Domovi im/i /*• IV«'E Wg/«'l«l—HOIKE *&«*• ' FOReeIfSflAii5u55««il» »*«“»1 “4 lnt«rn*tt®n*l CiKal.U.11 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1959 tLOVCNIAN MORNING M€WSPAP€8 v:.; > ■ Afs - .'v , štev. Lvin.—vol. lvin. tabel le M umikajo EISENHOWER ODLETEL IZ radi s svetovnega odra l0N[)0NA OBISKAT PARIZ i Arabska liga se bo sestala v Casablanci, Ibn Sand pa prilhaja na obisk k Naserju v Egipt. — Kasema skušajo prisiliti k odločitvi. KAIRO, Egipt. — Iz arabskega sveta ne pride že nekaj tednov nobenih razburljivih novic, ki bi zanimale ves svet. To menda ni po volji arabskim politikom, posebno Naserju, ki bi najraje vi- Predsednik Eisenhower je včeraj končal svoj obisk v Veliki Britaniji in odletel v Pariz na razgovore s predsednikom republike De Gaullom in drugimi vodniki Francije. — Razgovori v Parizu predstavljajo najtežji del naloge Eisenhowerje-vega sedanjega obiska v Evropi. Tam se bo sestal tudi z vodniki Italije. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik Eisenhower je imel ... —j.-j- •- i snoči v ameriškem poslaništvu na večerji za svoje goste det, da se ves svet zanima vsak svoje tovariše iz druge svetovne vojne. Uradni razgovori s dan samo zanj. Da se zopet zri-■ predsednikom angleške vlade Haroldom Macmillanom in ne v ospredje, je dal sklicati v i 2un. ministrom Lloydom so bili končani že preje. Danes Casablanco sejo Arabske lige, da zjutraj se je predsednik Združenih držav podal v francosko bi svet ponovno zvedel, kako va-. prestolnico Pariz, kjer se bo razgovrajal z De Gaullom in $en -i«. nnnhoVi Seja ima 1 drugimi vodniki Francije, pa sprejel tudi predsednika vlade ;mo_ in zunanjega ministra Italije. --------------------------| Razgovor Eisenhowerja in Amerika se pripravlja Macmillana je napravil na angle- žen je arabski svet. zelo bogat program. Obravnavali bodo vprašanje arabskih beguncev in seveda odklonili posredovanje ZN; govorili bodo o tem, da je treba za stalno prepovedati izraelskim ladijam prehod skozi sueški prekop, podprli bodo seveda na celi črti alžirijske begunce. Ker vse to še ni dosti zanimivo in razburljivo, so našli nov kamen spodtike; iraški režim generala Kasema. Kasem je edini, ki m poslal svoje delegacije v Casablanco in bo radi tega na sejah na ckisk tov. Hruščeva na popolnoma svoj način in bo radi tega na arabske lige pošteno skritiziran.; - . , , , , La bi stvar postala še bolj žago- ‘'ka Hrusčeva žalne trakove, kot ško javnost globok vtis. Njegove besede ‘“Ljudje hočejo mir v taki meri, da je najboljše, da so (vlade današnjih dni potrudijo za WASHINGTON, D. C.-Bela'■’-i'*0’;« d°see°!: 50 'vsePovsocl hiša in naše tajništvo za zunanje fPreJel‘ 2 navdušen,ern Angle-zadeve dob.vata vsak dan vse *ka javnent k. je pred ten, obf polno novih idej in predlogov, ^ g^ala "a Eisenhowerja kako naj se Amerika pripravlja Pf“J dvomlj.vo, je spo- na obisk tovariša Hruščeva. j“ala seda) v me™ »orcz™ sve-Novoustanovljenl Odbor za °vn, mir, pa vendar tud, odlo-svobodo vseh ljudi predlaga, naj '"'3“ br“ll“ lobode, bi Amerikanci nosili tekom obi- rietna, je Naser povabil kralja Savdske Arabske Ibn Savda na °bisk v Kairo in napovedal že naprej, da bosta organizirala bojkot ckoli iraške države češ, da Ka-eem preganja arabske nacijona-kste in se zanaša na komuniste. Lada bi postavila Kasema pred Lbiro: ali naj drži z nacijonalisti ali pa naj gre h komumistom. V slučaju bodo seveda Kasemu stregli po življenju vsi Arabci Lrez razlike. Koliko se bo Kasem ustrašil groženj, ne vemo. Jordanski kralj Husein bi jih pa rad sPeljal na svoj mlin. Je že rekel, bi rad dobil iraško kraljevsko krono, ki jo je izgubil ravno pred Ltom dni njegov bratranec Fei-sal. Tako so se naenkrat znašli za ^kupno mizo Naser in oba kralja, kri Savd in Husein. Naser je kri tem vsaj na zunaj kar poza-L, da ga je Ibn Savd hotel še Predlanskim dati umoriti in da tudi sam želel obglaviti Hu- ^na. Sestanek na vrhu, če ... “Mir je ukaz in mi vsi moramo je to navada pri tistih, ki žaluje- "> razumeti. In v resnici, če naj jo. Predlaga tudi zvonenje z imamo sestanek na vrhu, sem go. zvonovi in posebne službe božje. «« » Hruacev mora o Društvo za ustavno udejstvo- razumeti točno tako kot Vi in vanje je pisalo 400 duhovnikom,' P« ■ ' ■” S ‘em. besedam, ,e E,-naj organizirajo posebne ure mo- Povedal da je priprav- litje. Neka druga organizacija'»“ ’‘'."a sestanek na vrhu ce predlaga enominutni molk na bo Hruscev v resnic, pokazal do-Jan prihoda Hruščeva. |bro volJ“ ‘n razumevanje za raz- Neki prezbiterijanski pastor Wre m ce bo obstojalo upanje, predlaga, naj se ves promet za- “a bod<> " “spe‘>- Spor v kitajski KP! Visoko postavljeni gospodarski cilji in uvajanje komun so povzročili nezadovoljstvo v samem vodstvu kitajske komunistične partije. TOKIO, Jap. — “Rdeča zasta- NOVI KITAJSKI NAPADI; NAČELNIK INDIJSKEGA GLAV. STANA ODSTOPIL TOKIO, Jap - “Rdeča zasta- p tecti indiiske vlade v Peipingu zaradi kitajske ” dvotednik Kitajske komuni- , i;- Kitai- stične partije, je priznala, da je prišlo do upora v samem partijskem vodstvu in napovedala istočasno široko kampanjo za iztrebitev kritikov, ki jih imenuje “desničarske oportuniste.” List priznava, da so kritiki med partijskimi delavci in napravlja kršitve indijske meje niso dosti zalegli. Kitajske čete so ponovno prekoračile mejo v Butan in Sikim, kitajska letala nadzirajo obmejno področje. — Načelnik indijskega glavnega stana odstopil zaradi spora z obrambnim ministrom. NEW DELHI, Ind. — Čete rdeče Kitajske iz Tibeta so partijsKimi ueiavci m napravlja ponovno prekoračile mejo in stopile na tla malih državic vtis, kot da bi bili v samem cen-1 Butan in Sikim na vznožju Himalaje, ki uživata zaščito ln-tralnem komiteju, čeprav tega ne dije in o katerih je Nehru, predsednik Indije, šele pretekli pove naravnost. 1 teden izjavil v indijskem parlamentu, da jih bo Indija Izgleda, da je predsedniku par-, la. Kitajci imajo zbranih na meji Tibeta proti jugu okoli 40,-tije Mao-Tsetungu uspelo, ohra-' GOO mož, pa so v zadnjih dneh odvrgli še nekatere padalske niti večino za svoje načrte in da oddelke za okrepitev obmejnih točk. Tudi Indija je poslala je sedaj odločen nezadoljneže 1 na mejo enote svoje redne vojske._____________________ spraviti iz vodstva. | V noči od ponedeljka na torek Kitajsko rdeče znava samo, da časopisje pri-'je po vestih iz Darjeelinga, zna-so bile lanske nega letovišča v vznožju Hima- ZžiidVCl »J »e* * * ‘ 5 —~~ --O ----- cenitve deželskih pridelkov pre-jlaje, okoli 400 kitajskih vojakov pa niso imele nič več sreče. ženi narodi, pa jim ni uspelo. Posredovale so tudi zahodne sile, In- visoke in za letos postavljeni gos-'prekoračilo mejo in zasedlo več podarski cilji nedosegljivi. Ki-' kvadratnih milj ozemlja Butana, tajski komunisti polagoma spo-1 Kitajci so prišli skozi dolino Ha, znavajo, da so nujno vezani na pa naj bi bili po prvotnih vesteh pomoč gospodarsko bolj razvitih prisiljeni k umiku. komunističnih držav, če hočejo doseči postavljene cilje. Prenaglo uvajanje komun je Neka kitajska patrola naj bi prekoračila mejo Sikima, pa bila zajeta od domačih mejnih straž. povzročilo po kitajskem podeže- { Poročila z meje trdijo, da so Ki-iju splošno nezadovoljstvo, ki se tajci zbrali močne in dobro oboje še povečalo, ko je nastopilo ^ rožene čete ob mejah obeh drža-pomanjkanje hrane, o kateri je vic. viada preje trdila, da so jo lani j Nehru je v parlamentu izjavil, pridelali več kot dovolj za vso da zaradi teh mejnih sporov ne dija je vedno gledala nezaupno na Združene države, ki so sklenile s Pakistanom vojaško pogodbo in mu nudijo vojaško pomoč. Tako so glavne indijske vojaške sile stale doslej na mejah Pakistana namtisto na mejah Tibeta in rdeče Kitajske, od koder Indiji preti nevarnost. Sodijo, da je sestanek Ayuba z Nehrujem pripravil pot k sporazumu in morda tudi dogovoru o skupni obrambi severnih meja. deželo. ustavi takrat, ko bo nastopila minuta molčanja. Zopet drugi širijo letake z napisom: “Še ni prepozno, da prekličemo obisk Hruščeva!” Nek newyorski časopis financiranje sueškega Prekopa prišlo v končno fazo Kairo, Egipt. — Pogajanja o lrianciranju povečanja zmog-hvosti sueškega prekopa, ki jih Nasserjeva vlada vodila z ^narodno banko skoraj dve so pred zaključkom. Treba ® samo še razjasniti par malenkosti. Pogodba bo podpisana prihod-T ^esec v Washingtonu. E-bo dobil $40 milijonov, ki ^ bo moral vrniti v 10 letih. Je . Prvo posojilo, ki ga je Nasser-eVa vlada dobila od Mednarod-e banke po 1. 1956. in “konstruktivne proti Hruščevu. Zanimivo je, da se do sedaj še , . . T „1 javil noben poživ, ki naj bi sb sklen'h nudit, državic. Laos, svetoval ljudem, naj demonstri- |ki 1» ^ stični upor, k. ga rajo proti Hruščevu tako, kot so l>»dp.rajo .Kitajci, sprav,1 v res-proti Mikojanu ali Kozlova. Vremensh prerok prari: Mš' a^n°> možnost neviht. Naj-Ja temperatura 80, najnižja , i Dejansko torej Eisenhower svojega načelnega stališča o sestanku na vrhu ni spremenil. Iz razgovora na televiziji in iz zaključne izjave o razgovorih larjev vseh vrst naraslo letos v naši deželi na 46,480,000 od lanskih 44,540,000. Vzporedno s tem sceva: inuk u------ - . “ < bc naraslo tudi pomanjkanje je dal v prodajo poseben letak z med Macmi lanom m Eisenhow- ^ prvenstveno na osno- napisom: Ob.sk Hruščeva neža- .erjem je ražv.dno, da so v Lon- ^ ^ sa odločnost branit, svobodo organizacije, naj se posvetujejo Zab' B“bna razpravljal, o k,-z njo, kako organizirati dostojne tajsko-mdijskem mejnem sporu, ............