s

-
SEMANARIO YUGOESLAVO •
Dirección:
Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Altes
aparece los sábados
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concewén 2466
"EL NUEVO PERIODICO
M
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES 11. JANUARJA 1936
Štev. 113
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. • Za druge dežel* 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
lASA BOLEZEN
Mi Slovenci smo zelo čudni lju-V vsakem svojem bližnjem vi-samo ono, kar je v njem sla-Je8a> in to brž razbobnamo v svet-je pa dobrega na našem sočlo-V6ku, tega ne vidimo ali pa nočemo Vl<leti in o tem nikoli ne govorimo".
Tako smo slišali modrovati nekega ioiaka in menimo, da je s temi svc-J1>Hi besedami ugotovil in obrazlo-
žil
eno izmed naših poglavitnih in
^ibolj škodljivih bolezni, katera je ^r£>k, da so prilike med nami mnc-manj razveseljive, nego bi lahko
^irokoustimo se s slogo in vzajem o, ki ju opevamo z lepo done '"ti besedami, katere smo se naučili ^ svojih očetov, govorimo o brat-?tv'u» prijateljstvu in ljubezni, na ^ oči pa obiramo svojega bližnje-da se Bogu smili.
Italija pošilja ojačenja v Afriko
Maršal Badoglio zahteva nove čete - Posledice pomanjkljive priprave vojnega pohoda - Pokrajina Tembjen spet v abesinskih rokah - Upor alpincev v Meranu?
^ tega pa nastajajo posledice, ki vzajemnost in bratstvo ruši-
«l0;
nastajajo osebne mržnje in spo-7Ü jih toliko krat vidimo omenja
<H
vsakem dopisu, ki je v zvezi
društev, pa naj iz kateregakoli
0vanjem naših Rajajo ti dopisi
V •
kjerkoli vidimo rojaka, ki je iz-nas dvignil glavo — četudi sa ia prst nad povprečni nivo —
»li
Pa se je celo samo pokazal
'tnega kotička, kjer je do tedaj ^ 1, tam začnemo takoj pretresa-| obdelovati in udrihati. Vsi nje í,,v¡ resnični in izmišljeni grehi od ;va (ali pa celo še iz časa pred
%
fej
ovim rojstvom) dalje morajo
>ti na dan ter se večati od ust do i.
kjerkoli se kdo oglasi s pametno o ali načrtom za kakšno skup-delo — tam imamo takoj spet ¡No p0S]a. In če ne moremo udri-baš po njem, pa spravimo nje m njegove načrte v zvezo z ose-.ain'. katerih grehi (resnični ali pa Mišljeni)
so že na moč razvpiti.
T
«o
u je vzrok, da so mnoga naša
"Štva shirala, da so se razbili na
za razne združitve ter za sodt-
^^nje; tu je vzrok, da je marsr
. načrt ostal samo — načrt; tu jt
^ vzrok, da smo iz naših društev ^bili že mnogo treznih in pamet-ter radi tega za skupno delo ko mož; tu je vzrok, da se naša ^lbina v Buenos Airesu (in tano druge v drugih krajih), vkljub poletnemu delovanju, ne more ^ati z bogve kako imenitnimi Hi na nobenem polju snovanja. ^ bodi potoženo, da je res ta-W z možgani, z rokami in z
»8
<0; N,
J&oi
delamo, to z jeziki podira-
jo je ona naša bolezen, ki smo
^l^'odoma omenili in ki je — na
^ °St — prav močno razširjena. In
})0(.Je treba začeti z zdravljenjem, če
i, da se bodo prilike v našem
k.^ništvu končno res obrnile na 'Je,
K
U0 '6biti bolezen, ki se je že moe-^vkoreninila, ni lahek posel. Ven-

Pa
nas naloga ne sme strašiti
1j " radi tega, ker je težka. Trez-
¡H Vsi°ŽJe v vodstvih naših društev
Voj;"1 dr"gi društveniki, ki so dobre i Je> bi

morali z besedo in z zgle
v^odelovati ter pomagati pri tem
sl nju' pri tem zdravljenju na-kuPnosti.
