah SOZD »GLG« A LPLES JELOVICA 'NP!x( MKU HM «S SM 500 500 *00 1*0 l*o /\i It» f /\ ” / 300 f/ \ // 200 ji 200 f / ** //T'j \ s '97S >f76 *77 (»78 *TJ *80 11Tr m *77 /971 nn *to »0H0»CK AKUMULACIJA tunu POMOPKi (Moro) L I P OH 1)71 «77 1)71 1)7) im Tabela III. Tabela prikazuje rast povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov na zaposlenega za SOZD »GLG« in posamezne članice. Rast je prikazana glede na izhodiščno leto 1975, kjer je razvidno, da je povpreč- ni neto OD v lesni industriji zmanjšal relativni zaostanek do povprečnega neto osebnega dohodka v gozdarstvu v letu 1980. Nominalna rast povečanih neto mesečnih osebnih dohodkov po letih v obdobju 1975-1980 pri članicah SOZD »GLG« (v din) 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Indeks 80/75 1. Alples Železniki 2.847 3.519 5.200 6.141 7.141 9.082 319 2. LIO Gradis Škofja Loka 3.507 4.291 5-633 5-789 7.545 9.612 274 3. Jelovica Škofja Loka 3.042 3.610 4.624 5-953 6.667 8.198 270 4. LIP Bled 3.137 3.528 4.622 5.728 7.348 9.611 306 5. ZLIT Tržič 2.867 3.800 4.199 5.056 6.445 8.708 304 Lesna industrija 3.044 3.634 4.792 5.851 7.009 8.944 294 6. GG Bled 3.699 4.004 5.342 6.632 8.037 9.967 270 7- GG Kranj 3.642 3.821 5.602 6.771 8.082 IO.294 283 Gozdarstvo 3.671 3.909 5.473 6.705 8.060 10.135 276 8. Celuloza Medvode 3.600 3.687 4.417 5.917 7.646 9.605 267 SOZD "GLG" 3.236 3.699 4.892 6.029 7.293 9.247 286 Dinamično rast dohodka in povečanje zmogljivosti sta narekovala relativno hitro rast zaposlovanja: pri lesni industriji povprečno letno 3,3% in pri Tovarni Celuloze Medvode 7,3 %. Gozdarstvo je zabeležilo negativen trend, kar utegne imeti neugodne posledice za uresničevanje gozdno-gospo-darskih načrtov. Grafikon 3. prikazuje povečanje obsega poprečno uporabljenih poslovnih sredstev, katerih rast je bila hitrejša od rasti dohodka. Posledica visoke inflacije je povečana udeležba uporabljenih obratnih sredstev, kar na eni strani vpliva na zmanjšanje stopnje obračanja obratnih sredstev ter obenem vpliva na znižanje donosnosti poslovanja. Gornji podatki in ugotovitve imajo namen pokazati na glavne karakteristike gospodarjenja SOZD »GLG« v preteklem srednjeročnem obdobju in pri tem identificirati posamezne članice z vidika njenega deleža v SOZD. Vsekakor je težnja vseh članic, da na podlagi še tesnejšega medsebojnega sodelovanja na dohodkovnih principih izboljšajo tako lastni položaj kot tudi položaj SOZD. K temu cilju so naravnani tudi srednjeročni plani za obdobje 1981—1985. Rast povprečnega števila zaposlenih (po vkalkuliranih urah) pri članicah SOZD »GLG« v obdobju 1975 — 1980 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Indeks CO/75 Povprečna letne stopnja rasti v % Alples Železniki 753 779 305 897 873 906 123,7 9,2 LIO Gradis Škofja Loka 251 255 252 252 275 282 112,9 2,9 Jelovica Škofja Loka 1088 1189 1227 1296 1281 1292 119,2 2,7 LIP Bled 890 896 957 1007 1025 1023 121,8 9,0 ZLIT Tržič 269 272 287 292 . 302 290 107,9 1,5 Lesna industrija 5181 3391 3528 3699 3756 3793 117,7 3,3 GG Bled 556 515 511 998 509 980 86,9 -3,1 GG Kranj 590 555 518 599 529 507 93.9 -1.9 Gozdarstvo 1096 1070 1029 1097 1033 987 90,1 2,1 Celuloza Medvode 568 989 517 527 521 522 191,9 7,2 SOZD "OLG" 9695 9950 5079 5218 5310 5252 113,1 2,5 GRAFIKON 3 Nominalna rast povprečno uporabljenih poslovnih (osnovnih in obratnih) sredstev po letih v obdobju 1975—1980 pri članicah SOTD »GLG« Nominalna rast povprečno uporabljenih poslovnih (osnovnih in obratnih) sredstev po letih v obdobju 1975 — 1980 pri članicah SOTD »GLG« ■ OSNOVNA SREDSTVA 1 I OBRATNA SREDSTVA (SED. VREDNOST) |___1 Obetajoči rezultati v Jelovici V dosedanjih prizadevanjih na področju stabilizacije smo v Jelovici dosegli prve uspehe na področju izvrševanja proizvodnih nalog, povečanja fizičnega obsega proizvodnje, doseganja dohodka in njegovem razporejanju, pri izvozni aktivnosti in še na nekaterih področjih. Še vedno pa nismo storili vsega, kar bi morali pri izkoriščanju proizvajalnih sredstev, varčevanju z energijo in materialom, pri zniževanju stroškov režije, pri delovni disciplini in drugih področjih, kar vse se posredno in neposredno odraža na produktivnosti dela in na doseganju dohodka. Še vedno je velika razlika med besednim izrekanjem in dejansko opredelitvijo za ekonomsko stabilizacijo in dejanskimi prizadevanji in učinki, ki smo jih dosegli in ki jih dosegamo na področju stabilizacije. Premalo se je še uveljavilo spoznanje, da moramo več in bolje delati, racionalnejše gospodariti z družbenimi sredstvi, pospeševati izvoz, razvijati kooperacijo in poslovno tehnično sodelovanje ter iskati druge oblike in sredstva, ki bodo omogočala dosegati boljše poslovne rezultate. V sleherni naši TOZD moramo krepiti prizadevanja, da bi z dvigom produktivnosti dela, boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanjem stroškov ter drugimi ukrepi, povečali dohodek in s tem ustvarili realne možnosti za rast osebnih dohodkov. Naša osnovna usmeritev mora biti tudi v prihodnje, da bodo osebni dohodki naraščali skladno z rastjo produktivnosti, da bi uspešno izvršili vse naloge in dosegli postavljene cilje, moramo razvijati ustvarjalno kritičen odnos do negativnih pojavov in procesov ter (Nadaljevanje na 8. strani) ob tem zaostriti in utrjevati odgovornost za uresničevanje sprejetih usmeritev in nalog slehernega delavca, zlasti pa poslovodnih delavcev in drugih, najbolj odgovornih posameznikov. Zaostreni pogoji gospodarjenja in ostrejši tržni pogoji prinašajo s seboj tudi nujno potrebo po ustreznejših, sodobnejših in bolj učinkovitih oblikah upravljanja in vodenja v