—• manifestacije ' Pa sklenlh' da “"utno Ind.j, ne 'ponudijo pomoči, ker bi to uteg-'nilo Nehruju škoditi, vso pomoč misli začeti vojne s Kitajci, ker da “nekaj milj divjega neposeljenega ozemlja ne pomeni veliko.” Ker je pretekli teden izjavil, da bo Indija branila meje Butana in Sikima kot svoje lastne, v-, v-, t ugibljejo tod, če Nehru le ni od- WASHINGTON, D. C.-Iz vojaškeeile za za- zveznoga urada za vzgojo pnha- ______„r! lpm jajo napovedi, da bo število šo- Večje število šolarjev -pomanjkanje šolnikov no nevarnost. t Macmillan in Eisenhower sta pretresala tudi položaj Francije v Severno-atlantski zvezi in sklenila De Gaullu ugoditi kolikor se bo le dalo. Verjetno bosta tako Vel. Britanija kot Amerika nastopili v Združenih narodih proti razpravi o Alžiriji. kanje preračunali na okoli 000, letos pa naj bi doseglo že 195.000. Pomanjkanje učnih moči s predpisano izobrazbo bo zahtevalo zaposlitev nestrokovnega oso-bja in povečanje števila učencev v posameznih učilnicah. V osnovnih šolah bo po gornjih podatkih 33,460,000 učencev in učenk, v srednjih (high school) 9.240.000, na visokih Pa 3,780,000. Število vpisanih na visoke šole se je od 1. 1929 potrojilo in še vedno raste. ščito meja, pa pri tem noče spravljati Kitajce v neugoden položaj pred svetovno javnostjo, ko poudarja, da bo Indija rešila ta spor s Kitajsko potom razgovorov in konferenc. Načelnik glavnega stana iqo.i odstopil ’ i Gen. K. S. Thimmaya, načelnik glavnega stana indijskih oboroženih sil, je odstopil iz protesta, I ker da obrambni minister znani levičar Krišna Menon uvaja v oborožene sile politiko. Baje nameravata skoro odstopiti iz istega razloga tudi glavna poveljnika mornarice in letalstva. Krišna Menon je levičarski socialist, ki se je vsa povojna leta Tito se je vrnil s počitnic v Beograd BEOGRAD, FLRJ. — Tito se je nepričakovano, toda veliko preje kot po navadi .vrnil s počitnic na Brijonih v Beograd. Njegov prihod je izzval celo vrsto komentarjev, dasiravno je očitnih razlogov tudi dosti. Vkljub dobri žetvi ima dežela še zmeraj dosti težav v gospodarstvu in politiki. Ne delavski sveti, ne komune nočejo ple sati tako, kot gode Titova okolica. V mladinske vrste so sc spretno zardi kominformisti. Fronte v obrambo lokalnih inte resov se množijo kot gobe po dežju. Vsak bi rad1 dobro živel na tuj račun, komunist ali nekomunist, to je vse eno. Na Cipru so začele zopet pokati puške NIKOSIA, Ciper. — Ciprska prestolica je postala zopet vzne- Ciausi, K.I sc je vsa jjuvujna utoa * . . T/ , , , zavzemal za tesno sodelovanje s mirjena. Kot strela z vedrega nekomunističnim blokom. Indijo De Gaulle ponudil Alžiriji ‘pravico do samoodločbe’ Sporazum o novi delovni pogodbi pri Goodyear Go. CLEVELAND, O. — Delavstvo Goodyear Tire Co. je sprejelo kolektivno pogodbo, iki jo je vodstvo unije sklenilo s podjetjem oekaj ur pred določenim rokom. Ike povabljta. v Španijo "u>Janja veJal Po hol-polrebn0m važna. Nova pogodba predvideva 10c. španski zunanji minister Fer- 'j r „ ¥-J j i m poviška pri urnih plačah na $2.72. nando Maria Castiella je princ V.r"'tV“S°lvPa,i mfn ni ' RaZg0V% s P'edsedmkon, Pogodba bo verjetno .služila ko. sel Iku v London osebno pismo 'Pocasl °dta''a“ ‘a!“ “L “Ti"*, Av„h s u J- a , J M V, men potovanja. Predsednik Pakistana Ayub vzorec za sporazum tudi v osta- predsednika Španije gen. Fran- ^ v , . 1V. .. , !llt. ca, v katerem vabi Franco ame- °a Ga“"a Ja žal v da Kan f u!ja.1'"1 za nekaJ ur v riškega predsednika na obisk v pregleda, kaj vse je dosegla fran- mdijski prestolnic, m P» raaS°-. fi0 coska armada v preganjanju al- voru s predsednikom vlade Neh- Eisenhower je povabilo spre- Arijskih upornikov in da dopo-! rujem poudaril, da je prišel čas jel na znanje in se zanj prijazno ve francoskemu častniškemu za končanje sporov med Indijo m zahvalil, ne da bi ga forrialno zboru, da se je odločil, da da alži-| Pakistanom, ko grozi obema no-sprejel rijskemu prebivalstvu “pravico va nevarnost s severa. ba jo je zadela novica, da je bil je v zadnjih letih ponovno zasto. fvratno ^ *e+lem pal na glavnih zasedanjih Zdru-,dnevu Policijski narednik tur- ženih narodov. Ta naloga mu je škeSa P°fkla’ ko ^ sel bila poverjena tudi za letos in bo mimo neke bencinske črpalke, v naslednjih dneh odpotoval v TakoJ 50 ugotovili, da sta umor New York. Njegova odsotnost izvršila dva bandita, ki jih po-ibo dala Nehruju priložnost, da licija išče z veliko vnemo. PARIZ, Fr. — Kot znano je ge- reši spor v vodstvu oboroženih I Bojijo se, da je ta uboj morda neral De Gaulle odletel pretekli sil v trenutku, ko je zaradi nape- v zvezi z nezadovoljnimi prista- petek za štiri dni v Alžirijo. Na- tosti na mejah njihova sloga naj- 51 generala Grivasa, ki bi radi |S silo zedinili Ciper z Grčijo njegovi vrnitvi so pa Francozje lih podjetjih industrije gume. Pogajanja med Goodyear in delavstvom so se začela tod 18. avgusta, med tem ko sta se vodstvi Firestone in Goodrich sesta-s predstavniki delavstva šele 25. avgusta, U. S. Rubber pa šele 31. avgusta. Pri Goodyear je zaposlenih skupno okoli 24,000 delavcev v 11 tovarnah v raznih krajih dežele. Sodijo, da tokrat ne bo prišlo j - -do stavke, ki je spravila lani ob' pir in razgraja > ° sojen na poi delo skupnq okoli 58,000 delav-'l6*3 pogojno, cev v industriji gume. Stavka Zastonj je prosil sodnika, da je bila v vseh podjetjih razen pri preživi “svoje življenje rajše v Goodyear Tire Co. Iječi kot skupaj s svojo ženo”. Iz Clevelanda in okolice Ganljivo snidenje— Nepopisno ganljivo je bilo snidenje, ko je prišla gospa Frančiška Strumbelj z Iga pri Ljubljani prvič nazaj v svojo rojstno deželo Ameriko, na povabilo svojih sester Ann Orenick, Mary Turk in Millie Globokar. Z naj-mlajSo’sestro Millie sta se sedaj prvič videli. Za časa svojega bivanja tu se bo gospa Frančiška Strumbelj zadrževala pri svoji sestri Ann Orenick na 289 E. 151 St., IV 1-4380. Srečne sestre pozdravljajo ob veselem snidenju vse svoje sorodnike in prijatelje. Seja— Društvo St. Clair Grove No. 98 W.C. ima nocoj ob osmih sejo, prebrani bodo tri-mesečni računi. Po seji bo zabava! Dodatek— Pokojni Mike Mauer, ki ga bodo jutri pokopali, je bil tudi član Društva Mir št. 10 SDZ. Na obisku— Mr. in Mrs. Ciril Grilc iz New Yorka sta za nekaj dni tu na obisku pri očetu Mrs. C. Grilc Mr. Jerry Marsich na 1245 E. 59 St. Mr. John in Mrs. Johana Kastelic sta prišla iz Zvirč na obisk v Kanado, pa se sedaj ustavila za šest tednov še pri sestri Mrs.. Kastelic Mrs. Mary Zupan na 6316 Hecker Ave. in pri bratu Mr. J. Kastelica Mr. Joe Kastelicu na E. 93 St. in Easton, kjer ju prijatelji lahko obiščejo. Zaloge premoga Geološke preiskave so ugotovile, da se v tleh Arizone skriva okoli 14 bilijonov ton rjavega premoga, ki pa so ga doslej še zelo malo izrabljali. Ni bil uslišan V Edmontonu v Alberti v Kanadi je bil Mark Wing zaradi do samoodločbe,” toda šele po- Spor med Indijo in Pakistanom tem, ko bodo uporniki prisiljeni, izvira že od samega začetka nju-da končajo upor. j ne neodvisnosti. Ne moreta se V krogih francoske armade so sporazumeti, kateri državi naj luvm jc -—............4,144cue baje sprejeli generalovo poročilo ' pripade Kašmir, dežela na vz- tega, ker je doma povzročal pre- brez posebnega navdušenja toda nozju Himalaje, katere prebival- '' uprli se mu niso. General De stvo je islamske vere, torej iste Gaulle bo najbrže skušal proda-1 kot Pakistanci, katere vladarska ti idejo samoodločbe tudi pred-J rodbina pa je hindujska, torej in-sedniku Eisenhowerju in ZN na dijska. jesenskem zasedanju. J Ta spor so skušali rešiti Zdru- Angleži iznašli nove vrste baterijo LONDON, Ang. — Znanstveniki se trudijo že desetletja, da bi zboljšali sedanje baterije, ki so zelo okorne, težke in se hitro izčrpajo. Angleži trdijo, da se jim je posrečilo rešiti ta problem. Skonstruirali so novo baterijo “na gorivo,” ki baje daje že pri prvih poskusih električni tok sedem konjskih sil. Ako je to res in se inženerjem posreči, da izum spopolnijo, bo to pomenilo pravo revolucijo za sodobni avtomobilski promet. Ce se zgodi nesreča, vam ne nore nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. OAJNOVEJšEVESTI LONDON, Vel. Brit,— Predsednik britanske vlade Matcmil-lan in njegov zunanji minister sta nekoliko razočarana, ker je predsednik Eisenhower odklonil brezpogojen sestanek na vrhu. PARIZ, Fr. — Prestolnica Francije je predsednika Združenih držav sprejela z vso prisrčnostjo. Na letališču ga je pričakal predsednik republike De Gaulle in ga v pozdravnem govoru označil za velikega moža, ki se pošteno trudi za ohranitev