i i “1593-Taranenko-MalaSola” — 2010/8/31 — 11:12 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 32 (2004/2005) Številka 4 Strani 27–30 Andrej Taranenko: MALA ŠOLA LATEXA (PRVI DEL) Ključne besede: računalništvo, oblikovanje besedil, LaTeX, Donald E. Knuth. Elektronska verzija: http://www.presek.si/32/1593-Taranenko.pdf c© 2005 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez po- prejšnjega dovoljenja založnika ni dovoljeno. 27 Mala šola LaTeXa (prvi del) RAÈUNALNIŠTVO 3. V naslednjih nekaj lekcijah si bomo pogledali, kako napisati dokument s pomočjo LaTeXa. LaTeX je ukazni urejevalnik besedil, kar pomeni, da izgled besedila določamo v samem besedilu s pomočjo ukazov, ne pa Kot zanimivost povejmo, da ima TeX poseben način označevanja različic, saj se od tretje različice dalje posodobitve označijo z dodajanjem novega decimal- nega mesta na koncu, tako da se šte- vilo asimptotično približuje številu π. Trenutna različica je 3.141592. LaTeX je posebna različica Knuthove- ga TeXa, saj ga dopolni z zbirko ma- krojev in predlog, ki zelo poenostavijo pisanje dokumentov, tako da omogo- čijo uporabniku, da se bolj osredotoči na strukturo dokumenta kot na pravil- no oblikovanje ukazov. To pomeni, da LaTeX še vedno uporablja TeX, sama uporaba njegovih makrojev pa je upo- rabniku veliko prijaznejša. Tako lahko npr. z enim ukazom zapišemo naslov razdelka v dokumentu, kjer bi v TeXu morali spremeniti velikost pisave, obli- ko pisave, razmak pred in za naslovom ter verjetno še kaj. Donald E. Knuth vizualno kot v znanih urejevalnikih besedil, npr. Microsoft Word ali OpenOffice.org Writer. Vrsti slednjih urejevalnikov pravimo tudi WYSIWYG (angl. What You See Is What You Get), torej »to kar vidiš, to dobiš«, saj izgled besedila do- ločamo kar v programu, ki nam že med urejanjem besedila izpisuje njegov končni izgled. No, z LaTeXom temu ni tako. Kljub temu, da moramo v LaTeXu besedilo urejati s pomočjo ukazov, ima svoje prednosti. Ena ključnih prednosti doku- mentov napisanih v LaTeXu je ta, da bo dokument na vseh računalnikih izgledal popolnoma identično, ne glede na to, v katerem operacijskem sistemu si ga ogledujemo, kar je pri urejevalnikih tipa WYSIWYG včasih problematično. Z LaTe- Xom ne bo teh težav! \ Kratka zgodovina LaTeXa Vse se je začelo v poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko se je Donald Knuth, profesor računalništva na ameriški uni- verzi v Stanfordu in med drugim tudi avtor zbirke knjig pod naslovom The Art of Computer Programming, odločil, da bo razvil svoje okolje za pisanje strokovnih dokumentov. Poime- noval ga je TeX. Razvil ga je zato, ker ni bil zadovoljen z iz- gledom in obliko prvih treh knjig prej omenjene zbirke. TeX je imel in še vedno ima nekaj zelo zanimivih lastnosti, zaradi katerih se je zelo razširil in je še danes med najbolj uporabljenimi načini pisanja dokumentov. Naj omenim samo nekaj teh lastnosti: namenjen je bil temu, da ga uporabljajo avtorji sami, prišel je iz akademskih krogov in je bil na voljo brezplačno ter postal primeren za različne računalniške in operacijske sisteme. Presek 4-n6.indd 27 2/9/2005 14:20:12 Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black PANTONE Process Magenta CVC PANTONE 312 CVC 28 RAÈUNALNIŠTVO Za pregledovanje .dvi datotek paket MikTeX že vsebuje pregledovalnik z imenom Yap. Za datoteke tipa .ps potrebujemo dva brezplačna pro- grama, ki ju prav tako najdemo na internetu. Prvi je GhostScript, drugi je GhostView. Brez prvega drugi ne deluje. Datoteko tipa .dvi pretvo- rimo v .ps datoteko z dodatnim programom dvips.exe, ki je priložen v paketu MikTeX. Datoteke tipa .pdf lahko gledamo s pomočjo prav tako brezplačnega programa Adobe Reader. PDF