C;e
Xe ° bolezen ozdravimo, se bodo ti¡fal 2ru«ile mnoge ovire, ki so za-uspehov v skupnem

ias
zdravlj
naše naselbine, če se pa
enja ne lotimo, ne bo
.n'koli nič prida.
zakaj bi se ne lotili? Za
kSj:
J h"
1 ne poskusili?
in
Nk
b° dobro, če začnemo pri samem sebi!
najprej
-dt—
Ko so takoj "v začetku nove italijanske kolonialne avanture razni poznavalci etiopskih zadev Tazlagali da Italijani v Abesiniji ne bodo'i-meli lahkega posla, ker se bodo morali boriti proti velikim težkočam, ob katerih se utegnejo italijanski napori celo izjaloviti, so razni občudovalci fašizma odgovarjali: "Le brez skrbi bodite! Kaj menite, da v Rimu niso že prej vsega vpošteva-li?"
In vsak resen človek je gotovo pri čakoval, da so fašistični veljaki go tovo že V naprej vse natančno pr<»-računali ter pripravili preden so na svoje rame naložili breme odgovornosti za abesinsko ekspedicijo. Motili pa so se vsi, ki so to pričakovali in tako mislili.
Kmalu se je pokazalo, da pohod na Abesinijo pred vsem ni bil pripravljen na diplomatičnem polju; po sledica je bila, da se je Italija zapletla v nevarnost z Anglijo, si nakopala sankcije ter antipatijo sko-ro vseh drugih držav sveta. Vendar pa je v tem pogledu še bilo dovolje no misliti, da se Mussolini nameno ma ni hotel nikomur uklanjati, mar več je odločil, da bo Italija sama o pravila (L'Italia fará da se) in — kakor se je bil sam izrazil — z Ženevo, brez Ženeve, ali pa tudi proti Ženevi.
Nikakor pa ni bilo mogoče misliti, da pohod nad Abesinijo ni bil skrbno pripravljen v vojaškem pogledu. Ker je bila militarizacija I talije glavna skrb fašizma, ker je režim sistematično pripravljal državo na vojno in ker do spopada v A friki ni prišlo nepričakovano, so tu di skeptiki — takšni,- ki nimajo prevelikega zaupanja v italijanske vojaške spretnosti — bili prepričani, da je bila abesinska vojna v tehničnem in strategičnem pogledu v vseh svojih podrobnostih in možnostih že proučena.
Pa ni bilo tako.
Da ni bilo tako, nam zgovorno do kazujejo dogodki od izbruha vojne dalje. Po začetnih uspehih na severni fronti — Adigrat, Adua, Ak-sum in Makalle — je italijanska fenziva obtičala. Na južni fronti pa so Italijani, po nekaterih etiopskih protinapadih, zgubili vse ono pušča vnato ozemlje, ki so ga bili tekom petdesetih dni in po hudih naporih v boju proti" naravnim oviram, za sedli.
O slabi strokovni pripravi vojnega pohoda priča tudi dejstvo, da je
NOV UDAREC PROTI ROO SEVELTOVI GOSPODAR SKI POLITIKI
Med razne ukrepe, ki jih je Roo-seveltov režim uvedel v Združenih državah Severne Amerike z namenom, da izboljša gospodarsko stanje dežele, je spadel tudi zakon o zaščiti poljedelstva. Poseben urad je imel nalogo voditi proizvodnjo na način, da se onemogoči hiperprodukcija, radi katere so bile cene poljskih pridelkov močno padle. Poljedelcem ki so omejili proizvodnjo, je država plačevala posebno odškodnino, sred stva za kritje teh stroškov pa je pre jemala iz posebnega davka na industrije, ki uporabljajo poljske pridelke.
Eno izmed teh podjetij se je uprlo plačevanju teh davkov ter se o-brnilo s tožbo na najvišji sodni dvor, ki je zadevni zakon proglasil za protiustaven.