TOZD in v DO kot celoti. Več poudarka bomo morali posvečati pravilnemu in pravočasnemu planiranju in usmerjenemu razvoju, vlogi delavcev pri odločanju in sprejemanju planiranih zadolžitev ter opredeliti odgovornost posameznikov, poslovodnih organov in nosilcev samoupravnih in družbeno političnih funkcij. Če hočemo ohraniti kvaliteto izdelkov, kar velja zlasti za okna in vrata in se uveljaviti na področju proizvodnje in prodaje montažnih objektov, če hočemo obnoviti in posodobiti iztrošena in zastarela sredstva za proizvodnjo bomo morali dajati več poudarka razvojnim nalogam. Pri tem pa je potrebno paziti, da bo dosežena skladnost med tekočimi in razvojnimi nalogami in cilji. Le na podlagi točno opredeljenih nalog in ciljev ter pravilnega pristopa pri reševanju težkih in izredno zapletenih gospodarskih problemov je mogoče realno pričakovati optimalne poslovne rezultate. Le pri pravilno planiranem in usmerjenem razvoju lahko pričakujemo hitrejši razvoj naših TOZD, izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, izboljšanje medsebojnih to je medčloveških odnosov ter zagotavljati socialno varnost delavcem. V Jelovici se dobro zavedamo, da brez izvoza ne bo moč uresničiti srednjeročnih in tudi dolgoročnih razvojnih načrtov. Oprema, predvsem stroji in pa deloma tudi reproma-teriali so pač v glavnem iz uvoza in kdor ne bo imel svojih deviz, temu bo razvoj precej pod vprašajem. Pa tudi manjše povpraševanje na domačem tržišču bo vse tiste, ki ne bodo izvažali pripeljalo v težji položaj. Jelovici so bila skupaj z loškim Gradisom zaupana obsežna dela v Iraku in Italiji. Od uspešne ali neuspešne izvršitve teh del pa bo v marsičem odvisno tudi delo na tujem v prihodnje. Dosedanji izvozni rezultati omogočajo, da Jelovica pokriva vse svoje potrebe po deviznih sredstvih. S tem lahko tudi pokriva potrebe po manjkajočih količinah žaganega lesa, rezervnih delov in ostale opreme iz uvoza. Ker bo v Jelovici letni plan izvoza verjetno presežen je s tem bila tudi pridobljena pravica razpolaganja z devizami in deviznimi pravicami v višini 90 odstotkov. Poveča se tudi stimulacija za blagovni izvoz. Vse skupaj seveda utegne pomembno Vplivati na dobre poslovne rezultate ob koncu leta. Že sedaj se vidi, kako odločilna je bila opredelitev, da je izvoz prva naloga Jelovice. To potrjujejo tudi poslovni rezultati Jelovice v I. polletju. Poslovna politika je pravilna, doseganje zastavljenih ciljev pa zagotavlja obstoj in nadalj-no rast vseh temeljnih organizacij, ki so združene v DO Jelovico. Poglejmo nekaj rezultatov za I. polletje: Dohodek se je v Jelovici povečal v prvem polletju kar za 47 odstotkov. To je precej, zato so lahko tudi povečani osebni dohodki, ki so porastli za 33 odstotkov, kar je manj kot bi po dogovoru lahko. Izvoz, ki je kot smo prej zapisali bil v Jelovici v ospredju naporov je porastel v primerjavi s prvim polletjem lanske- ga leta kar za 480%, vendar pa naslednji podatek pove, da to še zdaleč ni dovolj. Delež izvoza se je v Jelovici namreč z lanskega 2,0% povečal na 6,5 % celotne proizvodnje Jelovice. Torej Jelovica še vedno izvaža manj kot desetino svoje proizvodnje. Veliko bo potrebno še narediti. Kljub tem verjetno izredno dobiam rezultatom pa je vse- Kljub tem verjetno izredno dobrim rezultatom pa je vseeno v Jelovici še vedno precej stvari, ki jih bo treba popraviti in izboljšati. Predvsem bo potrebno o njih spregovoriti na vseh nivojih in tudi čim prej sprejeti ustrezne sklepe ter akcijske programe. Š.V. Izvozne usmeritve DO Alples DO Alples si je z letnim planom zadala nalogo izvoziti v letu 1981 za 4.480.000. US dolarjev, kar vsekakor ni majhna naloga, saj to predstavlja več kot 30 % fizičnega porasta izvoza napram letu 1980, 16 % vrednostnega obsega proizvodnje pohištva ter 12 % celokupne proizvodnje. Tržišče lahko razdelimo na Zahodno Evropo in ZDA, kamor izvažamo bolj zahtevne programe, izdelane pretežno po naročilih kupcev, tj. tako imenovane specifične programe ter na Vzhodno Evropo in Bližnji Vzhod, kamor izvažamo redne programe, tj. izdelke, ki se prodajajo na domačem trgu. V letošnjem letu je najbolj kritična situacija glede plasmana pohištva v Zahodni Evropi. Nizke cene, ostri kriteriji glede kvalitete ter nespoštovanje rokov odpoklicev so glavni razlogi, da Alples ni v stanju povečati izvoza na ta, sicer zanj najbližji trg. Prav nasprotno pa lahko trdimo za trg ZDA. Tu bomo letni plan presegli, samo drsenje tečaja dolarja pa je pripomoglo, da sam izvoz cenovno ni tako kritičen kot v Zahodni Evropi. Več razlogov je, da izvoz v Vzhodno Evropo za Alples ni interesanten — nepriznavanje uvoznih pravic na račun izvoza, nedoseganje zahtevanih cen ter prezasedene kapacitete so razlog, da je Alplesov izvoz na ta trg minimalen, le toliko, da zagotavlja stalno prisotnost tudi na tem trgu. Daleč najpomembnejše tržišče v tem srednjeročnem obdobju je Bližnji Vzhod, to je trg držav z velikimi izvoznimi presežki in veliko kupno močjo z ozirom na izvoz nafte. Alples je že v letu 1980 uspel z večjim izvozom pohištva na libijski trg, začeti posel pa nadaljujemo v letošnjem letu v višini 1.800.000.