svetovnega miru. CLEVELAND, O. — Včeraj popoldne so stavkali kinooperaterji v mestu nad petj ur. Šele na pritisk glavnega predsednika iz New Yorka so se vrnili na delo, nakar so se nadaljevali razgovori za novo kolektivno pogodbo. Stara je potekla pretekli ponedeljek. KALKUTA. Ind. — Zaradi pomanjkanja hrane razljučena množica je pod vodstvom komunistov izvedla nemire in se polastila dobrega dela mesta s samim sred;ščem vred. Policiji še ni uspelo vzpostaviti reda. Kalkuta ima nad štiri milijone prebivalcev in je središče in leglo komunizma v Ind’ji. NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Nehru je parlamentu objavil, da je načelnik glavnega stana armade gen. Thimmaya umaknil svoj od-ston. Izjavil je, da je osebno nreiskal pritožbe zaradi n-brambnega ministra Menona, pa ni mogel najti dokaza za nje- ...aL i Ameriška Domovim »117 St. Cltlr Ay. r-i HEndgraon 1-0628 — Cleveland 3, Ohi« National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holiday* and lat week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece gn Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece -Petfccva izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES* United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 1 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 169 Wed., Sept. 2, 1959 Pred dvajsetimi leti Včeraj, 1. septembra, je minilo 20 let, od kar se je začela druga svetovna vojna, ki je prinesla strašno gorje vsemu svetu, saj so se boji raztegnili na štiri kontinente in na vse oceane. Položaj je bil takrat približno tale; V Zvezi sovjetskih socialističnih republik, kratko Sovjetiji, je vladal komunizem, ki si je bil že ob osvojitvi Rusije leta 1917 zadal cilj osvojiti ves svet s pozivom: Proletarci vseh dežel, združite se! V Nemčiji, v srcu Evrope, pa je pognal v tek svoj vojni stroj nacizem, ki si je po načelu Rosenbergove filozofije o nemškem nadčloveku zadal cilj vladati nad vsem svetom. Komunizem se je tihotapil čez sovjetske meje, ker je čaka ugodno priliko za nasilno ekspanzijo. Nacizem pa se je pognal čez meje Nemčije na pohod takoj, ustvarjajoč si prilike za dosego svojega cilja. Nacizmu sta se pridružila na njegovi poti njemu sorodna sistema, v Italiji fašizem, na Japonskem Tojov nacionalizem. Svet je bil tako razdeljen po sistemih v tri tabore; komunističnega, nacistično-fašističnega in demokratskega. Zaradi sorodnosti sta se prva sistema znašla v danem trenutku na isti črti. Čeprav je takrat odpor Zahoda izzvenel samo v obrambo obstoječega reda, se je vendar 1. septembra 1939 sprožil začetek velike borbe med svobodo in suženjstvom, ki še danes traja. V prvih jutranjih urah 1. septembra 1939 je 74 nacističnih divizij (1,300,000 mož) s stotinami letal, tankov in topov brez vojne napovedi vdrlo v Poljsko in že čez osem dni zasedlo Varšavo. Poljakomje uspelo mobilizirati 1,000,000 vojakov, toda opremljeni so bili s starim orožjem, tako da so nemški tanki smrtonosno kosili legendarno poljsko konjenico. Poljski je 17. septembra zasadila v hrbet nož še ZSSR, da bi “zaščitila svoje meje” in v dveh dneh, brez odpora, zasedla vzhodne poljske predele. Naslednjega dne sta si Hitlerjeva nacistična in Stalinova komunistična vojska podali roke v Brest-Litovskem. Poljska je tako znova prenehala obstajati. x Tak je bil začetek svetovne katastrofe, katere posledic še danes, po dvajsetih letih, svet ni prebolel. Takrat, pred dvajsetimi leti, se je začela krojiti svetu usoda, ki je pokosila z zemeljskega površja 18,000,000 vojakov vseh narodnosti in pokončala 47,000,000 civilnega prebivalstva v Evropi in Aziji, v komaj dobrih šestih letih. Začel se je spopad med svobodo in tiranijo, ki še danes traja. Pred dvajsetimi leti sta si stala nasproti dva tabora, kakor si danes stojita. Razlika je bila le v politični konstelaciji, v načelu pa je šlo za isto stvar, za katero gre danes: za svobodo po načelih zapadne krščanske civilizacije ali pa za suženjstvo brezbožništva. Zahodne demokracije s svojimi zavezniki v Evropi in Aziji so se znašle takrat nepripravljene na napad. Presenetil jih je Hitlerjev pakt s Stalinom. Takrat je sovjetski komunizem prvič povsem javno razgalil svojo dvoličnost in dokazal, da se ravna po načelu; cilj posvečuje sredstva. Prvo izvajanje tega načela je čutil na svoji koži Hitler, ko mu je ZSSR pred nosom odnesla najlepši kos Poljske. Potrpel je samo zaradi okoliščin. Zveza dveh enako nenačelnih sistemov, kakor sta bila nacizem in komunizem, pa tudi po vsej logiki ni mogla dolgo trajati. Konec je je bilo 22. junija 1941, ko je Hitler napadel svojega “zaveznika” ZSSR. Toda prav tako nelogično je bilo zavezništvo, ki so ga takrat skovale z Moskvo zahodne demokracije. V trdih časih, ki so predli Moskvi na vzhodu in Londonu ter Washing-tonu na zahodu, je ta zveza vzdržala, zaradi praktičnosti za oba sistema. Razbila pa se je takoj, ko je nevarnost minila. Po letu 1945 je med svobodo na Zahodu in tiranijo na Vzhodu znova zazijal nepremostljiv prepad. Kakor za ves svet tako, se je takrat 1. septembra 1939, začela krojiti svojevrstna usoda tudi jugoslovanskim narodom. Zaradi položaja v Evropi je bila ta usoda med temi narodi najstarša za Slovenijo Devetnajst mesecev in 6 dni pozneje se je zaustavila tudi njena zgodovina. Razdelili so si jo trije okupatorji, na znotraj pa jo je zastrupljal komunizem, jo z zunanjo pomočjo zavojščil in jo še danes drži v krempljih. Zaradi tistega prvega septembra in zaradi nelogičnega zavezništva Zahoda z Vzhodom se je za svobodne narode močno spremenil evropski in azijski zemljevid. Nastal je mir, ki ni mir, mir, ki je ogoljufal vse, zmagovalce in poražence. Druga svetovna vojna je bila kakor igra, ki je ni nihče dobil. Edina, ki je v resnici pridobila, je bila ZSSR, kajti poleg dejanske priključitve baltskih držav Latvije, Estonske in Litve, dela Poljske in Romunije, je razširila svoje gospod-stvo še na Poljsko, Jugoslavijo, Albanijo, Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo, Češkoslovaško, Vzhodno Nemčijo, ki so postale njeni sateliti. Posledica svetovne vojne sta tudi komunistična Kitajska ter položaj na Koreji in v Indokini. Vsa prizadevanja za osvoboditev zasužnjenih narodov so do danes ostala brez uspeha. Svoboda se je vdala v čakanje, komunizem pa na nadaljne zavojščenje sveta z drugimi sredstvi, ne z vojaškimi. Zahod meni, da bo komunizmu kos s svobodo, ki mu jo na vseh področjih postavlja v branike. V štirinajstih letih po prekinitvi zavezništva se mu je delno posrečil ta manever. Vsaj v Evropi je ZSSR ostala na mejah iz leta 1945, v Aziji pa se po letu 1955 tudi ni mogla več razširiti z izjemo od vseh zapuščenega Tibeta. Temu živčnemu miru, ki se ga je svet navadil kot običajne vsakdanjosti, kaže, da še dolgo ne bo konec. Daši pravijo, da se zgodovina ponavlja, ponovitev dogodkov izpred dvajsetih let verjetno v bližnji bodočnosti ni mogoča. Kljub temu pa ves svet neprestano stoji pred vprašanjem: kdo bo prvi tvegal vreči hidrogensko bombo? (“Svob. Slovenija”). BESEDA IZ NARODA »»♦♦♦*'l»**»»»****»******»*«*4»»*»»**«hW««i»»*»*»*»I» l Mimogrede iz Milwaukee Milwaukee, Wis. — Slovenska župnija Sv. Janeza je izgubila priljubljenega in spoštovanega kaplana rev. Daniela Sedlarja, ki je bil premeščen v župnijo sv. Jurija — So. Chicago. Mil-wauški Slovenci in Slovenke, stari in novi, posebno pa mladina, iskreno pozdravljamo prijaznega kaplana Daniela ter mu želimo, da mu Bog nakloni zdravje in naj večjega uspeha v njegovem bodočem pastirovanju. * Novodošlemu kaplanu rev. Tadej Trpinu izrekamo iskreno dobrodošlico ter prisrčen pozdrav ter mu želimo veliko uspeha na cerkvenem-verskem polju in prijetno bivanje med nami. * Zaloška grča g. Franc Mejač st., ki je radi neznosnih razmer zadnje vojne s svojimi otroci zapustil rodno domovino, je v krogu svojih domačih, rFanceta ml., Mihe in hčerke Marije, por. Cof-felt, pri kateri tudi živi, praznoval 17. avgusta, 75-letnico rojstva. Je zadovoljen in svoje križe prenaša kar dobro. Posebno v veliko uteho in veselje mu je branje najboljšega slovenskega časopisa “Ameriške Domovine.” Slavljencu iskreno častitamo ter želimo, da bi mu Bog daroval lepo in zdravo jesen življenja. * V mesecu avgustu se je vršil v hotelu Schroeder šesti festival harmonikarjev iz države Wisconsin, na katerem je sodelovalo, igralo in tekmovalo 2500 mladcev in mladenk (zvani kadeti). Temu festivalu je prisostvovalo tudi več tisoč poslušalcev. Prav veseli smo bili, ko ismo slišali, da je med temi gojenci nastopil in uspel osvpjiti prvo mesto v svoji kategoriji kot solist na klavirski harmoniki komaj 10-letni Karel Strmšek iz Milwaukee. Odigral je z vsem poumom prav dobro, Carl Elmerovo polko “Dež-dež.” T udi v duetu s hčerkico poljskih staršev Betty Cichy ista odnesla prvo nagrado. Odigrala sta prav lepo krasno pesem, nalašč prirejeno za harmoniki “Na vrh sveta.” Prejela sta lepi spominski trofeji. Mali Slovenec Karel Strmšek je prejel za svojo prvo mesto kot solist spominski plavi trak (blue ribbon). Vse te nagrade