ODKOD FAČE, FAČEK?
Dušan Ludvik
Fatschenkind iz 1. 1910
(opomba 6)
Češka »panenka« iz lesa
(opomba 8)
Pleteršnikov slovar navaja dva ljudska izraza: faček »nezakonski
otrok«, »punčka« (igračka), fačuk »nezakonski otrok«. Iz kazalke sledi, da
naj bi bil faček isto kakor fačuk,*
Po Miklošiču in Pleteršniku naj bi bil pomen »nezakonski otrok«
prvoten (comparandum), po zakonih primerjave bi potem pojem »punč-
' Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1894/1, s. v. faček, fačuk.
2 Miklosich: Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien
1886 s. v.
9 Slovenski etnograf
129
Dušan Ludvik
ka« bil comparatum, vendar zaman iščem, kaj bi bilo med obema tako
značilno, da bi tvorilo tertium comparationis ¦—• eventualno »majhen,
nežen«, velja tako za nezakonskega kot zakonskega novorojenčka, tudi
sta oba zavita v pleničke in povoje.
Na kmetih v Irju pri Rogaški Slatini pravijo kakršnikoli punčki
(igrački) še danes fače,^ ne poznajo pa faček, fačuk v pomenu »nezakon-
ski otrok«. V Beli Krajini si »otroci delajo iz cunj fačke«.* Areal besede
faček, fačuk »nezakonski otrok» sega od Prekmurja na Kajkavsko, areal
besede face, faček »punčka« (igračka) pa od Bele Krajine prek jugovzhod-
ne Štajerske do Rogaške Slatine in v Slovenske gorice,^ zahodno od te
črte beseda komaj da živi.
Zaradi nejasne vsebinske povezave (neizrazit tertium comparationis!)
in različnega areala dveh skoraj enako zvenečih besed sodim, da gre za
dve besedi različnega izvora: fačuk, fačuk »nezakonski otrok«, razširjeno
predvsem vzdolž madžarsko-slovenske meje je pač madž. fattyü,* ki je —
prilagojeno slovenskim deminutivom na -ček (malček, palček) — dalo
fačuk in varianti fačuk, faček, vse v pomenu »nezakonski otrok«. Oblika
faček se je v območju dveh različnih arealov križala z besedami face,
faček »punčka« in tako zabrisala prvotno ločnico med fačuk, faček »neza-
zakonski otrok« in face, faček »punčka«.
Izvor besed face, faček »punčka« moramo iskati izven območja
madžarskega jezika. Pravo pot nam kaže nemška beseda die Docke,' ki
prvotno pomeni »kos obdelanega lesa, kos lesa v obliki valja, čepa«, a
tudi »sveženj« in potem preneseno »lesena igračka« zlasti »lesena punč-
ka«, torej isto kot »Holzpuppe, Puppe«. S tem pa smo pri dveh elementih,
ki sta lastna prvotnim punčkam (igračkam), bodisi ljudskim ali poznejšim
industrijskih izdelkom. V starih časih so delali punčke res iz lesa, tako
da so izstružili samo glavo, valjasti trup pa pustili brez nog in rok. Take
punčke so otroci povijali ali s krpami blaga ali s povojčki, tako kot so
videli matere pri povijanju dojenčkov.
Preprosta lesena »čeča« se nemško imenuje tudi »Wickelkind« ali
»Fatschenkind«." Lesene čeče so kmalu izdelovali industrijsko in jih po-
šiljali na trg z izstruženo in poslikano primitivno okroglo glavico ali pa
so jih že oblekli, tj. jih zavili v povojčke. Industrija igrač v 19. stol. je
cvetela zlasti v Saškem pogorju, okoli Oberammergaua, okoli Würtem-
berga in na Thurinškem, izvoz igračk pa je bil v državnem proračunu
Nemčije precejšnja postavka — vi. 1894 je znašal 24,169.000 mark.' Za
pomembnost industrijske izdelave lesenih punčk naj zadostuje en sam
primer: niirnberški mojster Semmelroth je 1. 1910 poslal zbirko takih
' Besede face Pleteršnik ne pozna, slišal sem jo dostikrat sam.
* Pleteršnik 1. c. s. v. faček.
= Kluge: Etymologisches Wb. d. dt. Sprache, Berlin 1960^^ s. v.
* Hilpert Wilhelm; Puppen, Engel und Nussknacker (Süddeutsche Zeitung,
München, Jg. 19, Nr. 303, 19. 12. 1963). S sliko. Koroško čeča pomeni »punčka«
(igračka) pa tudi »ein Kind weiblichen Geschlechtes in den Windeln« (Pleterš-
nik), torej Wickelkind, Fatschenkind.
' Meyers Konservations-Lexikon, Leipzig 1897,^ Bd 16 s. v. Spielwaren.
130
Odkod face, faček?
»fačkov« V stiliziranih povojih celo na svetovno razstavo v Bruslju.' Po-
dobne lesene čeče sem videl v zbirkah češke ljudske umetnosti^ in seveda
doma (okoli 1. 1920).
Izraz »Fatschenkind« ni prevzet neposredno iz italijanščine (fascia
»ovoj, povoj«, fasce »otroška doba«), ampak se je naslonil na že prej pre-
vzeto in splošno rabljeno tujko Falsche »obveza, povoj« in falschen »ob-
vezovati, povijati« (prevzeto v češčino kot fač, faček v istem pomenu).
Slovenski ljudski izraz face, faček »punčka, čeča« (igračka) ima torej pa-
ralelo v nemški besedi Falschenkind istega pomena.
ZUSAMMENFASSUNG
URSPRUNG DES WORTES »FACE«
Die slowenische Volkssprache kennt faček »uneheliches Kind«, »Puppe«
(Spielzeug) und fačuk »uneheliches Kind«.' Das Areal der beiden Wörter deckt
sich nicht ganz, fačuk ist im slowenischungarischen Grenzgebiet verbreitet und
reicht auch nach Kroatien hinein (Kajkavsko), face," faček »Puppe« lebt im
Südosten der slowenischen Steiermark' und reicht bis nach Bela Krajina.*
Zwischen den beiden Begriffen gibt es kein augenfälliges Tertium compara-
tionis, so dass man zwei Wörter verschiedenen Ursprungs voraussetzen muss.
Dem facük, fačuk liegt magyar. fattyü »uneheliches Kind« zugrunde.^ Den Weg
zu face, faček »Puppe« zeigt das deutsche Wort Docke,' ursprünglich »walzen-
förmiges Stückholz, Bündel, Büschel«, dann übertragen »Holzpuppe, Puppe,
Mädchen«. Vor dem ersten Weltkrieg wurden die Spielpuppen wirklich aus Holz
gedrechselt (Volkskunst,^ Industriegewerbe);' mit kugelförmigem bemaltem
Köpfchen, ohne Hände und Füsse, in Windeln verpackt kamen sie auf den
Markt unter dem Namen Fatschenkind« (Falsche, falschen aus ital. fascia).
Dieses Wort liegt dem slow, face, faček »Puppe« zugrunde. Wegen der laut-
lichen Ähnlichkeit von fačuk und faček wurde die frühere Begriffsgrenze ver-
wischt und der Begriff »uneheliches Kind« auf faček übertragen.
(Die Zahlen beziehen sich auf die Anmerkungen im slowenischen Text.)
^ Gl. tudi serijo čeških znamk »Lidove umeni Ceskoslovenskt^» J 963, znam-
ka za 60 h (Svolinsky) s tremi punčkami iz lesa, od katerih je ^^rva »face«.
131