Rooseveltova vlada namerava sedaj urediti poljedelsko zaščito tako, da kmetovalci ne bodo preveč prizadeti ter da tudi najvišji sodni dvor ne bp mogel ugovarjati.
rimska vlada smatrala za potrebno izvršiti, takoj v začetku vojnih operacij, spremembo v vrhovnem vodstvu. De Bono, ki je bil vodil izved bo načrtov za vpad, se je moral u-makniti Badogliu. To pomeni, da so se prvotni načrti izkali za neizvedljive. Dejstvo, da italijanski maršal že nekaj tednov poroča v Rim, da ni na bojiščih "nič novega", jo upravičevalo domnevo, da je Badoglio prišel s praznimi rokami ter da je Ñele na licu mesta začel pri-
valec pariškega "Tempsa", ki sicer s simpatijami spremlja italijansko eekspedicijo:
"Ko se italijanske čete pomaknejo naprej, že ne morejo več uporabljati večino svojih tehničnih sredstev. Kamioni, train, vozila vseh vrst zaostajajo na pol poti. Tanki morajo čakati ob strani, da vsaj za silo pripravijo zanje pot. Najhuje pa je s težko artilerijo. Mogel bi celo trditi, da je v Abesiniji neuporabna. Zato je verjetno, da bo voj
posebno izkazalo: dejstvo, ki ga javljajo iz Addis Abebe, da šele na vsakih več sto bomb pade povprečno en Abesinec, kaže, da je ta način bojevanja za Italijane izredno drag.
Sedaj čakajo v Italiji, kaj bo naredil Badoglio, ko dobi ojačenja; v svetu pa z zanimanjem ugibajo, ali se bo maršalu posrečilo popraviti napake, ki so bile storjene še pre-den je on vzel vajeti v roke.
Že dva meseca niso Italijani na-
Cesarska palača v Dessieju, ki so jo uničile bombe italijanskih letal
pravljati nove načrte.
Ta domneva pa je sedaj postala gotovost: v Rimu priznavajo, da je Badoglio zahteval ojačenja. To pomeni, da so bili zgrešeni tudi računi glede kakovosti in števila čet,, ki bodo potrebne za abesinsko vojno.
Kolikšna ojačenja je zahteval Badoglio, tega se še ne ve, poročila pa zagotavljajo, da je bilo v zadnjih dneh odpravljenih v Afriko okrog 50.000 mož. Med temi četami je mno go alpinskih, ki so izvežbane za o-periranje v gorah.
Ne samo, kar se visoke strategi je tiče — tudi v pogledu vojne tak tike se je italijanska priprava iz kazala za površno. Italijani so zbrali v Vzhodni Afriki ogromno število letal, tankov in težko artilerijo. Mnogo vojaški izvedenci so se tedaj vpraševali, ali ne bo ves ta aparat Italijanov bolj oviral, nego jim koristil. Motorji so navadno železo, če nimajo bencina, za dovažanje benci na na fronto pa treba primernih cest. Ali ne bodo motorji zadržev.i li italijansko vojsko na mesto, da bi ji pomagali hitreje napredovati? Ali bodo letala imela kaj uspeha v deželi, kjer ni velikih naselbin ter so celo večja mesteca sestavljena po večini iz bornih kolib, narejenih iz slame in blata?
Tudi v tem pogledu vodstvo italijanske vojske ni trezno računalo.
Poglejmo, kaj piše posebni poroče
ska morala pustiti velik del svojih topov v zaledju, ker ovirajo njeno gibanje... itd".
Po tem in po drugih podobnih o pisih raznih poročevalcev izgleda, da so motorizirana sredstva za Italijane v Abesiniji kakor težka vreča, ki jo z velikimi napori vlačijo ¿a sabo. V krajih, kjer se tovorna mula komaj vzdrži na nevarnih stezah, je treba mnogo truda, dela, sredste-' in časa, preden se ugladijo poti za motorna vozila.
Tudi toliko hvaljeno italijansko letalstvo se v Abesiniji doslej ni
predovali v nobeno smer. Nasprotno — marsikje so se morali umika ti in zadnje dni so celo izpraznili pokrajino Tembjen, ki je sedaj sp.et v abesinskih rokah.
Na drugi strani pa poročajo, da tudi v Italiji ni vse v redu. Po vesteh, ki jih je dobil "Daily Teleg-raph", se je v Meranu, na južnem Tirolskem, uprlo 500 mož petega al pinskega regimenta, namenjenega v Afriko, Častniki so z revolverji v rokah vzpostavili red ter usmrtili par vojakov, kakšnih 2.000 pa jih baje pobegnilo v Avstrijo.