so bile podeljene mladim zmagovalcem na slavnostni večerji v kristalni dvorani hotela Schroeder, v prisotnosti staršev in drugega občinstva, ki so navdušeno aplavdirali srečnim zmagovalcem. Mladi Karel je sin znanih milwauških Slovencev Antona in Dari Strmšek, ki sta dala sina vzgajati v glasbeni šoli ‘Zainers Music” na So. 16th St., katero voditeljica in lastnica je Slovenka Helena Zainer. Mlademu in nadarjenemu igralcu na harmoniko Karlu, iskreno častitamo k začetnemu uspehu in že-mo, da bi se v tej odlični glasbeni šoli vzgojil in postal tekom časa naš najboljši igralec na harmoniki v naše veselje in ponos. * že dalj časa se nahaja na obisku v Milwaukee pri svojemu sinu Ludviku nama Frančiška Vesel od Sv. Miklavža nad Litijo. Ker ima v Clevelandu še dva si-1 na, Štefana in Milana, so jo po-1 vabili v Cleveland in ji napravi- li veliko presenečenje za njen 75. rojstni dan, ki je bil sicer 25. avgusta. Tudi mi se pridružujemo častitkam ter želimo mami Frančiški prijetno bivanje v A-meriki. Ko se bo vrnila v rodno domovino, ji ‘želimo krepkega zdravja in zadovoljnega življenja. * Tole sem pred kratkim bral: Restavracija, na vrt kjer se pleše. Rdečkaste luči in nežni zvoki igrajočega orkestra — na plesišču gneča in mencanje stiskajočih parov. Na nebu luna in zvezde — skratka vse pripravljeno za ljubezen. On je imel brčice in pričesko a la Marlon Brando s smrdljivo briljantino. Ozke čevlje in pisano kravato ter pogled kot Don Juan. K sebi je prižemal ljubko črnolasko kot pravi osvajalec ženskih src. Oh, Vi me tako spominjate na nekoga, je začebljala ona v njegovih kleščah in ni kazala nobenih stiskajočih gest. Res, na koga pa? je zašepetal on in mislil na Marlona Branda. Oh, na nekoga ... na nekoga poznanega, pa se zdajle res ne spomnim. No, spomnite se na koga, jo je topeče bodril in mislil na Marlon Branda. Se bom že spomnila, brez skrbi .. . prav za gotovo, in plesala sta objeta in on ji je v nestrpnem pričakovanju govoril o ljubezni. Ko je muzika končala jo je spet vprašal: No, na koga vas spominjam? in mislil na Branda. Ah, sedaj sem se spomnila! —• No, na koga? — na kozla! * Zadnji teden v avgustu je bil v Milwaukee državni velesejem z bogatimi razstavami, kulturnimi prireditvami in zabavnimi točkami. Na sedanjem velesejmu nastopa znani pevec in igralec TV. Tennessee Erni Ford z velikim uspehom. V sredo, 26. avgusta, zvečer so nastopili trije slovenski pari — plesne skupine “Slovenski nagelj” v narodnih nošah z narodnim plesom. Mnogoštevilno občinstvo jih je nagradilo z lepim aplavzom. L. G. “Slavčke.” Potem bomo še dvakrat bolj radi prihajali v Vam v Toronto, pa tudi Vi boste morali k nam v Cleveland. Naj bi naš letošnji obisk v Torontu v polni meri pripomogel k temu. Vse dobre Torončane in To-rončanke, mlade in stare, že v naprej lepo pozdravljamo ter jim kličemo na veselo svidenje 5. in 6. septembra na romanju in na našem koncertu. Četudi trenutno gagamo od silne vročine, vseeno pridno vadimo pod vodstvom gospoda Miodraga Savernika, da nas boste veseli! Katarinca Sever. Slavčkova družina pojde 5. sept, pet v Toronto! Cleveland, O. — “Slavčki” smo bili že enkrat v Torontu. Bilo je to točno pred enim letom. Tja so nas povabili tamkajšnji Slovenci, združeni v prvi slovenski župniji Marije Pomagaj. Bili smo zelo počaščeni, da so nas p0_ vabili. Zelo ljubeznivo so nas sprejeli. Dobro vem, da se jim nismo izkazali dovolj hvaležne. Še z večjim veseljem, kot lani poj demo letos v Toronto na ponovno vabilo župnije Marije Pomagaj, ker gremo med svoje najbližje rojake in ker vemo s kakšnim veseljem nas pričakujejo. Ponesli bomo med nje zopet našo lepo slovensko pesem. Letos se borijo ;v Tbrori ju .prvič ■ srečali tudi s tamkajšnjimi slovenskimi sestrami, ki so se, kakor vemo, prav posebej še posvetile slovenski mladini. Tega se mi “Slavčki” posebno veselimo in upamo, da boste tudi v Torontu imeli že skoro svoje slovenske Pozor, Štajerci! Lemont, 111. — Lavantinska škofija ima čast, da je del njenega sedanjega ozemlja spadal poč oblast panonsko-sremskega nadškofa sv. Metoda. Sedež te nadškofije je bil nekje blizu Blatnega jezeza na sedanjem Madžarskem. Gotovo je, da je k tej nadškofiji spadalo Mursko polje od Radgone do Ljutomera — desno in levo od Mure, pa Spodnje Ljutomerske gorice, Ptuj in Medji-murje. Gotovo je tudi da ta nadškofija ni segala preko Drave na desni breg reke. Zgodovinarji trde, da je meja med Cmu-rekom in Radgono prekoračila Muro, potem je šla skozi Sloven ske gorice ob razvodju med Pesnico in Ščavnico, nato ob Ročici do iztoka v Pesnico, med Sv. Lenartom in Sv. Rupertom je meja prestopila Pesnico in pri Sv. Martinu pod vurberškim gradom dosegla Dravo. Pod oblast sv. Metoda je torej spadalo naše sedanje Prekmurje ter vzhodni rob Štajerske med Muro in Dravo. Panonska nadškofija je bila uničena po vladoželjnosti nemškega Salzburga in po vdoru divjih Madžarov, ki so postali pravi bič za naše dežele. Resnica pa ostane: Omenjeni del sedanje lavantinske škofije je'spadal pod pastirsko palico slovanskega apostola sv. Metoda, ki je umrl leta 885. Nato je vse ozemlje sedanje lavantinske škofije pripadlo pod Salzburg, seveda le, kar je na levem bregu Drave, ker je že cesar Karel Veliki 14. junija 811 določil Dravo za mejo med Oglejem in Salzburgom. Zanimivo je, da papež teh meja ni nikdar potrdil, pozneje jih le molče priznal kot dovršeno dejstvo. Lavantinska škofija ima zelo skromen začetek: Ustanovljena je bila pod papežem Honorijem III. z ustanovno listino salzburškega nadškofa Eberharda II. z one 10. maja 1228. Za sedež škofije je bil določen Št. Andraž v Labodski dolini. Odtod ima škofija še danes svoje ime. Po slovensko bi se morala imenovati “Labodska ali Labudska škofija.” Nemci so rekli in še rečejo Labodu Lavant. Potem je nastalo latinsko ime za škofijo: ““Dioce-siis Lavantina” in od tega se izpeljuje zdaj tudi slovensko ime, če bi bilo slovensko ime iz nemškega, bi se moralo glasiti “La-vantska škofija.” Zelo skromen je bil začetek škofije: bila je le nekaka ekspozitura Salzburga. Skozi dolga stoletja je nadškof določal lavantinske škofe iz vrste salzburških 'kanonikov. V ustanovni listini ni govora ne o dohodkih in ne o zaokrožitvi nove škofije. Kateri kraji so prvatno spadali v Lavantinsko škofijo? Imela je le sedem župnij. Seveda so bile te župnije večje kot so današnje z istim imenom. Navadno so obsegale ozemlje današnjih dekanij. Imena teh šestih župnij so: 1. Št. Andraž v Labodski dolini z vsemi podružnicami; 2. Župnija Labod (Lavamund); 3. Remšnik, ki je obsegal sedanjo ma-renberško dekanijo; 4. Sv. Florjan ob Laznici na današnjem Srednjem Štajerskem; 5 Sv. Peter pri Linderibergu; 6. Sv. Martin v Sulmski dolini in 7. Sv. Andrej v Slatinskem dolu (Sussen-teller) jugovzhodno od Lipnice. Pod župnijo Labod je spadal tudi Dravograd, kjer so šentpavelski benediktinci malo pred usta- novitvijo škofije izposlovali zborni kapitelj s sedmimi kanoniki. Leta 1237 je bila tudi fara prenesena v Dravograd. Ostali kraji takozvanega Spod-nekoroškega arhidiakonata so spadali še vedno pod salzburškega nadškofa in tu so bili lavantinski škofje samo nekaki generalni vikarji, kot so bili tudi krški škofje generalni vikarji Salzburga za mnoge kraje v Gornje-koroškem arhidiakonatu. Od ozemlja, ki je prvotno spadalo pod Lavantnsko škofijo, sta danes pod lavantinskimi škofi le Dravograd in Marenberg. Pa niti to ni bilo vedno, ker je Dravograd od 1859 do 1923 spadal pod krško, Marenberg pa od 1787 do 1859 pod sekovsko ali graško škofijo. Prvotno ozemlje je lavantinska škofija ohranila nad 500 let— do 1787. Takrat se je izvršila velika zaokrožitev škofij, ko je bila škofija zelo razširjena: pripadli so ji koroški slovenski dekanati: Pliberk, Velikovec, Doberla vas, Mežiška dolina in Dravogrda. Na sedanjem Štajerskem pa so takrat pripadle Lavantinski škofiji vse fare obširnega celjskega glavarstva ali okrožja: To so dekanije: Vuzenica, Šmartno pri Slovengradcu, šaleška dolina, Gornji grad, Braslovče, Celje, Nova cerkev, Laško, Videm pri Krškem, Šmarje pri Jelšah, Konjice, Slovenska Bistrica, Kozje in Rogatec. Takrat je bila zaokrožena tudi ljubljanska škofija, ki je dobila približno sedanje ozemlje. Izgubila pa je takrat Ljubljana vse župnije na Koroškem in na štajerskem. Velik del Slovencev je takrat pripadel sekovski ali graški škofiji po številu nad 200,000. To je dekanija Marenberg, Hoče, Haloze in vse ozemlje onstran Drave z Mariborom, Ptujem in Slovenskimi goricami. Novo zaokrožena Lavantinska škofija je zdaj res zavzela velik obseg, ali težava in krivica je bila v tem, da je bil škofijski sedež na skrajnem koncu škofije v popolnoma nemškem kraju, verniki škofije pa so bili večina Slovenci. Do leta 1824. ni nobeden lavantinski škof znal slovenskega jezika. Tistega leta je postal lavantinski škof Ignacij Franc Zimmermann. Rojen je bil v Slovenski Bistrici, njegov oče je bil poštar, seveda Nemec. Toda starši so mu kmalu pomrli in je kot mali deček prišel k svojemu stricu k Sv. Urbanu pri