— US dolarjev. Tekom zadnjih dveh let tudi povečujemo plasma v državah Arabskega zaliva, predvsem Kuwait in Arabski Emirati. V letu 1982 pa pričakujemo večji posel na področju opreme objektov za Irak. Kompletna oprema objektov je Alplesova usmeritev na področju izvoza za področje Afrike in Bližnjega Vzhoda, saj si s tem zagotavljamo ob določenih dodelavah in izdelavah pohištva po naročilu tudi plasiranje serijskega, standardnega pohištva ter s tem boljšo ceno in dolgoročno bolj zanesljiv plasma. Zavedamo se, da bo to možno le ob razširitvi proizvodnje za izdelavo po naročilu ter planiranem izobraževanju ^rokovnih delavcev, neposrednih montažerjev in serviserjev. Nadaljna Alplesova izvozna usmeritev je sovlaganje v Slo-venijalesovo montažo in proizvodnjo v tujini. V letu 1981 smo sovlagali v formiranje novega SK v Los Angelesu ZDA ter v izgradnjo proizvodnje v Žitari vasi v Avstriji. Skozi sovlaganje v ZDA imamo zagotovljen dolgoročnejši plasma ter možnost vplivanja na izvozno politiko, skozi sovlaganje v Avstriji pa načrtujemo mednarodno poslovno in proizvodno sodelovanje na osnovi obojestranske menjave sestavnih delov in v njih proizvedenih končnih proizvodov pod konkurenčnimi pogoji. V Alplesu planiramo vsakoletni dvig fizičnega obsega izvoza tako, da bi v letu 1985 iz-r vozili 25 % vrednostnega obsega proizvodnje, ter ca. 30 do 35 % vrednosti celotne proizvodnje pohištva. Zadana naloga vsekakor ni enostavno dosegljiva, toda le vključevanje proizvodnje v mednarodno delitev dela ter svetovni trg zagotavlja perspektivno prihodnost DO. Ljubo O so vnikar Prizadevanja po večjem izvozu v LIP-u Situacija, v kateri se nahaja naša družbena skupnost je pač takšna, da zahteva večje izvozne rezultate. Tu mislim na stanje jugoslovanske plačilne bilance in težave, ki izvirajo iz tega. Kot nam je znano, te težave niso kratkoročna zadeva, pač pa dolgoročna. Rezultati prvih 6 mesecev kažejo, da se težave nadaljujejo. Jugoslavija ni dosegla začrtanih uspehov na področju izvoza. Trgovinski deficit ob polletju je prevelik in če se bodo te tendence nadaljevale do konca, bo situacija še slabša. Tudi izvozna situacija v DO LIP Bled je precej zaskrbljujoča, saj smo v prvem polletju letošnjega leta izvozili nekaj manj kot v enakem obdobju lani. Ce pa dosežen letošnji izvoz primerjamo s planiranim, pa je slika še slabša. Eden od glavnih vzrokov, ki je nam vsem dobro znan, je ta, da pri nas naraščajo cene surovinam veliko hitreje (7—10 krat) kot v državah, kamor izvažamo končne izdelke. Tako stojimo pred dilemo: ali naj zmanjšamo dohodkovno uspešnost ali naj zmanjšamo kapacitete. Vse skupaj nas je pripeljalo do odločitve, da je prišel trenutek, da organiziramo vse subjektivne sile v naši DO, da skušamo ob isti zaposlenosti doseči vsaj nivo lanskega izvoza, če že ne planiranega. To pa bo mogoče doseči le z agresivno izvozno politiko, ki bo imela oporo v sodelovanju znotraj naše DO kot tudi z zunanjimi dejavniki. Z nekaterimi akcijami za povečanje izvoza smo pričeli že v začetku letošnjega leta. Tako smo začeli obdelovati nova tržišča za izdelke, ki jih že izvažamo. Skušamo pridobiti tudi kupce za vhodna vrata kot tudi za nove pohištvene izdelke. Naj navedem podatek, da smo s ponudbami našega pohištva prisotni v državah: ZDA, Kanada, Venezuela, Argentina, Avstrija, Italija, Francija, Nizozemska, ZRN, Švica, Danska, Švedska, Finska, Madžarska, Islandija, Libija, Kuwait, Sudan, Avstralija, Japonska. „Nekaj odgovorov oziroma naročil smo že prejeli, pridobili smo nove kupce v Islandiji, Sudanu, Franciji, Venezueli, računamo pa, da bodo naše ponudbe sprejeli tudi kupci iz Francije, ZRN, Madžarske, Japonske in Ku-waita. Podobno akcijo smo izvedli tudi pri prodaji opažnih plošč, ki predstavljajo naš glavni artikel in pri prodaji vrat. Ugodne rezultate pričakujemo v mesecu septembru. Drago Primožič Proizvodni procesi v celulozi ENERGETIKA Pri proizvodnji papirja, celuloze in pinotana je potrebna poleg surovin in naprav tudi toplotna in električna energija. Za proizvodnjo toplotne in električne energije imamo v tovarni poseben obrat — energetiko, ki obsega naslednja postrojenja: — parni blok kotel 14 t/h, 19 bar, 250 stop. Celzija — parni’ kotel 40 t/h, 64 bar, 500 stop. Celzija — 6,4 MW turboagregat z odjemi 3,5 bar, 170 stop. Cel. in 12 bar, 210 stop. Celzija — mazutno gospodarstvo z rezervoarjem 2000 kub. m — naprave za kurjenje z zemeljskim plinom — tehnološka voda — hidroelektrarna 240 KW na reki Sori 35 KV in 6,3 KV stikali-šče za razvod električne energije po tovarni. V industrijski toplarni proizvajamo na večjem kotlu pregreto visokotlačno paro 60 bar, 500 stop. Celzija, ki poganja turbino z odjemi pare. Tako dobimo iz turbine paro 3,5 bar, ki se uporablja na papirnem stroju za sušenje in v belilnici za beljenje celuloze; 12 barsko paro pa se uporablja za kuhanje celuloze. Iz razlike v ekspanziji pare dobimo na generatorju električno energijo, torej dobimo namesto izgub na reducimih ventilih električno energijo. Manjši kotel — parni blok kotel se uporablja le za remonte in zastoje na večjem kotlu in lahko pokriva polovico potrošnje cele tovarne. Na kotlih kurimo srednje kurilno olje — mazut, pred tremi leti pa se je tovarna priključila tudi na slovensko plinovodno omrežje in v zadnjem času kurimo izključno zemeljski plin iz SZ, mazut pa kurimo le ob even-tuelnih redukcijah, ki ponavadi nastopijo v zimskem času. Kljub temu, da so naprave v energetiki najsodobnejše z visokim toplotnim in električnim izkoristkom in da zgorevanje dnevno kontroliramo v laboratoriju, pa energija še vedno predstavlja petino vseh stroškov končnega proizvoda — papirja. Zgovoren je podatek, da približno za kilogram papirja rabimo kilogram mazuta. V proizvodnji celuloze in papirja porabi tovarna 800 kub. m tehnološke vode na uro. Pet vodnjaških črpalk, ki črpajo vodo v globokih vodnjakih, obratujejo paralelno, vendar se ta voda najprej vodi v toplarno za hlajenje kondenzatorja turbine, se dogreje za približno od 5 do 8 stop. Celzija šele nato se uporablja kot tehnološka voda. Na ta način »odpadno