Roosevelt proti diktaturam
* &
* lir * Z MALTE

Guverner malteških otokov je z novimi naredbami spet omejil rabo italijanskega jezika na sodiščih in v šolah. Določil je tudi, da se morajo odslej vsa predavanja na univerzi vršiti le y angleškem jeziku.
Gotovo bodo Italijani radi tega spet zagnali velik krik in vik, prav nič pa se ne bodo spomnili na ono, kar so že storili in kar še počenjajo proti jugoslovanski narodni manjšini v Julijski krajini.
Povodom otvoritve novega zaseda nja kongresa Združenih držav Sever ne Amerike je imel predsednik Roo sevelt pomemben govor, ki je vzbudil zanimanje po vsem svetu, ker 3e je prvi mandatar mogočne zvezdnate republike z odločnimi besedami dotaknil tudi mednarodnega položaja. Dejal je:
Od poletja 1933 dalje voditelji mnogih velikih narodov v Evropi in Aziji niso vodili ljudstev po poti miru in dobrega razumevanja med narodi; prišli smo že tako daleč, da morajo ameriška ljudstva vzeti na znanje, da je na svetu vedno manj dobre volje, da se vedno jačje pojavljajo napadni nameni ter se pospešuje oboroževanje. Vse to vodi k žaloigri splošne vojne med narodi. Ljudstva, ki iščejo ' ekspanzijo, takšna, ki bi rada poopravila krivice, izvirajoče iz prejšnjih vojn, druga, ki iščejo v svetu prostora za svj jo trgovino, svoje prebivalstvo in po dobno, dokazujejo, da nimajo one potrebne strpljivosti, brez katere ni mogoče na miren način doseči za-željenih ciljev.
Takšna ljudstva menijo, da spet velja nekdanje pravilo, da je sila zakon, ali pa si domišljajo, da Spadajo med izvoljence ter da se mo-
rajo radi tega vsi drugi narodi u-čiti od njih ter se podvreči njihovemu pokroviteljstvu.
Ogromna večina prebivalstva vsa ga sveta — 85 do 90 od sto — je miroljubna, je pa 10 do 15 odstotkov ljudi, ki nimajo dobre volje in ki so krivi ne samo, da se ni izvedla omeijitev oboroževanja, marveč da se oboroževanje nadaljuje na kopnem in v zraku. Mir ogražajo le nekateri, ne mnogi; ogražajo ga oni, ki iz sebičnosti iščejo moč, kakor nekdanji kraljički ter fevdalni baroni, ki so vsakih 15 dni menjavali zemljevid Evrope, ali pa kakor veliki kralji, ki so se vdajali blaznim sanjam kolonialnih imperializmov.
Združeile države se bodo zadržale nevtralno napram vsaki državi, ki se poslužuje vojne in ne bodo storile ničesar, kar bi taki državi moglo pomagati.
Dogodki, ki se razvijajo pred na.si mi očmi, dokazujejo, da samovlade ogražajo mir, dočim se takšna ne varnost ne pojavlja v onih narodih, ki gojijo ideal demokracije.
Tako, po priliki, je govoril Roosevelt in ni treba na dolgo razlagati, da so mu radi teh besed zamerili v Italiji, Nemčiji in na Japon skem.
Aleksander I. Ujedinitelj
(Predavanje dr. I. Jelaviča)
(4)
Bolj zanimivo je gledati na mednarodne odnošaje naše države, nego na njene notranje. Po vsej priliki za to, ker so zunanji odnošaji še bolj zapleteni nego notranji. Ko si človek predoči skupno ozadje notranjih ter zunanjepolitičnih, prilik naše velike domovine, tedaj izpade slika kralja Aleksandra kakor relief.
Znano vam je, da sta bila Rim in Bizant nekdaj edini politični in kulturni svetovni središči, ki sta se med seboj borili za nadvlado. In baš med obemi žarišči te usodne elipse si Južni Slovani skozi celo vrsto stoletij prizadevajo ustvariti skupno državo, a nimajo pri tem uspeha.