Ptuju. Tu se je naučil slovenščine, ki jo je popolnoma obvladal, saj je bil potem sedem let kaplan v svojem rojstnem kraju v Slovenski Bistrici in nato štiri leta kot upravitelj župnije Vuzenica. Potem je bil poklican na škofijstvo v št. Andraž, leta 1816 pa je postal župnik in dekan iv Vidmu pri Krškem. Kmalu je bil poklican k deželni vladi v Gradec, postal je kanonik sekovske škofije. Po osmih letih pa je bil imenovan za lavantinskega škofa. Listina imenovanja posebej povdarja poznanje škofije in jezika njenega prebivalstva, škofijo je vladal zelo modro in pravično celih 23 let, do svoje smrti. Njegov naslednik je bil Franc Ksaver Kutnar, prvi rojen Slovenec na sedežu lavantinske škofije. Kutnar je bil rojen 26. oktobra 1793 v župniji sv. Vida pri Stični. Bil je iskan pridigar. Ljubljanski škof Avguštin Gru-aer ga je kmalu imenoval za svojega kaplana in tajnika. Ko pa je Gruber postal salzburški nadškof, je Kutnarja vzel s seboj. Leta 1830 je pohtal stolni kanonik v Salzburgu in šolski nadzornik. Takrat sta se tudi s Slomškom spoznala. Kutnar je postal lavantinski škof leta 1843, toda živel je samo tri leta. Pogrebni govor je imel Slomšek, ki ga je rajni škof nekaj pred smrtjo imenoval za celjskega opata. Slomšek si ni mislil, da bo njegov naslednik na škofijskem sedežu. Slomšek je bil velik katoliški škof in prvovrstni slovenski narodnjak, ki je ljubil svoj narod z besedo in z dejanjem, Svoj program je združil v svojem znanem izreku: Sveta vera naj nam bo luč, matern jezik pa ključ do zveličavne narodne omike! “Velika rana Slomškovega srca je bilo razkosano narodno telo — toliko štajerskih Slovencev je spadalo pod nemški Gradec, ki je bila o njem znana krilatica: “Od Gradca nimamo ničesar pričakovati!” že škof Zimmermann je skušal prenesti škofijski sedež nekam bolj v sredino škofije, toda niti misliti ni upal, da bi kdaj spadali pod lavantinsko škofijo Slovenci na levi strani Drave. Toda Slomšek ni miroval, preden ni svojega cilja dosegel. Njemu bi bolj prijalo, če bi bil škofijski sedež prenešen v ljubljeno Celje, toda vedel je, da bi potem Maribor bil izgubljen in z Mariborom vsi Slovenci, ki so takrat spadali pod Gradec. Maribor je bil tako nemški, da Slomšek ob slovesnosti premestitve škofijskega sedeža ni mogel in ni smel spregovoriti niti ene slovenske besede. Pri novi stolnici je bila takrat in še dolgo potem trda nemška fara. Toda še isto jesen je Slomšek v slovenski predmestni fari pridigal slovenski misijon, ki je bil krasno obiskan, leto nato pa je imel Slomšek sam v slovenski fari Matere milosti znane postne pridige o “Vinski trti.” Štajerski Slovenci! Zavedajmo se velikega pomena premestitve škofijskega sedeža v Maribor pred 100 leti! Za ta veliki narodni in pomembni verski spomenik se zahvalimo Mariji Pomagaj, ki je ravno takrat postajala znana P° vsej slovenski zemlji. Stoletni jubilej bomo slavili v Lemontu na ameriških Brezjah v soboto in v nedeljo 5. in 6. septembra. V soboto zvečer in v nedelj0 zjutraj bo romarska pobožnost posvečena izključno jubilejni misli. Ob 11. uri v nedeljo je splošna romarska pobožnost s p0" sebnim ozirom na važni jubilej- Jubilej je prevažnega pomena za celokupni slovenski narod' Vsi vabljeni! Štajerski slovenski verniki' Saj ne boste doma dremali, ko bodo v Lemontu pri Mariji P°' magaj gorele bakle navdušenj3' ki bodo potrjevale, da nam je r°s Sveta Vera luč in Materin ježih ključ do zveličavne narodn6 omike. Prepričan sem, da se vas h0 dosti priglasilo, da vas bo dost* dospelo prepevat Slomškove pe' smo. Vem, da ne bo razočaran-Voditelj romanj štajerski rojak Ministra so ugnali Prebivalci angleškega mesi6' ca Longford ponoči niso m°§^ spati, ker je v bližini raketa0 letalo odhajalo z velikansk'1)1 hrušičem na pot ob 2. uri Meščani so zaman prosili miri' stra za zrakoplovstvo, naj urri vožnje preloži vsaj na dne''11 čas. Tedajci so se domislil^ ^ tole skuhali. Vsako noč toco0 ob dveh je telefon zbudil miri^ stra in začule so se vsakokri iste besede: “Gospod minisi6^’ letalo odhaja ob dveh pon06*' Zdaj, ko je šlo za njegov P° čitek, je postal minister uvid6 ven ter se vdal. Preložiti j° urnik in odslej longfordski 1116 ščani mirno spijo. Mučeniška škofija Šele sedaj je prispela iz fije Swatow na: Kitajskem lostna vest o smrti misijon3 ^ Pavla Wange. Umrl je v je6* ^ štiriletnem hudem trplj611'.^ Katoličani niso smeli poČ3S njegovega spomina z nob00 žalnim obredom. Vi Od 30 katoliških duhovnik0 ki delujejo v tej škofiji, j, sedaj v ječi 11. Trije izmed ^ so bili obsojeni na pregna11® ,0 ostalih osem pa na kazni od 1 ( 15 let ječe. ° Ane** Hranite denar za deževne n .j —kupujte U. S. Savings fc0° XMERISKA DOMOVINA, m JOSIP PREMK: MADEŽ ko: _____________________ mmmm In zopet je objela njeno dušo ni, je vedela prav toliko kakor poprej; dasi je gledala v drobne črke, je mislila vendar zopet in zopet na vse drugo, kar ni bilo prav nič v zvezi s tistim čtivom. Pa doma v svoji sobici so bde njene misli vsaj mirne in določne, da je gledala jasno v svojo bodočnost, a zdaj so se porajale tako naglo druga za drugo, zmedene, nedosledne . . . Zdaj je kriknil iz preteklosti dogodek, ko ni prav nič mislila nanj, a se hip nato preporodil v temno grozo tistega trenotka, ko mu prizna, da ga ni vredna in se ga tako boji ... Pa je zopet vse zasenčila njegova vztrajna ljubezen, kakor velika jasna luč se je razlilo čez vse njene plahe misli, ki pa so takoj zopet pričele sikati kakor strupene kačice o tistih temnih očeh, ki so bile vzrok njenega madeža ... In zopet je ležala pred njo bodočnost vsa temna in polna bojazni, sto in sto glasov jo je klicalo, naj se vrne, pa je vstal pred njo njegov vdani obraz, ki mu je bilo tuje vsako sovraštvo, ki jo je miril in vabil . . . Ali na dnu njene trudne duše je ležalo kakor priklenjeno nekaj temnega in težkega, pa bi moralo biti čistejše od majskega solnca, in Anka je komaj slutila v svoji zmedenosti, da je to njena mlada vest, ki je kričala oskrunjena od nečistih rok . . . Hrepenele so ji misli k svetlobi in sreči, pa se je plazila za njimi in se nagibala pez nje temna senca, ki se ji je videla baš sedaj, ko je hitela nasproti svojemu ženinu, bolj grozna kakor kadarkoli . . . In pod njo so enakomerno ropotala in tekla kolesa, vlak je hitel proti mestu in Anka je hitela z njim .. . Cim bolj se je zavedala, da je šla na pot, ki je morda ne prehodi do konca, in da omaga, še predno bo treba izreči pred oltarjem odločilno besedo, čim jasneje je čutila, da nima-pravice do njega, ki mu hiti sedaj nasproti, tem bliže je prihajala kraju, kjer naj se mu izpove, da mu lahko postane samo še vdana sužnja, a nikoli ponosna žena, ker je svoj ponos že darovala drugemu ... In vse to naj mu pove skesana in ponižna, ko ga je nekdaj tako prezirljivo zavrnila? Vse to naj mu prizna in ga prosi odpuščanja, da se ji morda zakrohoče v obraz in se obrne od nje, kakor se je nekdaj ona od njega? Pa saj tiste njegove ponižne, proseče oči vendar ne znajo tako zaničevati in sovražiti . . . Morda se ji samo sočutno nasmehne in jo popelje trudno in plaho v svoj mirni dom . . . Anki je gorelo lice, da so ji stale na čelu znojne kaplje, in •ustnice so se ji tresle kakor obsojencu pred strogim sodnikom. Odgrnila je z okna zaveso in pritisnila čelo na mrzlo šipo, da je začutila, kakor da se jo je nekdo dotaknil z ostro britvijo. Nad zapadom so se razmaknile megle, da je rdela vsa nežna krajina daleč okrog v hladnih krvavih žarkih zahajajočega zimskega solnca. Okrog brzojavnih drogov ob železniški progi, ki so hiteli bliskoma v nasprotno cmer, je puhal vlak kristalne snežinke in kamorkoli se je ozrla Anka, se ji je zazdelo povsod prijetneje in lepše nego v kraju, kamor jo nese vlak. Gledala je v brzojavne droge, ki so hiteli mimo, in zahotelo se ji je z njimi nazaj v tiho vasico, v mirno sobico, kjer so ji že skoro umrli vsi grenki spomini na tiste temne oči, ki jim je namah vse tako slepo verjela . . . Zopet bi živela svoje neznatno, skromno življenje s tistimi vsakdanjimi, malovažnimi dogodki, ki so jo vendar tako zanimali, kakor da ji je čisto neznano, da teče življenje tam zunaj v svetu v vse burnejšem in hitrejšem teku, in nikoli bi ji ne mučilo srca trpljenje, kakršno zdaj okuša . . . (Dalje prihodnjič.) temna bojazen pred vsem, za kar se je odločila . . . Skoro se kesala, da se je odzvala nje-govemu klicu. Mirno in enolič-110 bi ji v tej tihi vasi teklo živ-Ijsnje, vsak večer bi brskala tam P0 mizi med pismi in po spominski knjigi, mislila na to in °no ali nič in ko bi zagledala 'mkoč na temenu prvi sivi las, bi se samo zadovoljno nasmehi j ala m zapisala nov dogodek v svoj dnevnik. Tako pa se je napotila Il;> to težko pot, ki se je je bala ^em bolj, čim bliže je prihajal h'enotek, ko bo treba oditi. Solnce se je skrilo za megle, ki So se štrenasto razvlekle po Vsem nebu, in Anki se je zazdeli da je žalostna celo tista koša-lipa tam onkraj pota, ki je Pripogibala svoje s snegom ob-ležene veje kakor široke, bele Pahljače. — Ali Anka je odhajala vendar, dasi