Prošnja nemških katoličanov do cesarja Viljelma I. Nemaki cesar, stari Viljelm, je čestitajocim ministrom, da je smrti 8ie5no 7ael, po^edal par resnib besed. Rekel jim ja: nsedaj je za vlado važna aaloga: delati na to, da se revolucija še bolj ne ukiepi; vsak rninister inora svoje storiti; ziasti je pa treba skrbeti, da ljudatvo vere popoluem ue zgubi; to vam bodi sedaj glavna naloga". Teb cesarjevib besed so se uže 7 let pieganjani nemški katoličani poprijeli iu do cesarja poslali posebno pismo, v katerem ga spominjajo na to, kar je k ministiom djal, in ga kaj milo prosijo, naj se ogleda nekoliko po deželi, da bo se sam prepričal, kako jegovi miuistri ravnajo z katoličani, kako zatirujejo vero! [Ministri so sami lutrovci, freimavrerji, deloma celo judi]. nSvitli cesar bi, pravijo katoličani v pismu, z lastnimi očmi gledali razdjanje in upustošenje svetišč božjib. Na stotine našib dušnih pastirjev nam je smrt pobrala, pa ni bilo mogočejim potrebnib naslednikov dobiti, na stotine niešnikov trpi v ječab, drugi tavajo in blodijo v prognanstvu po tujib deželab, z večiuo izgnanib škofov vred; na tisoče pridnih redovuikov in redovnic, ki so svoje vse življenje posvetili v blagor bližnjim, so morali očetnjavo zapustiti, na stotisoče vernikov pogreaa besedo božjo, sv. mešo, umira brez mešnika, se pokapa brez cerkvenib obredov. Iu vendar se vkljub tolikemu trpljcnju in popoluern neopravičenemu preganjanju med milijoni Vaaib katoliškib podložnikov niti eden ni našel, ki bi se bil po sili ceaarskim zaukazem vprl, spuntal in revolucijo pričel. Kako močno opravičeno je torej, svitli cesar, Vaše mnenje, da le vera zamore človeku zdatno braniti, da se po političnib stiastib ne da zapeljati v upor, punt iu revolucijo zoper obstoječo državno oblast. Dobro torej, svitle cesar, ustavite dosedanje preganjanje katoličanov, dajte svojemu Ijudstvu zaželjeui mir in mi se bodemo veseli zedinili z vladinimi oblastnijami v ta uamen, da se ljudstvu potrebua vera ohraui". Tako so katoličani pisali nemšk'emu cesarju, ki je prisiljen na ta glas tem bolj ozir vzeti, ker je državni zbor od njega zaželjene postave zoper socijaliste zavrgel. Cesarjeva lastna lutrovska vera pa mu tudi ue more pomagati, ker je vsa razdjaua in lazjedena, po SOOletnem razsajanju zoper katoličanstvo ouemogla krivovera. Skoro nibče lutrovcev ne daje več svojib otrok krstiti, lutrovski dubovniki so skoro sami novošegni neverci; v neki farni cerkvi v Beroliuu, katerej je 10.000 duš vpisanib, se je samo 8 ljudi udeležilo zahvalnice za rešenje ce8arja! Taka vera je se ve — preslaba za prerojenje ljudstev, za obrambo pametnega reda zoper strabovite namere vsled liberalnega izsesavauja razkačenih in popolnem nevernib socijalistov!