format datotek je dandanes med najbolj priljubljenimi formati za prenašanje besedilnih in podobnih dokumen- tov med računalniki, kot tudi med različnimi operacijskimi sistemi. V kolikor želimo uporabljati LaTeX s prej omenjenim urejevalnikom TeXnicCenter, je priporočljivo, da najprej namestimo paket MikTeX, nato pregledovalnike datotek .ps in .pdf (v kolikor jih želimo uporab- ljati) in na koncu namestimo še omenjeni urejevalnik besedil. Z na- mestitvijo programov v tem vrstnem redu lahko izkoristimo možnost samodejne nastavitve povezav s prevajalnikom in pregledovalniki. \ Potek urejanja besedila v LaTeXu V LaTeXu urejamo besedilo tako, da vključimo ukaze, ki določajo iz- gled besedila, kar v samo besedilo. Zato poteka pisanje dokumentov v LaTeXu v naslednjih korakih: 1. Ustvarimo LaTeX vhodno datoteko. Le-ta vsebuje besedilo ter uka- ze za oblikovanje in mora biti navadna tekstovna datoteka s pripono .tex. 2. Izvorno datoteko prevedemo z ukazom LaTeX.exe datoteka.tex, kjer je datoteka.tex ime datoteke, v kateri je shranjen naš dokument. Da- toteko v programu TeXnicCenter prevedemo preko menuja Build, nato Current File in Build Output, za kar imamo v orodni vrstici tudi bljiž- njico. Prevajalnik, če v dokumentu ni napak, tvori izhodno datoteko z imenom datoteka.dvi; v primeru, da se napake pojavijo, jih moramo odpraviti ter datoteko ponovno prevesti. Prevajalnik javi, kje in kaj je napaka, vendar se je na javljanje napak potrebno malo navaditi. 3. Izhodno datoteko si ogledamo z ustreznim programom (Yap), kar na- redimo z ukazom yap.exe datoteka.dvi1. V programu TeXnicCenter si lah- ko izhodno datoteko ogledamo preko menuja Build in nato View output. Slika 1. Z LaTeXom lahko zapišemo najza- pletenejše matematične formule. 1 Programa LaTeX.exe in yap.exe morata biti nastavljena v poti okolja, da ju operacijski sistem lahko najde, v kolikor ju izvajamo preko konzolnega okna. LaTeX se veliko uporablja v matema- tičnih, fizikalnih in računalniških kro- gih za pisanje raznih dokumentov, od člankov do knjig, saj lahko z njim pre- gledno zapišemo tudi najzapletenejše formule (slika 1). \ Kaj potrebujem za pisanje dokumentov v LaTeXu Za pisanje dokumentov v LaTeXu po- trebujemo naslednje programe: navadni urejevalnik besedil, prevajalnik za LaTeX datoteke in vsaj enega od programov za pregle- dovanje izhodnih datotek tipa .dvi, .ps ali .pdf. Za urejevalnik besedil zadostuje v ope- racijskih sistemih Windows že program Beležnica. Najdemo pa tudi mnoge brezplačne programe, namenjene pi- sanju LaTeXovih dokumentov, saj vse- bujejo bližnjice za vstavljanje večine osnovnih LaTeXovih ukazov. Osebno uporabljam in priporočam program TeXnicCenter, ki ga najdemo na eni od straneh, naštetih na koncu članka. Pro- gram ne le da vsebuje mnoge bližnjice do ukazov, omogoča tudi samodejno nastavitev prevajalnika in pregledoval- nikov datotek. Prevajalnik, ki je najpogosteje uporab- ljan med uporabniki v Windows oko- lju, se nahaja v brezplačnem paketu MikTeX, ki ga najdemo na internetni strani, zapisani na koncu besedila. Na voljo je več paketov različnih velikosti, za povprečnega uporabnika zadostuje manjši paket, kar je ugodno tudi za uporabnike s počasnim dostopom do interneta. Presek 4-n6.indd 28 2/9/2005 14:20:17 Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black PANTONE Process Magenta CVC PANTONE 312 CVC 29 RAÈUNALNIŠTVO \ Moj prvi dokument Poglejmo si naslednjo vhodno LaTeX datoteko: \documentclass[12pt, a4paper]{article} \begin{document} Pozdravljen svet! To je na\v s prvi dokument v \La- TeX{u}. \end{document} Kar v končni .dvi datoteki izgleda kot Dokument v LaTeXu ima natančno določeno stukturo vhod- ne datoteke. Oglejmo si jo kar na prejšnjem primeru. Vsaka vhodna datoteka se začne z vrstico \documentc- lass[...]