se ji je zdelo, ko so škripa-e stopnice pod njenimi koraki, ječe in jo prosijo, naj ostane. Pred županovo krčmo so sta-e lsani in ko se je ovila Anka lesno v svojo mantiljo in položi-a kovčeg spredaj h kočijažu, se le naslonila nazaj in zatisnila adi, kakor da ne bi mogla gleda-h 'kako bodo izginjale izpred 1‘lenih oči te tihe skromne hiši-^e’ kjer se je čutila tako doma-°- Sele ko so bežale sani tam aleč med poljem, je zopet raz-Pria trepalnice in pogledala na-0kr°g. in ho je gledala po pro-riranem snežnem polju, ki se je “Irijalo tam v dalji v nedoločenih meglenih obrisih z zaspanim ‘notnim nebom, je začutila, da ji e 'Zginila iz prsi neka težka tes-doba ... Monomer je udarjal kočijaž po dju, da se je vzpenjal in ko-Pal s kopiti v ledeni sneg, kakor ^ mu je predirjati sto milj še ° večera. Iz nozdrvi mu je Pdhal dih, ki je izginjal v ostrem rzlem zraku kakor lahna me-® 1Ca> in čim bliže je prihajal tr-P11, tem urneje je bežal, kot da ^ on! kaj se godi v Ankini du-Jn hoče z enim samim silnim 0kom mimo tistih trških hiš jo^rnega spomina naprej do ko- s0 se pojavile tam v dalji hiše, visoko se je dvignil njimi koničast zvonik in An-je zopet zatisnila oči in sklo-^va glavo čisto na prsi. Prav ^■C n‘ vedela, kdaj so zdrčale sa-C|Q P° lahno vzpetem klancu niz-, proti trgu in zbežale mimo hj8’ ^ele ko je utihnilo rožljanje ^^jčkov in tistih malih zvon-^ 80 kili pripeti na ko-u> je zopet pogledala in vi-da je pred postajo. — v., kupeju se je stisnila čisto h ° in izkušala zadremali, da šla^ ^^lila ničesar in se zna-jj .ar naenkrat v mestu; pa se Preb C?a^°’-kaši se je prošlo noč Vst iU^a*a skoro vsake pol ure in Še 9 3 zjuiraj tako zgodaj kakor ckn lk° k Zagrnila je zaveso na da h-in V2ela iz kovčega knjigo, hjenj1 86 Prem°tila vsaj s čha-_____’Pa ko je prebrala par stra- o*V- uem b^briž ,z Green Rd., South Euclid, s stara 65 let, pravi: “Počutila . trudna, izčrpana, nesrečna in 6o vsega. Pa sem od neke j SdLEs» e- sli?.aIa ° “LOVIAN CAP-‘j *retji Ho m i'b začela jemati. Že ; Vraža m - sem občutila, kako se mi baj Sern0,a stara energija in od te-labvaii,,- z_0Pet> kot sem bila nekdaj, , CApSt^°csčudovitim “LOVIAN j LOVIAN CAPSULES Mandel drug co. 15702 Waterloo Rd.. o Po ey.e!and 10, Ohio 25 Za o.. zP°siljamo vsepovsod! za S3.69, 100 za $6.49 POPRAVLJAMO ENdeRje in ogrodje SUPERIOR BODY & PAINT GO. 6605 St. Clair Av*. EN 1-1633 Pokol divjadi v afriški Rodeziji Levi in sloni so stalno v mislih ljubitelja narave, ki ga je pot zanesla v Črno Afriko. Ti velikani vzbujajo v človeku spoštovanje in občudovanje, zato tudi nedopovedljivo hrepenenje, da bi se približali njihovi družbi, njihovemu življenju v nepredirnem pragozdu ali po ne-doglednih puščavah. In vendar jamči za obstoj slonov in zeber, ki jim človek streže po življenju, neznatna žuželka, muha cece. Kot je splošno znano, prenaša muha cece spalno bolezen in živinsko kugo “nagana”, ki je strah in trepet afriških živinorejcev. Mnoga na divjadi bogata afriška področja so ostala po človeku nedotaknjena prav zaradi te muhe. Z njo so se ukvarjali sloviti mednarodni učenjaki in ugotovili, da vsaka dvajseta muha prenaša živinsko kugo nagano, in da 10 odsto prizadetih živali na tej bolezni tudi oboli. Pri potovanjih s terenskim avtom po pragozdni cesti se pogostokrat dogaja, da muhe cece nenadoma napolnijo vozilo. Izgloda da muha svojih žrtev ne izbira s čutilom za voh. Muho verjetno privlačujejo vsa bitja, ki so večja od nje. Muha cece je približno tako velika kot so naše domače mesarske muhe, ki nas ob poletnih deževnih dneh tako rade pikajo po nogah. Cece muh je kakih dvajset vrst, živijo pa samo v Afriki in nikjer drugod po svetu. Od drugih muh jo je lahko razlikovati. Naša hišna muha in tudi ostale muhe po naših krajih polagajo pri sedenju ali premikanju svoja krila po hrbtu tako, da sta krili pomaknjeni poševno nazven. Cece muha sklepa krili tako kot se stisneta rezili Škarij, kadar jih zapremo. Če si muho cece pobliže ogledamo, bomo odkrili tudi še nekako sekirico, ki je zarisana na obeh krilih. Muhe cece so pristne Afričanke, ki se dobro počutijo samo v rodni deželi. Raziskovalci so dognali, da so pred 20 milijoni let živele tudi v A-meriki. Verjetno sta bili takrat Afrika in Amerika ena sama celina. Če danes zaide cece muha. z letalom v Brazilijo, se tam ne udomači. Muhe cece niso samo krvoločne j še od levov in leopardov, ampak je njihov lov tudi mnogo uspešnejši. Velike divje zveri se morajo umakniti pred človekom, če se je polakomnil njihovega področja, muhe cece pa ni tako lahko prisiliti k umiku. Tam, kjer bi se je človek rad dokončno znebil, je potrebno mnogo truda in še več denarja. Pri muhah, komarjih in podobnih žuželkah sesajo kri samo samice, samci se hranijo z rastlinskimi sokovi in drugo nedolžno krmo. Pri muhi cece pa popivata oba, samec in samica. Nikoli ne použijeta druge hrane, samo kri, toplo kri. Po parjenju je samica oplo- jena za vse svoje življenje. Če oplojena samica zaide v kraje, kjer ni sovrstnic, bo 200 dni.— toliko časa namreč živi — legla jajčeca. Pravzaprav ne leže jajčec, ampak jih vali v svojem telesu. V zadnjih dneh pred porodom mati ne more uživati hrane, ker v telesu za hrano ni prostora, napolnjujejo ga same ličinke. Pol ure po rojstvu se mala ličinka, ki jo je mati položila na senčnata, zrahljana tla, zagrebe v zemljo, kjer se zabubi in čez 35 dni se beli črviček razvije v popolno muho. Nihče bi si seveda teh muhi-nih muhavosti ne jemal k srcu, če ne bi kar devet zvrst te muhe ne prenašalo nevarnih bolezenskih klic na ljudi in živali. V prejšnjem stoletju, ko je po Afriki romalo čedalje več ljudi, so lovci, raziskovalci, pustolovci in drugi radovedneži zanesli muho cece po afriških predelih, ki so bili pred tem ise neokuženi. Z vbodom muhe cece se vtihotapijo v rano neskočno majhne živalice, tripanosomi. Te miniaturne živalice povzročajo spalno bolezen. Napadenega, mučijo najprej bolečine v tilniku z zvišano telesno temperaturo. Vratne žleze nabreknejo, pojavljajo se razumske motnje, naglo hujšanje, in končno bolnik povsem propade. Obširna afriška področja so postala zaradi spalne bolezni človeku nedostopna. Danes pa so to bolezen v glavnem že premagali. Pojavljajo se samo še redki primeri. Z modernimi zdravilnimi pripomočki bolniki že v doglednem času povsem okrevajo. Cece muha pa prenaša še druge majhne živalice, ki živijo v telesih žiraf, antilop, bivolov, hijen in sploh v pretežnem delu afriške divjadi. Ta divjad pa se je tujim gostom že prilagodila. Zelo redki so primeri, da pogine po kak afriški kos divjadi zaradi tripanosomov. Nasprotno pa poginejo vse evropske domače živali, govedo, konji, prašiči in ovce zelo hitro na kugi nagana. Prav zato je vsak poizkus uvajanja moderne živinoreje po predelih, kjer se je razpasla muha cece, obsojen na neuspeh. V Južni Rodeziji je muha cece š!e vedno velika nadloga. Tudi tu so jo poskusili pregnati s kemičnimi pokončevalnimi sredstvi, kot so to uspešno izvršili po mnogih drugih afriških področjih, vendar so letala, ki so potrosila uničevalna sredstva, o-pravljala ta dela ob neugodnem vremenu in tudi ne dovolj skrbno. Zato se je vlada odločila za naravnost barbarsko metodo, če pokončamo vso divjad, tako so modrovali, bomo muho obsodili na smrt. Razpisali so nagrade za pokončevanje vseh sesalcev v deželi in samo v zadnjem letu so se pohvalili, da so uničili 36,910 kosov divjadi. To klanje je izzvalo med civiliziranim svetom splošno ogorčenje in proteste. Verjetno se bodo z zadevo morale ukvarjati (veini prah - življenjski eieksir Ruski raziskovalec, Vladimir Cinin, je pred mnogimi leti poizvedoval pri stoletnikih o njihovih življenjskih navadah. Pri tem je ugotovil, da je bilo med 200 možakarji, ki so že prekoračili stoletnico rojstva in jih je Cinin spraševal, največ čebelarjev. Vsi ti čebelarji so znanstveniku priznali, da so čebelam kradli cvetni prah. Zapeljivost je bila prevelika da bi se je mogli izogniti. Sleherni izletnik po našem podeželju je gotovo že sam opazil, posebno ko cvete lipa, kako težko obložene ,v cvetnim prahom se čebele vračajo v panje. Kdor pa je čebeljnjake in ves živahen čebeljni promet natančneje opazoval, je lahko opazil, kako včasih čebele pri pristanku na bradi ustja izgubljajo cvetni prah. Tako najdemo včasih na bradi male drobtinice zgnetenega cvetnega prahu, ki vsebujejo na milijone in milijone rastlinskih semenskih elementov. Zato je tudi razumljivo, da čebelarji te drobtinice pobirajo — in če so jo enkrat poskusili — radi žvečijo. Kmalu potem ko so strokovnjaki izvabili čebeli skrivnost krmljenja izbrane delavke, da se razvije v matico in prodajajo to “kraljevsko omako” že po vseh lekarnah, ker je dokazala svojo zdravilno in pomlajevalno moč, so pričeli z raziskovanjem cvetnega prahu, ki ga delavke prinašajo v panj. Čebelni matični sok “Gelee ro-yale”, to priznavajo tudi sloviti zdravniki, vzbuja v uživalcu poživljajoče in krepčilne učinkovitosti. Ti učinki pa niso tudi stanovitni. Izkušeni čebelarji zatrjujejo, da jim uživanje