toploto« ne zavržemo, saj je v proizvodnji v večini primerov ugodnejše uporabljati tehnološko vodo z višjo temperaturo (razen za hlajenje nekaterih naprav). Tovarna je locirana ob reki Sori, na kateri se nahaja še en elektroenergetski objekt. Vodna turbina poganja generator moči 240 KW in proizvede približno 5 % potrebne električne energije. Pomen te hidroelektrarne je znatno večji kot kažejo številke; ne rabi goriva, zato je električna energija zelo poceni, poleg tega pa jo lahko stavimo v obratovanje po eventualni havariji brez pomoči od zunanjega dobavitelja in služi za napajanje najnujnejših naprav. Vladimir PEČEK Investicije v stabilizaciji Stabilizacijski ukrepi so močno odjeknili v doslej dokaj sproščeni investicijski dejavnosti in bančni kreditni politiki. Draženje sredstev za večkrat pomanjkljivo pripravljene investicije je preseglo finančne zmogljivosti investitorjev, ki so se morali pretirano zadolževati, končno pa še slabo zamišljena investicija ni dala pričakovanih rezultatov. Zaradi slabo pripravljene tehnično-pro-gramske in finančne dokumentacije o konstrukciji finansiranja, pa se je uresničevanje investicije — gradnja in nabava opreme — zavlačevala, kar je povzročalo velike podražitve. Mnoge je zavedla odprta pot do komercialnega zadolževanja pri inozemskih dobaviteljih opreme. Devizni krediti so se večali, devizne obresti pa so iz več razlogov rasle. Pri izbiri opreme ni bilo upoštevano načelo, da ima prednost domača oprema. Res pa je, da tudi domhči proizvajalci opreme niso dovolj poslovni in pripravljeni upoštevati pogodbene pogoje. Višjo silo pomenijo pomanjkanje repromateri-alov in dopolnilnih strojnih elementov — tudi zaradi pomanjkanja deviz ali pa zaradi uvoznih pogojev. Te in vrsto drugih problemov je povzročilo, da je bil sprejet zakon o začasni prepo- vedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v 1981. Torej, zakon velja do konca leta. Hkrati pa so določeni pogoji za izvajanje zakona, ki določajo postopek za ocenjevanje investicijskih zasnov in investicijskih programov. Komisija za oceno investicij v SR Sloveniji in območne komisije za oceno investicij so v formiranju in pripravljajo pogoje in način za ocenjevanje investicijske dokumentacije. Gradivo za oceno je zelo obsežno in podrobno in je dodatno delo, ki zahteva dodaten čas za pripravo investicijskega elaborata. Vse podatke pa mora dostaviti uporabnik družbenih sredstev pristojni podružnici Službe družbenega knjigovodstva v enajstih izvodih. Med ocenjevalne osnove spadajo enotni kriteriji za ocenjevanje investicijske namere. V kriterijih so zajeti in ocenjeni: — dohodek na delavca, — dohodek na porabljeni dinar investicijskih sredstev, — delež deviznega prihodka izvoza v celotnem prihodku, — delež proizvodnje deficitarnih surovin in osnovnih prehrambenih proizvodov, — racionalizacija zaposlovanja, — razvojno-tehnološka usmeritev, — racionalna raba energije in surovin, — prostorsko-ekološke zahteve. Torej je seznam pogojev dovolj bogat, sito za investicije zelo gosto, posebno še, ker računamo na 50% izvoz od celotnega prihodka in to še na konvertibilno območje. S temi enotnimi kriteriji je tudi zajet republiški dogovor o prestrukturiranju gospodarstva, ki je podan v družbenem planu Slovenije. Za oceno investicijskih zasnov pa mora investitor pridobiti mnenje o usklajenosti z občinskimi, regijskimi srednjeročnimi načrti, pri teh ocenjevanjih morajo biti vključeni tudi SOZD. Glede na bančni finančno-kreditni potencial pa tudi pristojna banka in pa institut za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki, dajejo mnenje o smotrnosti uporabe družbenih sredstev za konkretno investicijo in za uporabo dopolnilnih sredstev za investicije. Če se z vsem tem, kar je tukaj napisanega obrnemo na naše gozdno-lesno gospodarstvo in če nastavimo tudi tej panogi drobno sito, lahko ugotovimo, da ta dejavnost izpolnjuje vrsto zahtevanih kriterijev in da bi tovrstne investicije imele pogoje tudi v tem obdobju zaostrenih stabilizacijskih in zaostrenih investicijskih prijemov. In sicer odgovarja panoga tem in še drugim kriterijem, ki so potrjeni in dokazljivi: — izvozna usmerjenost in uresničevanje pozitivne devizne bilance na konvertibilnem tržišču, — proizvodnja surovine (lesne), ki je edina obnavljajo- ča se in trajna ter kvalitetno vrhunska in ki je tudi vir energije, — predelava lastne surovine v lesno-industrijskih obratih, — izboljšuje in varuje človekovo okolje in najbolj smotrno izrablja prostor, saj gozd prirašča na najslabših bonitetah zemljišča, — je faktor obrambne sposobnosti in družbene samozaščite, — je faktor za razvoj turizma, tudi kot izvozne panoge, — in sestavni del kmetijskega gospodarstva. Glede na pomembnost gozd-no-lesnega gospodarstva, vsebuje srednjeročni plan Temeljne banke Gorenjske določilo o »podpiranju naložb v gradnjo gozdnih prometnic« in »ob enaki uspešnosti naložb v industrijo«. Podpira tudi investicije v lesarstvo med drugimi, približno dvanajstimi industrijami. Vprašujemo se, če bo taka usmeritev resnično zagotovila odgovarjajoči razvoj gozdnega gospodarstva v regiji tako, da bo izpolnjevala vse naloge, ki družba pričakuje, da jih gozdarstvo izpolni? Iz dosedanje investicijske politike v obdobju 1976—1980 je po podatkih Temeljne banke Gorenjske, Kranj razvidno, da je lesna industrija od celotne porabe investicijskih kreditov dobila 8%, oziroma 176,236.000 din kreditov. Več so dobile črna metalurgija — 20%, elektro — 16%, gumarska — 18 % in kovinsko-pre-delovalna — 11 %. Gozdarstvo pa je od celotnega kreditnega potenciala dobilo — 2 %. Skupne ideje