Bolgari in Srbi pridejo pod politič ni in cerkveno-verski vpliv Bizanta, ki je središče Vzhodnega rimskega carstva, Slovenci in Hrvati pa pride jo pod politični in cerkveno-verski vpliv Rima, ki je središče Zapadnega rimskega carstva. Slovenci in Hrvati postanejo katoličani, Srbi in Bolgari pa pravoslavni.
Skupna narodna cerkev, ki jo takoj v začetku ustanovita sv. Ciril in Metod, propada. Davita jo že v prvih početkih ona dva zla vpliva, za njima pa njuni politični nasledniki.
Pozneje, ko je Rim ostal samo cer kveno središče, se je v političnem o-r.iru spet naslanjal na Pešto, oziroma Dunaj, preko apostolskega ogrskega kralja, kakor tudi na Benetka. Na ta način je zapadni del naše na cije (Slovenci in Hrvati postal politični plen Pešte, Dunaja in Benetk. Pa ne samo zapadni, marveč tudi vzhodni. Apostolski ógerski kralj vpada v Bosno, Srbijo in Bolgarsko kot eksponent Rima, v borbi proti Bi zantu in Jugoslovanskim heretikom; to je plašč, ki zakriva njegove osvo-jevalne namene.
Isto se dogaja tudi z vzhodnim delom naše nacije. Ko so Turki osvojili Bizant, so ipso facto postali nasledniki bizantske politične dediščine. — Skozi celih 500 let drži turška država v robstvu vzhodne dele naše današnje domovine.
Borba med Rimom in Bizantom za svetovno nadvlado se odigrava skozi tisoč let na našem etnografskem teritoriju. Skozi 1000 let vodi naš narod uporno borbo proti tujim vplivom. Težnja vseh generacij je usme rjena v osvoboditev izpod tujega, jar ma ter v osnovanje skupne narodne države.
Vendar pa so naši nacionalni nasprotniki, zavojevalci iz Rima in Bizanta ter njihovi nasledniki iz Benetk, Pešte ter Dunaja imeli tisoi let časa, da so med nas zasejali se me razdora, strupa, škorpijonstva ter iškarijotstva. Vse to je še danes v nas in v nas deluje; tako nam je prešlo v kri, da ga ne vidimo in se njegovega vpliva ne zavedamo. In .to mislimo, da ne delujemo pod tem vplivom, vršimo baš njegovo delo.
Da še jačje podkrepim to vzročno zvezo dogodkov ter da boste še bolje videli, kako je vsa naša zgodovina borba dveh ali več tujih vplivov m naše narodno telo, vas hočem spomniti še nečesa iz naše nedavne pra--teklosti.
Poglejte Moskvo! S padcem Bizan ta^prične slabeti tudi njegova cerkvena moč. Pod Turčijo izgublja cari-grajski patriarhat svoj sijaj. Cerkve na dediščina preide iz Bizanta v Moskvo, ki postane cerkvena nasled nica pravoslavnega Bizanta.
Politična Moskva izrablja v največji meri to svojo najnovejšo pre-rogativo.
Udari na Turško, da bi osvojila Dardanelsko morsko ožino ter Carigrad, vendar pa te svoje imperialistične namene spretno prikriva z bor bo za osvoboditev krščanske raje izpod turške strahovlade. Nam pride ta prikriti imperializem velike carske Rusije prav, ker je v skladu z našimi nacionalnimi interesi. In to ie prvi in zadnji primer v zgodovini, da je naša nacija od tujega vpliva črpala zase koristi, kajti prišlo je do osvoboditve Sfbije, našega poznejšega Pijemonta.
Vsi drugi tuji' vplivi so bili za naš narod škodljivi, razdorni in usodni.
Morda kdo poreče: Hvala Bogu, da smo se z ustanovitvijo lastne narodne države osvobodili tujih škad-l.iivih vplivov. In na prvi pogled izgleda, kakor da je res tako: Bizanta ni več, Pešte ne in tudi ne Du-naia.
Tu ie baš mejnik v zgodovini. Ono, kar vam bom sedaj obrazložil, mi daje povod za trditev, da je delo kralja Aleksandra delo človeka najširših koncepcij, delo človeka, ki je bil na najbolj sigurni poti, da za-okrene zgodovino v drugo smer.
(Dalje).