če-belnega cvetnega prahu v začetku ni odkrivalo kakih posebnosti. Po določenem rednem u-živanju pa — tako pripovedujejo — so se pokazale podobne učinkovitosti kot pri uživanju “kraljevske omake” z razliko, da je učinkovitost mnogo trajnejša. Morda — tako pravijo — je tudi močnejša in intenziv-nejlša. Učinkovitost čebelinega cvetnega prahu so preizkusili že na številnih uživalcih in uspehi so bili naravnost; presenetljivi. Tako vsaj 'zatrjujejo čebelarji. Nekateri čebelarji so si pripravili posebne naprave za naravno pridobivanje večjih količin cvetnega prahu. Ugotovili pa so, da zdravilna in pomlajevalna moč cvetnega prahu ne nastaja na samih cvetnih prašnikih, ampak da je učinkovit samo tisti cvetni prah, ki ga prenaša čebela delavka. To dejstvo si tolmačijo tako, da čebela pri nabiranju dodaja nabrani količini nekaj svojih lastnih primesi, morda zato, da zgnete cvetni mednarodne organizacije za zaščito živalstva. Nekateri zasebniki so rodezijski vladi ponudili znatna denarna sredstva za humano iztrebljenje muhe cece. prah v mrvice ali pa iz kakih drugih še neznanih pobud. Zato prihaja za nabiranje v poštev samo prah, ki ga prenašajo čebele. Za nabiranje čebelinega cvetnega prahu so čebelarji postavili ob največji cvetni paši pred ustje panja nekako rešetce s točno odmerjenimi odprtinami. S tem prisilijo težko obložene čebele, da prihajajo v panj prav skozi te odprtine. Pri tem vsako deseto delavko razbremenijo njenega tovora. Na ta način ne trpijo čebele nobenega pomanjkanja hrane. Odvzeti prah pade skozi tanko sito v miniaturni predalček. Samo natovarjanje cvetnega prahu je pri čebeli zelo zanimivo. Na zadnjih nožicah ima delavka ostroumno pripravo, ki priča s kako rafiniranostjo o-premlja narava svoje stvarstvo. Pod povečevalnim steklom o-pazimo na čebelni nožiči glavniku podoben aparat, s katerim očisti čebela svoje krznate dele cvetnega prahu in ga spraši v posebno košarico, ki jo nosijo delavke na zadnjem delu noge. V ostalem zatrjujejo, da vsak cvetni prah ni enako učinkovit. Švedski kemični instituti so z rafiniranimi metodami preiskovali cvetni prah in ugotovili, da je rastlinsko seme bogato na znanih hormonih in vitaminih kot tudi drugih učinkovitih snoveh. Pri tem pa so kemiki mnenja, da so količine učinkovitih snovi premajhne, da bi delovale tako uspešno kot čebelarji zatrjujejo. Mnenja so, da vsebuje čebelin cvetni prah tudi še druge kemično neugotovljene in neznane moči. Čebelarji so nadalje ugotovili, da učinki cvetnega prahu niso pri vseh uživalcih enaki. Pri tem jim je praksa ustvarila pravilo: Kdor močno reagira ob za-uživanju črne kave, kdor zaradi kave ne more zaspati, je tudi za cvetni prah zelo občutljiv. Njemu zadostujejo že majhne količine, da občuti poživljajoče u-činke. Nekateri zdravniki so po lastnih izkušnjah ugotovili, da cvetni prah urejuje krvni obtok in poživlja prebavo. Sedaj se s čebelarskimi odkritji bavijo tudi znanstveniki, na njihove izsledke nestrpno čakajo čebelarji in starčki. ------o------ Čudna preizkušnja Pri nekaterih zamorskih rodovih v osrednji Afriki je v navadi čudno postopanje, da poskusijo, če je ženin sposoben za zakon. Zavežejo mu za dve uri roke v vrečo mravelj, ki so tamkaj večje in stokrat hujše nego naše. Ako mirno prenese muko njih pikov in ugrizov, ga smatrajo za sposobnega, da bo prenesel tudi skrbi in neprijetnosti zakonskega življenja. ------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” HELP WANTED — FEMALE Dvojčki Jaka, ki ga rad cuka, prihiti v popisovalni urad: — Dobro jutro, gospoda! Prihajam z veselo novico. Žena mi je rodila dvojčke. Uradnik: Dobro, toda zakaj pravite “gospoda”, ko sem pa sam tu? — Grom in strela! Hitro moram domov pogledat, če se mi ni rodil samo en sinček. ------o----- Dober svet — Ta kar p mi ne ugaja. — Veste kaj, gospod, če vam je toliko do lepote, si kupite zlato ribico. MALI OGLUuT Se mora prodati Izvrstna dohodkonosna lastnina obstoječa iz 3 poslopji, 6 stanovanj, eno neugotovljeno, garaža za 3 kare. $33,900. Se pokaže po dogovoru z lastnikom. Kličite po 6. uri pop. UT 1-5839. _______________ (172) Naprodaj Dve hiši na enem lotu so naprodaj severno od Superior, blizu sv. Frančiška cerkve. Eno stanovanje prosto. Kličite EX 1-9332 od 9. dop. do 1. pop. in od 7 do 9 zvečer. —(169) Hiše naprodaj Dve hiši na enem lotu, posestvo za dohodek, na E. 68, St., blizu St. Clair Ave. Kličite EX 1-4397. (170) Stanovanje se odda Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. Najemnina $38. x(m,wj) SJanovanje se odda Šest sob se odda v najem, gor-kota in vroča voda, zgoraj, zadaj, na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte spodaj v “Satelite” baru. (MWFX), ODDA SE V NAJEM stanovanje 4 lepih sob na 16305 Trafalgar Ave., odraslim ljudem. « (31, 2 sept) UDOBNO ŽIVLJENJE V srcu slovenske naselbine na Ljubljana cesti, nasproti slovenskega doma v Euclidu. Srce kipi o pomenu stare domovine, kjer se sliši slovenska beseda in slovenska pesem. Vse kar belite! Hiša samo tri leta stara z veliko kuhinjo in prostor za štiri velike spalne sobe. Velika garaža za dva avta. Lepo okrašena z grozdjem in močnim drevjem. Če ste Krašovec, Ribničan, Kočevar, Dolenje, Gorenje ali pa Ljubljančan, ta hiši je za Vas! PAGE REALTY Nick Malovich KE 1-1030 (a.31,2,4 sept) Naprodaj V fari St. Francis, severno od Superior Ave., enodružinska hiša, 6 sob, kuhinja modernizirana, polna klet, plinski ogrev, zelo čista. Cena samo $10,900. LJUBITELJA PETJA? — Zvezdnik Metropolitan opere Robert Merrill je obiskal Ma-rineland v Palos Verdes v Kaliforniji. Na sliki ga vidimo, ko preveva dvema morskima gostoma, ki ju je iz globine privabil oskrbnik, katerega roka je vidna na skrajni levi slike. WOMEN to train for kitchen and pantry position at our new Public Square .Restauranti. Salary, meals and uniforms. STOUFFER Employment Office 1375 Euclid Ave. Fifth Floor (170) Ženske dobijo delo Zobozdravniška pomočnica Skušnja zaželjena, vendar ne potrebna, 31 delavnih ur na teden, dobra plača, modem, ohla-jevan urad v Slovenskem narodnem domu. Kličite Dr. A. L. Garbas, EX 1-5300. (169) KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (172) Stanovanje se odda 5V2 sob s kopalnico, na novo dekorirano, spodaj, se odda v najem odraslim, na 6027 Superior Ave. Kličite IV 1-6880. -(171) Hiša v najem ' Enodružinska hiša, 3 sobe, kopalnica, prha, se odda v najem na E. 63 St. Za pojasnila kličite: EN 1-8679. —(170) CENA ZNIŽANA SUBURAN RANCH 24250 Chardon Rd. 3 spalnice, velika stanovanjska soba, /družinska soba in, mnogo drugih posebnosti na 2 akrih krasno zasejanim lotu. Nizki davki. Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 6 pop. Kličite lastnika IV 6-1051. MtEEIŠKA DOMOVINA, ^KRIŠTOF KOLUMB M ali m Odkritje Amerike . . 11 ZGODOVINSKA POVEST JI —To se ne sme zgoditi, gospod . —Naposled se naše potovanje Kolumb. Poglejte Pinta je zopet z dobrim ne konča. Kdo je še razpela vsa jadra in gre za na- kdaj slišal o zemlji na zapadu mi. |Azorskih, otokov?! — To je sa- —Ne vem, če dolgo pojde. Pri mo neumnost ... Mi vidimo sa-vsej spretnosti Alonzovi, se bo-jmo vodo . . . Peljemo se narav-de krmilo jedva obdržalo. Zve- nost v pekel, zal je krmilo z vrmi, ki pa uteg- Govornik še ni povedal, kar nejo se potrgati in ladija se ne j je mislil, ker se je nad tenerif-more več pomagati. Sploh se skim vrhom, pokazala nekaka jaz najbolje bojim za to ladijo.'svetloba, ki je osvetlila okolico, pinta se je vzela v naše brodo- Potem je pa zamolklo bučanje vje proti volji svojih lastnikov, moštvo so največ hudodelci, ki ra njej prestajajo svojo kazen. Poleg tega so na ladiji prejšnji nje lastniki bratje Kvintero in Edg ve, ,kaj se še utegne ondu zgoditi. podobno grmenju motilo nočno tišino. Praznoverni mornarji so se grozno prestrašili. —Poglejte, — zakričali so nekateri, — iz pekla se že sveti! — Molite, za nas je prišla zadnja —Seveda je to jako neugodno, ura. — rekel je Dijego. —Ostaje nam le jedno sredstvo, da se znebimo nezadovoljnežev. Na Kanarskih otokih hočem poskusiti znebiti se Pinte in zameniti jo s kako drugo ladijo. K sreči nismo več daleč od njih. TRINAJSTO POGLAVJE .. ' Odkrita lokavščina Strah Kolumbov zastran Pinte je bil opravičen, kakor se je pokazalo. Na njej se je vedno kaj pokazilo, tako da sta jo In zakaj smo privolili v tako potovanje. —Umreti bodemo morali daleč od domovine! O, sveti Anton! —Sveti Frančišek za nas Boga prosi! . . . —Glejte, kako se vzdiguje zrak. —Presveta Devica, to je peklenski ogenj! ... —To je pekel! ... K njemu se približujemo! . . . Bog se nas usmili! . . . Pol oblečeni mornarji iso se zbrali v tolpo na krovu in od strahu kričali. Kolumb je hitro I —Kako si ti prišel semkaj? Povej! ... že osem let nisem ni-česa slišal o tebi . . . Kaj dela Anica? Se li še spominja starih časov? | —Seveda, gospod! Ko bi vi videli Filipino gomilo, podobna je malemu vrtu! Ona je ne zapusti in vedno upa, da kdaj pridete v Lizbono in jo obiščete. Kolumb ise je tiho prekrižal, ko je slišal o svoji pokojni ženi. —Hvala, hvala, Anica! S