V današnjih časih zračnega prometa, radija itd. ne smemo pozabiti, da so do3egli in dovršili že v starodavnih. čapih prava čudesa, kl se nam zdijo dahes nerazumljlva, ako upoštevaino, da 00 bila napravljena _s najbolj enostavhimi pripomočki. Vzamimo n. pr. rndarsfvo v sfarih ifasih. Iz dobe Rimljanov in Kartažanov imamo bakrene rudnike. Tedajni -*udarj_ sužnji so morali nad bakreno rudo ležeče plasti ila, kamenja ter zem Jje odstraniti 2 rokami. Sploh so delali V rudnikih le s kladivi, zagozdami, s kostmi in rogovjem od živall. Je neVerjetno in vendar so Izdolbll že tcdaj e najbolj priprostim orodjem globoke hodnike v skalovja. Ugotovili so po zna kih zagozde, da so prodrli tekom 24 ur V primeroma mehak kamen Ie 1 cm globoko. V rudniku v Španiji so našli 200 m globoko pod zemljo bakreno plofečo z napisom. Koliko sužnjev rudarjev ee je trudilo In dalo zelo življenje, pre'dno so se prikopali fn privrtali 200 m globoko! Kako zclo bogafl so bili stari Sasl na felatul Starogrški zgodovinar Herodot poroča o neizmernem zlatem bogastvu fitarega Eglpta. V starem Egiptu so uklepali odlične ujetnike v zlate verige. Za časa egipčanskega faraona Ram -.e3a II. (i300—1230 pred Kristusom) so dobivali iz nubijskih zlatih rudnikov na leto člstega zlata za 416 milijonov dinarjev. Zelo visoko razviio železno industri|o so izsledili v Indiji 2590 let pred Ez. V Indiji so našli neverjetno velike kovaške izdelke, katerim se čudimo danes v dobl parnih In električnih kladiv. Največji spoinin na staroindijsko kovaško umetnost je steber v bližini mesta Delhi. Steber Je težak 17 tlsoč kg in je Iz enega kosa najbolj čistega žele»a. Visok Je 7 m nad zemljo in se nikjer ne pozna, da bl bil zvarjen iz več delov Iz napisa, kl je utisnjen v železno znamenitost, Cltamo, da je bil izgotovljen ter postavljen v 9. stoletju pred Kr. Eo Jo priromala v Rim prvlS tkana ivila, so razpletli tkanine, razcepili poBameme niti, da so tako razmnožili dragocenost. Najfinejše nitke so še le fcopet nbvo tkali. To je dokaz za dragocenost svile v starorimskih časih. 1 kg Ikrlataste svile je stal tedaj 53.625 Din. Veliko ulogo v starih časlli je Igralo barvllo: škrlat (pnrpur), katerega so pridobivali lz škrlatastega polža. Današnji coizkusi so dokazali. da Je dalo 12 tiso5 komadov omenjenega polža le komaj 1.5 grama čistega škrlata. V starih časih je bil vreden 1 kg škrlata 520 do 620 tisoč Din. Škrlatne tvornice so morale gojiti neizmerne množine žkrlatastth polžov. Na obmorski obali pri mestu Saida (Sidon) v Palestini pokrivajo še danes ostanki škrlatastega polža zemljo ve5 metrov visoko, 25 m na široko in več 100 m na dolgo. V starem Sidonu je bila barvarna za škrlat. V sfari Mezopo.arr.i.i (med veletokoma Eufrat in Tigris) so bšle v starodav nih časih v navstli stavfoe, ki so se dvigale v nekakih 9topnicah (terasah) v višino. Kako ogoromna dela so bila potrebna, da so bile te stavbe dovršene, ja razvidno iz računov, ki so danes obe lodanjeni in se nanašajo na mezopotainski dve stavbi pri Kujundšik hribu. Ena zgradba obsega 6^ milijona, druga 1454 milijona ton zemlje. Da so dogotovili prvo stavbo, je bilo potrebno 1000 delavcev skozi 54 let, za dozidavo druge ravno toliko delavnih moči skozi 120 let. Ni verjetno, da bi bili za zidavo porabili toliko časa. Vzemimo 10 Iet za vsakega velikana, potem dobimo za eno pozidavo 5400, za clrugo 12 tisoč delavcev na 10 lct. Po poročilu starogrškega zgodovinarja Herodota je bilo pri zidavi stasroegiptovske Keopsove pis-amide zaposlenih 20 let 100 tisoč delavcev. Ti so 2,300.000 kamenitih. kosov polagali v 210 plasteh eno na drugo. — Takozvana sfinga pri piramidah pri vasi Gizeh je izklesana iz enega kamenitega kosa in visoka 23 m, dolga 57 m. Kako ogromen je šele moral biti kamen, iz katerega so izklesali sfingo! Občudovanja vredna ja stara gradba mostov. V zgodovini najstarejši most je spajal oba dela starega mesta Babilon preko veletoka Eufraf. Most je pozidal iz sv. pisma znani kralj Ncbukad nezar. Na kraju, kjer je bil most, je reka široka 900 m ter so morali pozidati v vodo 100 kamenitih stebrov. TemeIjev za posamezne stebre niso mogli zgraditi drugače, kakor da so rcko za dobo dela prestavili v drago strago. Tehnika gleda gtadbe iadij se nikakor ne da v starih časih primerjati z današnjo. Vsekakor so se povspeli v zgodovinsko najstarejših časih tudi na tem polju zelo visoko. Vladar Hiero iz Sirakuze (na današnjem italijanskem otoku Sicilija) je zgradil ladjo »Aleksandrijo« s tremi jamboii. Nosila je 4200 današnjih ton tovora. Bilo je na njej 60 sob in dvoran, kuhinja, vrt, tcIovadnica, knjižnica in kopalnica. V 40 vrstah ena nad drugo je sedelo 2000 veslačev, ki so gnali s pomočjo vesel ladjo po morski gladini. Iz naJftetih vzgledov je razvldno, kako visoko se je povspenjal človeški raz um v zgodovinsko najstarejših časih, da nam je zapustil še danes vsega obCudovanja vredne Izkopine ln skozi tlsofi in tisočletja dobro ohranjene — ogromne znake stare kulture!