Stran 2
NOVI LIST
Ov
ARGENTINSKE VESTI

Krvavi izgredi tekom splošne stavke
Odbor za solidarnost s stavkujoči mi zidarji je preteklo soboto sklenil, da se ima pričeti v torek, 1. t. m., ob 5. uri zjutraj 24 urna splošna stavka, s katero naj se podprejo pri zadevanja stavkujočih za dosego čim prejšnje rešitve njihovega spora z delodajalci.
Stavka se je ob napovedani uri res pričela, vendar pa ni bila splošna, ker so nekatere organizacije izjavile, da se stavkujočim ne morejo priključiti, češ da njihova vodstva niso bila pravočasno obveščena, da bi mogla sklepati v tem pogledu. Proglasili pa so stavko vozniki ko lektivnih avtov, delavci tobačnih to varen, mizarji, delavci tekstilne industrije obuvala in obleke, kartonaž nib izdelkov, delavci in uradniki mestnih trgov itd.
Oblasti so pričakovale, da bo stai' ka potekla v miru in redu, pa ni br
10	tako. 2e v zgodnih jutranjih urah je prišlo do raznih incidentov prea-vsem v okrajih Villa Devoto, Floresta,, Villa Urquiza, Villa del Parque in drugod, številne skupine oseb so začele napadati tramvaje, omnibuse in druga' vozila, ki so krožila po ulicah in prišlo je celo do krvavih spo padov s policijo, spopadov, ki so ime
11	tragične posledice. To je povzročilo^ da so oblasti javne varnosti segle po odločnih ukrepih, da zagotovijo javni red. Prostore, kjer so i-mela svoj sedež vodstva raznih sindikatov, ki so se priključili stavki, je policija zaprla ter aretirala voditelje stavkujočih, kolikor jih je mogla najti. Po ulicah so začeli krožiti ok-lopni avtomobili ter kamijoni, oboroženi s strojnicami, policaji pa so dobili puške ter nalog, naj nastopajo ž največjo odločnostjo. S tem ¡e bil red kmalu vzpostavljen in v sredo sp se dogodili le manjši incidenti ki jim ni pripisovati večje važnosti. Policija je aretirala preko 700 oseb, ki so bile odvedene povečini, v jetniš nico, ki se nahaja v okraju Villa De voto, katera je bila te dni močneje zastražena po posebnem oddelku mornariških čet. Mnoge aretirance, ki jim ni bilo mogoče dokazati, da so sodelovali pri izredih, so oblasti že izpustile na svobodo. Po poročilih tukajšnjih listov je med aretiranimi tudi nekaj jugoslovanskih priseljencev.
Podajamo tu nekatere podrobnosti iz kronike preteklih dni.
Do najhujših spopadov je prišlo v okrajih Villa Urquiza in Savedra.
Skupine stavkujočih so že v ranih ju
tranjih urah začele ustavljati razna prevozna sredstva ter zahtevale od trgovcev, da zaprejo svoje prodajalne. Prišlo je radi tega do incinden-tov med stavkujočimi ter policijo, in cidentov, med katerimi je imel naj hujše posledice oni, ki se je dogodil na ul. Aizpurúa. Policijski častni« Marcevelli, ki se je vozil v avtu, ka terega je vodil policaj Oscar Giglia-ni, je na višini 2300 omenjene ulice naletel na večjo skupino, ki je vzkli kala za štrajk in proti vladi, častnik je pozval demonstrante, naj se razi dejo, pa niso njegove besede rodile nobenega uspeha. Ukazal je radi te ga policaju, naj aretira nekatere izmed prisotnih, ki so se obnašali, ka kor da so voditelji skupine, tedaj pa so iznenada počili trije streli. Zastopnika javne varnosti sta takoj zgrabila po samokresih ter začela odgovarjati skupini strelcev, ki so se bili skrili za vogal neke hiše. Po kratkem boju se je policaj Gigliani zgrudil, smrtno zadet od krogle, ki ga je zadela v prsa. Napadalci so tedaj zaceli bežati in Marcevelli je za čel, s pomočjo drugih policajev, za sledovati enega izmed bežečih, ki je še vedno držal revolver v rokah.