{...}. Med zavita oklepaja {} zapišemo vrsto doku- menta, ki ga ustvarjamo. Osnovni tipi LaTeX dokumentov so: article za strokovne članke, predstavitve, kratka poročila; report za poročila z več poglavji, manjše knjige, seminarske in raziskovalne naloge; book za knjige; slides za prosojnice in letter za pisma. Med oglatima oklepajema [ ] zapišemo dodatne nastavitve za vrsto dokumenta, ki ga želimo upo- rabljati. Nastavitve zajemajo velikost osnovne pisave (npr. 10pt, 11pt, 12pt), velikost papirja (npr. a4paper, a5paper, letterpaper) ter še mnoge druge. Telo besedila se prične z \begin{document}, ki mu sledi celo- tno besedilo prepleteno z LaTeXovimi ukazi. Na koncu do- kumenta moramo imeti ukaz \end{document}. Poglejmo še telo dokumenta na prejšnjem primeru. Le-to je vsebovalo naslednjo vrstico: Pozdravljen svet! To je na\v s prvi dokument v \LaTeX{u}. Na primeru lahko vidimo, da šumnikov v osnovnem LaTeXu ne moremo pisati direktno, podamo pa jih lahko z določenim ukazom. Vsi ukazi v LaTeXu se pričnejo z znakom \, ki mu sledi ime ukaza. V primeru šumnikov je to ukaz \v, ki mu sledi ime črke, nad katero naj se izpiše strešica. Strešico lahko v LaTeXu zapišemo nad poljubnim znakom oz. črko, ne samo nad c, s in z. Naslednje zaporedje ukazov: \v c, \v s, \v z, \v C, \v S, \v Z, \v a, \v V v končni .dvi datoteki izgleda kot Ukaz \LaTeX{} izpiše besedo latex v posebni obliki (kot LATEX), pri čemer doda pripono, ki je med zavitimi oklepaji. Pri urejanju dokumentov z LaTeXom se moramo zavedati naslednjih nekaj pravil: Ne glede na to, koliko presledkov (tabulatorjev ali prelo- mov vrstic) si sledi v vhodni datoteki, jih LaTeX obravnava enako, kot če bi jih zapisali enkrat samkrat. Ena ali več praznih vrstic v LaTeXu prične nov odstavek. LaTeX razlikuje med velikimi in malimi črkami, npr. ukaz \V c ni enak ukazu \v c. Nekateri simboli imajo v LaTeXu poseben pomen, zato jih ne smemo neposredno dodajati v besedilo. Ti simboli so: # % & { } \ in jih vse, razen poševnice nazaj, v LaTeXu za- pišemo tako, da pred njimi zapišemo simbol \, npr. simbol Tugboat, revija za uporabnike TeX-a izhaja od leta 1980 Presek 4-n6.indd 29 2/9/2005 14:20:20 Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black PANTONE Process Magenta CVC PANTONE 312 CVC 30 RAÈUNALNIŠTVO % izpišemo z ukazom \%. Poševnico nazaj izpišemo z uka- zyom $\backslash$. Za konec poglejmo še en primer in njegov izpis (slika 2). \documentclass[12pt, a4paper]{article} \begin{document} Ne glede na to koliko presledkov zapi\v sem med posameznimi besedami, v kon\v cnem dokumentu je vedno izpisan samo en. Ena ali ve\v c praznih vrstic pa pri\v cne nov odstavek, kjer je na za\v cetku vedno prva beseda zamaknjena. Pa nasvidenje do prihodnji\v c. \end{document} V drugem delu si bomo pogledali nekaj podrobnosti ureja- nja besedila. Dodatne informacije za prvi in ostale dele ter omenjene programe lahko najdete na straneh: Slika 2. Izgled izhod- ne datoteke zadnjega primera v programu YAP. http://www.wikipedia.org – spletna enci- klopedija http://www.miktex.org – domača stran projekta MikTeX http://www.toolscenter.org – domača stran programa TeXnicCenter http://www.adobe.com – domača stran pregledovalnika PDF datotek http://www.cs.wisc.edu/~ghost – domača stran programov za pregledovanje PS dato- tek http:/www-lp.fmf.uni-lj.si/plestenjak/ vaje/LaTeX/lshort.ps – slovenski prevod knjige za LaTeX z naslovom Ne najkrajši uvod v LaTeX2e Andrej Taranenko http://zaloznistvo.dmfa.si/presek/ Presek 4-n6.indd 30 2/9/2005 14:20:24 Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black PANTONE Process Magenta CVC PANTONE 312 CVC