čim jo zahvalim za spomin in ljubezen. Krepko je stisnil Petru roke. —Sedaj povej, če si kaj slišal 0 mojem bratu Jerneju? —Seveda sem. Vrnil se je po smrti svojega tasta s svojo Moniko v Lizbono in spremljal je 1 Jerneja de Dijaza do Nasa dobrega upanja. —Kako mu je bilo na Angleškem? —Ne posebno dobro. Na potu bili so prišli v roke morskim roparjem, in bili so v njih robstvu nekaj let, predno se je jim posrečilo ubežati. —Zato nisem tako dolgo niče-sa slišal o njem. No kako si pa ti prišel semkaj? —Stvar se tiče toliko mene, kakor vas . . . Povem vam, vašemu podjetju preti velika nevarnost! . . . —Na kak način? —Vi veste, kako je vas goljufal kralj Janez, naučen od vaših nasprotnikov. Sedaj zopet delajo proti vam, a drugače. —Je li to mogoče? —Zaklinjam se pri sv. Jakobu. “Santa Maria” in “Nina” morali s svojega mostiča prišel na bak. naposled vleči. Vsled tega je še -Sramujte se svojega praz- le osmi dan vožnje brodovje pri- noverja in strahopetnosti! — re-šlo na Kanarijske otoke. Ko- kel je odločno Kolumb. — Mari lumb je takoj iskal druge ladije,'ne vidite tukaj znamenja milo-a zaman. Treba je bilo “Pinto” i.sti božje? Bog pošilja nam na popraviti, kajti “Nina” je tudi i- pot ognjeni stolp podoben tiste-mela le štiriogelna jadra, name- ^nu, ki je svetil nekdaj Izrael-sto triogelnih. Naposled so vse Cem v puščavi. uredili in brodovje jo je odrinilo. Gospod admiral, oprostite Mari to ni peklenski ogenj? — Življenje na morju nikakor ni vprašal je is praznoverskim stra-povzdignilo poguma mornarjem,'bom jeden mornarjev, temveč mej njimi se je vedno r — Kako je vam ime? pogosteje kazala nezadovoljnost. Neko noč, — bilo je blizu otoka —Peter, gospod admiral! —Le pomiri se, Peter! Ta pla- CHICAGO, ILL. Tenerife, — je Kolumb sedel pri men je le bljuvanje ognjenikov, krmilu in gledal, kam se premi- kakršni se pogosto opažajo na če ladija, kar zasliši na baku Sredozemskem morju na Siciliji glasno govorjenje. in Liparskih otokih. Bodi pogu- men in ne glej na to prikazen kot na kazen božjo, temveč kakor na dobro znamenje. Kolumb se je odkril in prekrižal se. Vsi mornarji so isto storili in potem so pa brez strahu opazovali bljuvanje ognjenika. Dne 2. septembra je brodovje WHEATON — By pwner. Brick Cape^^o do otoka Homere, skrajne Cod on corner lot: Two tile baths, točke tedaj znanega sveta in su-4 bedrooms, 5 years old. Priced be- be zemlje. Kolumb se je tukaj low appraisal. Owner being trans- ustavil, da se preskrbi s svežim ferred. Call MOntrose 8-2069. .. v . , . u- i • zrvezem in vodo, in prebivalci REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN (168) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 5 rm. Georgian brk. 2 Ige. bdrms. 48x125 cor. Idscpd. lot. 1 Vi car gar. Side dr. 1 Vz tile baths, tile kitch. Appliances. Brkfst. area. Separate din. rm. Gas heat. Cent. a:r- mu naznanijo, da je prišel nekak cond. Storms and screens. Full bsmt. .. , , • ... . - . , price 521,500 for immediate sale. NO človek, ki ga po sill hoče videti. otoka so ga vzprejeli z veliko častjo. Imenitniki so ga vedno vabili na kosila. Nekoč je ravno hotel iti na zabavo, katero je priredila njemu na čast mati grofa Homera Neža Peraza, ker AGENTS. 8600 Jeffery Blvd. ESsex 5-7157. Phone (169) REAL ESTATE FOR SALE WISCONSIN EAGLE RIVER — IVz acres. 8 rm. all yr. round Colonial home, insulated, je zablical‘ —Pripeljite ga semkaj, — rekel je Kolumb. Čez nekaj minut je v kajuto prišel postaven možak. —Kaj želite? — obrnil se je Kolumb k prišlecu. Toda jedva je Kolumb pogledal prišleca, že automatic oil heat. Also Summer Duplex. 3 Furn. cottages, garage. Unfinished log cabin. 325 ft. lake frontage, on Hwy. 45. Sacrifice $33,-000. Immediate sale. By owner. — 8803 Pershing Rd., Berwyn, 111. — GUnderson 4-7543. (169) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — On busy street. Well established. Good neighorhood business. Near Elston-Lawrence. Priced low for immediate sale. — Phone PAlisade 5-9391. (169) —O, sveti Jakob, mari si ti, Peter? —Jaz sem, Krištof. PITTSBURGH, PA. RETAINING WALLS DO IT YOURSELF Faster, Better, for Less with Beautiful CASTCON—STONE WRITE FOR FREE BOOKLET R. D. No. 1, Mars, Pa., near Turnpike Gate — PResident 6-1777 » (168) i Škof Sacadilja je naročil Neži Perazi, naj vas kakor mogoče dolgo zadržuje na otoku Homeri, dokler pride vojna ladija s Fer-ra, ki vas prisilijo vrniti se, ali pa pojdejo za vami. —Kaj govoriš? —Da, kralj Janez je jako nevoljen, da niste odgovorili na drugo povabilo njegovo in na prigovarjanje škofovo hoče na vsak način preprečiti vaše podjetje. —Od kod si to izvedel?? —Od samega Hoze Hudia? —Ko sem to zvedel, sem se —No? posvetoval z Anico. K sreči sem moral semkaj po nekem opravilu. Pred štirimi dnevi sem se poslovil od žene in odšel iz Lizbone. —Da ti da srečo, sv. Marija Devica! — rekel je ganjen admiral. — Boljših prijateljev nimam nego tebe in Anico. —Dosti, ‘gospod Krištof, — odgovoril je Peter. Povejte rajši, če se najde pri vas kako mesto zame? —Kako mesto?? Kaj hočeš s tem reči? —To je lahko umljivo, kaj. Mari li nočete vzeti mene v Indijo? —Ti se torej hočeš nam pridružiti? Si li že pomislil, kake nevarnosti čakajo nas? —Jaz sem že vse premislil, — odgovoril je smehljajoč se Peter. —A Anica? —Anici pišem od tod, da me ne bode precej pričakovala. Jedno ali dve leti bode že prebila brez mene. Kolumb je zamišljeno hodil gori in doli po kajuti. —Jaz vendar pojdem z vami Krištof? — vprašal je čez nekaj časa Peter po kratkem molku. —Ne vem, Peter, če bodem mogel tebe z Anico dovolj no za- hvaliti za udanost, — rekel je, — a vendar jaz od tebe zahtevam še več. če si se odločil pridružiti mojej ekspediciji, bode najbolje, da bodem pred drugimi za te admiral in nič druzega. Vedi, da mej mojimi ljudmi vlada duh nezadovoljnosti in nezaupanja, in tu mi moreš skazati še večje usluge. Kot prast mornar bodeš v vedni neposredni zvezi z moštvom in bodeš mogel delovati na to, da nezaupanje, ki izvra iz praznoverja in strahu, polagoma izgine in se začne zanimanje za moje podjetje. Mi li hočeš s tem pokazati svojo udanost? —Hočem, gospod Krištof, prisegam pri Materi Božji, da vam storim, kar morem, — zaklical je Peter navdušeno. | —Tu je vaš novi tovariš, Pe —Tedaj potrdiva najino prija-'ter Laroka, — spregovoril je. teljstvo z bratskim poljubom in Pokaži mu prosto postelj. Pet^1 posloviva se. imaš li vse svoje stvari seboj • Krepko sta ise objela. — pristavil je obrnivši se k no- Ne pristavivši besede, je Ko- vemu podrejencu. lumb šel k durim in poklical —Prav vse, gospod admiral; mornarja, ki je imel dnevno službo. —Tedaj pojte! (Dalje prihodnjič.) i I SREČNI SLUČAJ — Juli-en Bertin, 10 let stari dečko iz Rouena, je dobil kot 35-milijonski obiskovalec znanega Eiffelovega stolpa vi Parizu za darilo avto in mali model stolpa, ki ga drži v roki. V drugi roki drži ključe avtomobila. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE MATERE, STARE MA- j TERE IN PRASTARE MATERE | Mary Mah Martich ki je preminula 30. avgusta 1958 Srčno ljubljena nam mati, šla prezgodaj si od nas. Bila si nam dobra, skrbna, Te pogrešamo vsak čas. Žalujoči: MARY NACHTIGAL, DOROTHY MARŽI, OLGA ROBINSON (Royal Oak, Mich.), MILDRED SENGER, ' hčere JOHN MAH in FRANK MAH, sinova Vnuki in pravnuki ter veliko drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, 2. sept. 1959. Vsetrajno ko d r an j e samo ena cena Izberite od najboljših COLD WAVES • MACHINELESS • MACHINE vključivši umivanje las kodranje in rezanje las a95 A NI? Garantirano Ttlji Reg. $10 do $25 Najboljii licenzirani operatorji . Posebna raztopina za težke lase Izberite si iz naše .velike nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več. Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje glave, kodranje in striženje, za manj denarja! Edini tak salon y Clevelandu a samo eno ceno L ... Andre Duval 406 Euclid Ave. 2nd Floor SU 1-3161 V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABNEGA SINA IN BRATA Joseph J, Hegler, ml. ki je zaspal v Gospodu dne ?. septembra 1948 Enajst let že Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi, nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni! JENNIE HEGLER, mati BRAT in SESTRE Cleveland, Ohio, 2. sept. 1959. A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6300 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 Z a vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA L_ I I 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 VSAK PO SVOJE Študentje na naših ameriških vi' šokih šolah so se letošnjo spomlad poskušali v tem, katefO' visoka šola bo spravila več oseb v telejonsko govorilnico, ja' panska dekleta so poskusila, koliko se jih lahko spravi v li avto in nanj. Ugotovile so, da 30. PROGO POPRAVLJAJO — Železnice so prišle kot potniško prometno sredstvo v naši deželi že precej iz navade, služijo pa še vedno kot prvo sredstvo tovornega prometa. Na sliki vidimo delavce, ki progo čistijo in utrjujejo. John Adams (leže) gleda, če nasip ni previsok.