Gozdno-lesno proizvodne panoge vključujejo v svojo verigo reprodukcijske celote raznovrstne poklice in dejavnosti. Specializacija dela in visoko zahtevna strokovnost narekujejo oblikovanje profila lesarskega strojnika, elektrotehnika in specialistov za hidravliko in pnevmatiko in programatika, ki so desna roka vse proizvodnje, od gozda do končnega lesnega izdelka. Današnja strojna oprema ne zahteva več le ključavničarja — vzdrževalca. Zahteva razgledan in sposoben team, ki je v stanju vzdrževati in zagotoviti neoporečno delovanje zamotane strojne konstrukcije, ki je kompleks kovinske, hidravlične, pnevmatske, elek-tro- ter računalniško-pro-gramske strukture. Vsi, ki posamezno ali skupno obvladajo tako tehniko, so nepogrešljivi člen proizvodne verige v gozd-no-lesnem proizvodnem procesu. Z vlogo, ki jo imajo kot člani kolektivov, nastopajo ti naši strojni tehniki vseh zvrsti v delavskih samoupravnih orga- nih in strokovnih svetih po temeljnih organizacijah. Pokazali pa so tudi željo, da bi se v okviru dejavnosti »GLG« medsebojno spoznavali in da bi dejavnosti po temeljnih organizacijah spoznavali in uporabljali za skupno korist. Zato smo na pobudo nekaterih strojnikov iz naših vrst že v juniju tl. imeli razgovore na Bledu. S posebno anketo o osnovnih karakteristikah posameznih konstrukcijskih birojev in delavnic v »GLG«, smo zbrali nekatere podatke, ki pa žal, tudi tokrat niso popolni. Vsi niso sodelovali, kar pa upamo, da bodo na naslednjem sestanku, ki bo oktobra v Alplesu, nadoknadili. Zato vam ne moremo tu posredovati podatkov, ki bi nakazali obseg in program ter možni potencial teh dejavnosti v naši sestavljeni organizaciji združenega dela, ko bo prišlo do boljšega sodelovanja organizacij in posameznikov. Na posvetu so sodelovali kovinarji in strojniki članic: Alples, Aero, LIP Bled, GG Bled. Posebej vabljeni direktor Fil-ba Bohinj, želi trajno sodelovati v tej skupini. Ostale članice niso bile zastopane. Na povabilo so sodelujoči predstavili take podatke: — kratek opis proizvodnega programa — kadrovski sestav po kvalifikacijah, strokovni izobrazbi, številčno ločeno za oddelke: • konstrukcijski biro, • proizvodni oddelek, • vzdrževalni oddelek in posebej • brusilnice. Ob tem je treba ugotoviti, da nekatere temeljne organizacije usmerjajo svoje delo v konstruiranje in izdelovanje specifičnih lesno-obdelovalnih strojev in transportnih linij in da se tudi že povezujejo z raznimi evropskimi proizvajalci, in to zelo upešno. Po tej poti, če bo razvoj še bolj napredoval tudi v količinah in pestrosti asortimana, bo mogoče zmanjšati zavisnost od uvoza in obogatiti lesno-predelovalne obrate s stroji domače proizvodnje. Glede na uspešne razgovore so prisotni poverili nalogo službi »GLG«, da v oktobru skliče naslednji sestanek v Alplesu, kjer bodo na ogled tudi novo izdelani stroji. Prva razprava je pokazala na potrebe in nujnost takih posvetov, in bili so sprejeti sledeči sklepi: — z medsebojnimi stiki se bodo ponudile možnosti sodelovanja in pomoči ter načrtne kooperacije in dopolnjevanja programov; — utrjevati je pripravo dela in razvojno službo; — uskladiti razpoložljive zmogljivosti na specialnih strojih v mehaničnih delavnicah; — glede na razvoj in potrebe lesne industrije je potrebno težiti h kompleksni ponudbi domačih strojev; — utrditi je sodelovanje s Filbo, Elmont, Kovinska delavnica Bled, Verigo, Iskro in drugimi; — povečati akcije inženiringa, ker se druge republike osamosvajajo in le še poredkoma uresničujejo naročila pri nas — naročila padajo; — na naslednjem sestanku je treba zagotoviti udeležbo vseh članic; — podatke je treba še razširiti na opis specialnih obdelovalnih orodnih strojev; — tov. direktorji naj bi bolj zainteresirali kadre za sodelovanje na teh razgovorih; — vzdrževalci, proizvajalci in konstruktorji strojev so gozdarjem in lesarjem neob-hodno potrebni sodelavci! J. H. Ugotovitve o rezultatih poslovanja članic SOZD »GLG« v I. polletju 1981 1. V primerjavi s I. polletjem 1980 kažejo rezultati, doseženi v letošnjem I. polletju (po glavnih elementih gospodarjenja), sledeče indekse: Lesna ind. Gozdar- stvo Celuloza SOZD »GLG« celotni prihodek 164 165 159 163 porabljena sredstva 177 176 170 176 dohodek 130 156 139 137 čisti dohodek 128 160 151 138 bruto osebni dohodki 125 138 138 129 akumulacija 154 216 175 168 izvoz po dosež. prilivu 188 109 174 180 povpreč. število zaposlenih po vkalk. urah 99,7 97,6 104,9 99,8 Rezultati gospodarjenja v I. polletju 1981 so ugodni ob bistveno težjih pogojih gospodarjenja kot v I. polletju preteklega leta. Osnovna značilnost gospodarjenja v letošnjem polletju je bila izredno dinamična rast cen, ki je bila veliko večja pri surovinah in reprodukcijskem materialu kot pri finalnih proizvodih. Nestabilne tržne razmere, ki so predvsem prizadele preskrbo industrije z osnovnimi surovinami in reprodukcijskim materialom, so značilne predvsem za obdobje zadnjega četrtletja preteklega leta in prvega četrtletja letošnjega leta. Te so se po tem obdobju pričele delno umirjati, čeprav imajo še vedno tendenco naraščanja. Kljub omenjenim težavam se je fizični obseg proizvodnje v SOZD »GLG« povečal in sicer: pri lesni industriji za okrog 10 % in pri gozdarstvu za 6,2%. Tovarna celuloze Medvode fizičnega obsega proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem 1980 ni povečala. Dinamika porasta nominalnega vrednostnega obsega celotnega prihodka lesne industrije je v I. polletju 1981 nekoliko večja kot v I. polletju lanskega leta. K temu je v glavnem prispevala Jelovica Škofja Loka, ki je bistveno povečala proizvodnjo stavbnega pohištva in obenem s selekcijo proizvodnega programa oken uspela korigirati tudi prodajne cene. Večjo dinamiko je dosegel tudi ZLIT Tržič, ki ima fleksibilen proizvodni program. Poleg povečanja obsega proizvodnje in produktivnosti dela je LIP Bled s povečanjem prodajnih cen stavbnemu pohištvu v glavnem pokrival podražitve surovin in materiala, vse to pa vpliva na zmanjšanje konkurenčne sposobnosti na tujem trgu, ob povečani recesiji gradbeništva pa je čutiti zastoj v prodaji gradbenih plošč. Na drugi strani zaostaja za lansko dinamiko porasta celotnega prihodka Alples Železniki, ki ni imel možnosti za ustrezno povečanje cen sestavljivemu pohištvu. Velik del prodaje je bil realiziran po nižjih cenah tudi na račun starih pogodbenih obveznosti. Proizvodnja v Alplesu je v I. polletju trpela zaradi občutnih motenj v preskrbi z osnovno surovino (hlodovina, iveme plošče). Izpad dovoza hlodovine v zimskih mesecih je povzročil nižjo proizvodnjo žaganega lesa, pomanjkanje ivemih plošč in hrastovih letev pa je otežkočalo hitrejšo uvedbo novega programa sestavljivega pohištva v proizvodnjo. LIO Gradis Škofja Loka je letos svojo dejavnost zaradi pomanjkanja zadostnih naročil na domačem trgu v glavnem usmeril v izvoz, katerega večji del finančne realizacije pa bo dosežen šele v drugi polovici letošnjega leta. Gozdarstvo je letos zabeležilo izreden nominalni porast celotnega prihodka z indeksom 166, ki je ob 6,2 % večji blagovni prodaji v glavnem rezultat povečanja cen gozdnim sortimentom. Bistveno večje povečanje dohodka beleži GG Bled, kjer je fizični obseg prodaje za 15,7 % večji, pri GG Kranj pa za 1,6% manjši kot v enakem lanskem obdobju. Prodaja gozdnih sortimentov v letošnjem letu zaostaja le v zasebnem sektorju GG Kranj, kjer je le-ta manjša za 4,4 % oz. za okoli 2.000 kub. m. Tovarna celuloze Medvode je kljub občasnim motnjam v preskrbi s kvalitetno lesno surovino uspela z boljšo strukturo proizvodnje papirja in spremenjenimi cenami povečati celotni prihodek iznad dinamike tako I. polletja lanskega leta kot tudi I. tromesečja letošnjega leta. Že omenjena hitrejša rast cen repromateriala in surovin od cen finalnih izdelkov je povzročila, da se je pri lesni industriji in tovarni celuloze zmanjšala ekonomičnost poslovanja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Padec stopnje ekonomičnosti poslovanja ob koncu I. polletja je pri lesni industriji opazen tudi v primerjavi s I. tromesečjem 1.1. K temu je v dobršni meri prispevala zmanjšana ekonomičnost poslovanja v trgovinskih TOZD kot rezultat zamrznjenih marž. Posledica nižje stopnje ekonomičnosti poslovanja v primerjavi z enakim obdobjem lani je zmanjšana dinamika prirasta dohodka, ki je za 4 indeksne točke manjša kot v enakem lanskem obdobju. Zmanjšana je tudi ekonomičnost poslovanja v gozdarstvu, vendar je zaradi relativno nizke udeležbe porabljenih sredstev v celotnem prihodku prirast dohodka še vedno na visokem nivoju z indeksom 156, kar je 20 indeksnih točk več kot ob koncu lanskega I. polletja. Negativno odstopanje od tega povprečja beleži GG Kranj, kjer je udeležba prevzetih vrednosti skupnih proizvodov od kmetov, ki bremenijo porabljena sredstva, dvakrat večja kot pri GG Bled in predstavljajo 50% od skupnega zneska porabljenih sredstev. Pri Tovarni celuloze Medvode so na zmanjšano ekonomičnost vplivali za 70% večji stroški porabljenih surovin in repromateriala in za 120% večji stroški porabljene energije, ki predstavljajo 85 % porabljenih sredstev. Kljub zmanjšani ekonomičnosti poslovanja beleži Tovarna celuloze porast dohodka z indeksom 139. Za 13 indeksnih točk hitrejša rast vrednosti porabljenih sredstev od rasti vrednosti celotnega prihodka v letošnjem letu je v I. polletju 1.1. zmanjšala dinamiko rasti dohodka v SOZD »GLG« za 2 indeksni točki. 2. Delitev doseženega dohodka Ob nekoliko večjih obveznostih iz dohodka, na kar vpliva predvsem obračunana amortizacija nad predpisanimi stopnjami, se je čisti dohodek povečal pri lesni industriji z indeksom 128. Tega indeksa ne dosegata le LIO Gradis in Alples, ki je po vrednosti doseženega čistega dohodka ostal na ravni lanskega I. polletja. Doseženi indeks čistega dohodka je pri gozdarstvu za 4 indeksne točke večji kot indeks dohodka in za 60% večji kot v I. polletju leta 1980. Za 14 indeksnih točk manjša rast obveznosti iz dohodka od rasti dohodka v Tovarni celuloze je povzročila bistveno ugodnejšo rast čistega dohodka. Ta je za 51 % večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Na manjšo rast obveznosti iz dohodka je vplivalo predvsem upadanje udeležbe obveznosti za obresti, ki so letos večje le za 4 %. V primerjalne namene smo v podatkih obsega čistega dohodka in bruto osebnih dohodkov za predhodno obdobje reducirali z ustreznim faktorjem glede na prenos prispevkov iz bruto OD, ki se v letu 1981 pokrivajo neposredno iz dohodka. Na nivoju republike Slovenije velja že drugo leto poseben družbeni dogovor, ki usmerja delitvena razmerja med ustvarjenim dohodkom in doseženimi izplačili za OD. Tako mora v letu 1981 rast bruto osebnih dohodkov v materialni proizvodnji zaostajati za 5 % za rastjo dohodka. Članice SOZD »GLG« so tudi letos v celoti upoštevale določila tega dogovora in pri tem do konca I. polletja dosegle naslednje rezultate: Povečanje do- Možna rast Dejanska rast seženega do- bruto OD v bruto OD po hodka v % % po dogovoru delitvi v % Alples Železniki + 7% + 20, 0% + 9% LIO Gradis + 28% + 27,44% + 21 % Jelovica Šk. Loka + 47% + 39,72% + 33% LIP Bled + 30% + 29,10% + 29% ZLIT Tržič + 50% + 41,00% + 33% Lesna industrija + 30% + 29,10% + 25% GG Bled + 69% + 40,00% + 48% GG Kranj + 40% + 38,00% + 29% Gozdarstvo + 56% - + 38% Celuloza Medvode + 37% + 37,83% + 38% SOZD »GLG« + 39% + 35,89% + 29% Kot je razvidno iz gornjih razmerij so vse naše članice upoštevale določila družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1981. Realni osebni dohodki so v primerjavi s predhodnim obdobjem najbolj zaostali v Alplesu Železniki. Posledica tako ugodnega delitvenega razmerja je bistveno povečana akumulacija, ki je po začasni delitvi ob periodičnem obračunu za I. polletje višja pri: — lesni industriji za 54 % — gozdarstvu za 148 % — Celulozi Medvode za 75 % in — povprečju SOZD »GLG« za 68 % V okviru lesne industrije je največji prirast akumulacije dosegla Jelovica Škofja Loka, ki se je po absolutnem rezultatu že izenačila z obsegom akumulacije v LIP Bled. Gozdarstvo je zaradi visoke rasti dohodka več kot podvojilo obseg akumulacije predvsem po zaslugi rezultatov GG Bled, kjer je za 15 % povečana blagovna oddaja ob povečanju cen gozdnih sortimentov. GG Kranj ob nekoliko zmanjšani blagovni oddaji gozdnih sortimentov kot lani ter ob večjih stroških na enoto proizvoda in slabši strukturi gozdnih sortimentov nasproti GG Bled bistveno zaostaja. Tovarna celuloze v Medvodah je obseg akumulacije od lanskega I. polletja na letošnje polletje povečala za 75%. Taka ugodna rast izvira predvsem iz relativno zmanjšanih obveznosti iz dohodka pri občutno večji udeležbi vrednosti premaznih papirjev v vnovčeni realizaciji. Primerjava doseženih rezultatov s planiranimi. V naslednji preglednici so v % izražene dosežene letne planske obveznosti (po glavnih elementih gospodarjenja): Lesna ind. Gozdar- stvo Celuloza SOZD »GLG« Celotni prihodek 45 54 49 46 Porabljena sredstva 44 55 45 45 Dohodek 48 55 59 51 Čisti dohodek 47 56 59 51 Bruto osebni dohodki 47 48 48 47 Akumulacija 51 72 72 58 Izvoz 36 57 31 35 Če predpostavljamo, da se bodo v drugi polovici leta rezultati lesne industrije izboljšali ob bolj umirjeni rasti cen surovin in repromateriala, lahko ocenimo, da so doseženi rezultati I. polletja skladni s planiranimi za to obdobje. Težje bo doseči le planirane celoletne izvozne rezultate, z izjemo Jelovice in LIO Gradis, ki pretežni del realizacije izvoznih poslov planirata v drugi polovici leta. Tudi doseganje planskih obveznosti gozdarstva je normalno, kajti v drugi polovici leta ni pričakovati tako dinamične rasti cen in tudi ne izdatnega povečanja blagovne oddaje. 3. Primerjalni kazalci uspešnosti poslovanja v I. polletju 1981 a) V preglednici II.) so razvidni primerjalni kazalci uspešnosti poslovanja. Za primerjavo navajamo razlike, ki jih posamezne članice SOZD »GLG« pri nekaterih kazalcih dosegajo v primerjavi s povprečjem SOZD in v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta: (razlike v din) Dohodek na delavca Obračunani mesečni neto OD na delavca Akumulacija na delavca 1980 1981 1980 1981 1980 1981 Povprečje SOZ D 184.450 253.007 8.505 10.775 39.373 66.253 Alples - 6.226 - 65.490 + 451 - 1.276 - 2.866 - 34.232 LIO Gradis + 16.932 + 1.438 + 52 + 75 + 27.740 +10.611 J elovica - 49.170 - 52.751 - 757 - 561 - 18.096 -16.467 LIP Bled - 5.417 - 13.922 - 234 + 517 + 797 - 4.904 ZLIT - 21.456 - 8.813 - 1.080 -1.046 - 4.754 + 4.267 GG Bled + 50.020 +143.006 + 403 + 1.614 + 6.873 + 48.553 GG Kranj - 7.224 + 6.317 + 291 + 695 - 18.324 - 32.346 Celuloza +104.486 + 130.864 + 655 + 973 + 44.101 + 62.359 Gornje absolutne razlike kažejo, da so se pogoji pridobivanja dohodka posameznih članic bistveno spremenili. Tako so po kazalcu dohodek na delavca najbolj povečali pozitivno razliko do povprečja SOZD »GLG« gozdarji. Dohodek na delavca je bil v gozdarstvu v I. polletju 1980 za 10,8% večji od povprečja SOZD »GLG«, v letošnjem I. polletju pa večji že za 28,7 %. Prav tako so zmanjšali relativno razliko do povprečja SOZD »GLG« Jelovica Škofja Loka in ZLIT Tržič. Alples Železniki, LIO Gradis, LIP Bled so po tem kazalcu relativno zaostali za povprečjem SOZD »GLG«. Tesno povezano s prejšnjim kazalcem se gibajo tudi razlike pri povprečnih čistih osebnih dohodkih na delavca. Glede na visoko stopnjo rasti življenjskih stroškov so povprečni osebni dohodki relativno najbolj zaostali v Alplesu Železniki. Pri povečanju dosežene akumulacije na delavca od lanskih 39.373 din na letošnjih 66.253 din v povprečju SOZD »GLG« so v I. polletju tega leta udeleženi pri lesni industriji LIO Gradis Škofja Loka in ZLIT Tržič, v gozdarstvu GG Bled in posebej še Tovarna celuloze Medvode. Vse ostale članice zaostajajo za tem povprečjem, posebno izdatno pa Alples Železniki in GG Kranj, delno pa tudi Jelovica in LIP Bled. Poslabšala se je tudi donosnost poslovanja, merjena z dohodkom v primerjavi z uporabljenimi poslovnimi sredstvi, kar izrazito nastopa pri DO Alples, DO Jelovica in DO LIP Bled. b) Iz primerjalnih kazalcev, prikazanih v preglednicah III.) a, b, c, ugotavljamo: — v okviru lesne industrije močno izboljšan položaj proizvodnih TOZD Jelovice Škofja Loka po vseh izkazanih kazalcih in relativno nazadovanje dveh proizvodnih TOZD Alplesa (TOZD Sestavljivo pohištvo in TOZD Predelava masivnega lesa). Po izkazanih kazalcih je opazna učvrstitev pozicij TOZD ZLIT, dočim so ostali TOZD več ali manj na nespremenjenih mestih; — po izkazanem kazalcu uspešnosti dohodek na delavca pri gozdarskih TOZD in TOK je vidna dominacija proizvodnih TOZD GG Bled, ki dosegajo najboljše rezultate tudi po ostalih dveh kazalcih. 4. Zunanjetrgovinsko poslovanje članic SOZD »GLG« v I. polletju 1981 Kljub zaostreni situaciji na konvertibilnih tržiščih beležimo v I. polletju 1.1. v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pri izvozu velike uspehe, saj je ta za 80% večji kot v enakem obdobju 1980. K izdatno povečanemu izvozu, ki je bil realiziran na konvertibilnem trgu, sta izdatno pripomogla LIO Gradis in Jelovica Škofja Loka z novimi izvoznimi posli v Italiji in Iraku in katerega večji del bo realiziran šele v drugi polovici leta. Poleg LIP Bled in ZLIT Tržič, ki pomemben del svoje realizacije dosegata z izvozom, sta v I. polletju 1.1. izredno povečala svoj izvoz tudi Alples Železniki in Tovarna celuloze Medvode s proizvodi, ki težko prodirajo na konkurenčnem svetovnem trgu. U voz se je povečal za 47 %, kar pomeni ob povečani stopnji izvoza ugodnejši neto devizni efekt. 5. Investicijska dejavnost v SOZD »GLG« v I. polletju 1981 Investicijska vlaganja (po knjigovodskih podatkih za investicije v teku) so se pri lesni industriji zmanjšala za 49%, za gozdarstvo povečala za 74 %, v povprečju za SOZD »GLG« pa so nižja za 29 % nasproti istemu obdobju preteklega leta. V absolutnih zneskih so bila vlaganja v I. polletju 1981 v primerjavi s I. polletjem 1980 naslednja: (v 000 din) I. poli. 80 I. poli. 81 Indeks Alples 17.409 8.667 50 LIO Gradis 10.604 5.750 54 Jelovica 22.863 16.321 71 LIP Bled 29.540 15.031 51 ZLIT 13.806 2.499 18 Lesna industrija 94.222 48.268 51 GG Bled 16.179 28.774 178 GG Kranj 8.827 14.664 166 Gozdarstvo 25.006 43.438 174 Celuloza 16.121 3.964 25 SOZD »GLG« 135.349 95.670 71 Taka izdatna redukcija investicijskih vlaganj pri članicah lesne industrije je posledica odlaganja odločitev Temeljne banke Gorenjske, ki v letošnjem letu razpolaga le z minimalnimi razpoložljivimi sredstvi za investicije. Vsa skromno razpoložljiva sredstva pa naj bi bila namenjena le za prioritetne namene, ki so strogo usmerjeni po kriterijih splošnega republiškega dogovora o investicijah. 6. Problematika financiranja tekočega poslovanja Iz posebnih podatkov periodičnega obračuna je razvidno, da se je povprečna vrednost uporabljenih obratnih sredstev v I. polletju napram celoletnemu povprečju 1980 v SOZD »GLG« povečala za 33%, kar v absolutnem znesku pomeni 82 starih milijard dinarjev, od tega pri lesni industriji za 58 starih milijard dinarjev. To je posledica povečanega obsega poslovanja, zlasti pa še povečanja vrednosti zalog nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov ob koncu I. polletja. Zaradi podražitve narašča tudi vrednost zalog osnovnih materialov in surovin, precej močno pa narašča vi. polletju tudi obseg nekritih terjatev. Po podatkih ugotavljamo, da so za kritje povečanih potreb bila skoraj podvojena sredstva kratkoročnih kreditov iz bančnih sredstev, v precejšnjem delu tudi iz naslova povečanih izvoznih poslov. Za reševanje problemov tekoče lividnosti je koristno služila tudi pomoč pri vzajemnem financiranju med članicami SOZD »GLG«, ki je v I. polletju dosegel obseg 133 milijonov din. Medsebojna oskrba s surovinami v SOZD Z letnim planom se članice SOZD medsebojno obvežejo, kako si bodo dobavljale lesno surovino, bodisi hlode, žagan les ali lesne ostanke. V prvem tromesečju je bil rezultat po dinamiki manj ugoden. Zima je onemogočala spravilo in dovoz hlodovine, kar se je odrazilo pri dobavah žaganega lesa in lesnih ostankov. Rezultati v prvem polletju pa so obetavnejši, še bolj ugodni pa za obdobje 1.1. do 31. 8.1981: Prejemnik Plan Realizirano % dinamika 66,6 % 1. GG Kranj iglavci hlod. Alples 18.000 13.715 76,2 + 10 Gradis 20.700 14.927 72,1 + 6 Jelovica 20.300 17.351 85,5 + 20 ZLIT 23.000 14.691 63,8 - 3 Skupaj 82.000 60.684 74,0 + 12 bukev hlod. Alples 7.000 3.000 42,8 -42 ZLIT 2.000 1.200 60,0 - 6 celulozni les Celuloza 12.000 9.146 76,2 + 10 2. GG Bled iglavci hlod. LIP 85.500 60.180 70,0 + 4 celulozni les Celuloza 17.000 15.166 89,0 + 23 3. lesni ostanki Dobavitelj Plan Realizirano % dinamika 66.6 % za celulozo Alples 2.590 1.544 59,0 - 7 Gradis 5.398 4.015 74,3 + 8 Jelovica 5.200 3.649 70,0 + 3 LIP 4.950 6.581 133,0 + 66 ZLIT 3.000 1.641 54,7 -11 Skupaj 21.138 17.430 82,5 + 16 4. žagan les za Jelovico Alples 800 540 68,0 + 2 Gradis 2.000 552 28,0 -38 LIP 1.000 595 60,0 - 6 ZLIT 1.500 663 44,0 -22 Skupaj 5.300 2.350 44,0 -22 Slaba je oskrba Jelovice z žaganim lesom, ki ji ga v teh mesecih ob velikih izvoznih obvezah primanjkuje bolj kot v prejšnjih letih. Sicer je sodelovanje z Jelovico prav zaradi teh poslov močnejše, saj kooperirajo v proizvodnji za izvoz v Irak in Italijo: Jelovica, Gradis, ZLIT in Alples, vključil se bo tudi LIP Bled. Predvsem neizpolnjevanje obveze dobav žaganega lesa iz Gradisa in ZLIT omili dejstvo, da sodelujeta v dobavah raznih elementov. Jelovici pa izpad žaganega lesa kljub temu položaj otežuje, saj so dobave načrtovali za normalno proizvodnjo, ne pa za povečane potrebe. Zato bodo članice morale izpolniti svojo plansko obvezo, v duhu skupnega nastopa za izvoz pa po možnostih tudi kaj več. Gašperšič Rok Okoli 80 % gornjega zneska, je bilo uporabljeno za tekoče potrebe Alplesa Železniki, ostalih 20 % pa za Tovarno celuloze Medvode, Jelovico in LIO Gradis Škofja Loka, ki v določenih obdobjih občutijo bolj zaostren položaj finančne likvidnosti. Te občasne likvidnostne težave so pomagali premostiti LIP Bled, GG Bled in GG Kranj, predvsem z odkupom menic. Finančno analitska služba SOZD »GLG« Glasilo ureja uredniški odbor odgovornih urednikov internih glasil članic GLG: Tone Robič. Zoran Raut-ner, Franc Pavlin, Ivan Robič, Anica Greblo, Franc Kumer, Jože Lejko. Glavni in odgovorni urednik glasila GLG je Slavko Erzar. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Glasilo izhaja v nakladi 5.400 izvodov.