Na križišču ulic Monroe in Burela se je bežeči skril za neki zid ter spet otvoril ogenj na policaje, ko so se mu približali ter ga pozvali, naj se vda. Streljanje se je spet nadaljevalo ter je zahtevalo novo žrtev. Zadet v glavo se je zgrudil policaj Manue Rivas, ki je pozneje umrl v bolnišnici, ko so ga hoteli odpeljati v operacijsko sobo. Neznani strelec je porabil trenutno zmedo ter začel bežati po ulici Monroe, vendar pa ga je kmalu dohitela krogla ter ga težko ranila v ramo. Ves krvaveč se je zatekel v hodnik neke hiše ter tam še sprožil par strelov proti organom javne varnosti. Vendar pa se ni več dolgo upiral. Radi velike izgube krvi se je zgrudil ter obležal nezavesten. Našli so pri njem še mnogo nabojev. Na poti v bolnišnico je izdihnil in policaja ga doslej še ni identificirala.
V istem okraju je padel tretji policaj. Na križišču ulic Baunes in Bebedero sta policaja Velotto in'Capu-to naletela na skupino stavkujočih, ki so s silo zahtevali od nekega trgov ca, naj zapre. Ko sta policaja inter venirala, je nastal pretep. Zmedo je izrabil eden izmed navzočnih, ki se je skril za drevo, ter začel streljati proti Velottu. Policaj je smrtno ra-njen padel na tla. Morilec je pobegnil.
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI:
BUENOS AIRES
Mercado de Abasto Corrientes 3223
CHILE
SANTIAGO VALPARAISO
BRASIL
Rio Santos SAO PAULO
PARAGUAY
C. pres. Franco ASUNCION
HRANILNICA:
Komu .boste zaupali svoje prihranke?
Banco Germánico Vam nudi popolno varnost in primerne obrestil
DENARNE POŠILJKE:
Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim?
Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog naj točneje, najhitreje i najvarneje izvršen.
VOZNE KARTE:
Kje boste kupili ladijsko vozno karto?
Banco Germánico je predstvnica V3eh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice po najugodnejših pogojih.
IZSELJENSKA POŠTA:
Kam naj Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča?
Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov.
Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do 12^. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE
Peta žrtev teh burnih dogodkov je postal neki mladenič, ki se je vozil v cestni železnici proti Campu da Mayo, kjer se je imel zglasiti zaradi vojaške službe. Na višini ulic Gutem berg in Llavallol je druga "skupina stavkujočih začela lučati kamenje in drobce opeke proti tramvaju. Eden izmed drobcev je zadel mladeniča v glavo ter ga na mestu ubil.
S posebno silo so se demostranti vrgli na prometna sredstva. Sedem tramvajev je bilo zažganih in popol noma uničenih, močno poškodovanih pa preko 50. Uničenih je bilo tudi mnogo omnibusov ter več vozov.
V raznih spopadih je bilo seveda tudi znatno število ranjenih, ki se sedaj zdravijo po raznih bolnišnicah, pa tudi doma.
Oblasti izjavljajo, da izgredov niso povzročili stavkujoči zidarji, mar več razni ekstremisti, ki so izrabili priliko za takozvano "komunistično telovadbo". Policija je ugotovila, da so bile posamezne skupine povezane po kolesarjih in motociklistih, ki so se vozili po ulicah, oblečeni v "pižamo" ter držeči v rokah rdeče cvetlice. Od te ugotovitve pa do a-retacije teh "ordonanc", je bil seve da le korak.
Radi aretacije raznih delavskih voditeljev se je splošna stavka podaljšala preko prvotno določene ure. Prenehala je v sredo ob 6. zvečer, vendar pa so na pr. kolektivi začeli voziti šele v četrtek zjutraj. Zidarska stavka pa traja dalje.
Buenosaireška policija je ugotovila, jo morilec policijskih agentov Giglianija in Rivasa, ki sta padla kot nedolžni žrtvi v izvrševanju svo je službe, 30 letni neoženjeni priseljenec Jakob Beckner (ali Beker) jugoslovanski državljan, ki je po izvršenih ubojstvih tudi sam padel, zadet od krogle. V Argentinijo je prišel pred sedmimi leti, po poklicu je bil težak in že več krat je imel opravka s policijo, ki ga je imela zapisanega kat ekstremističnega a-gitatorja. Po priimku je sklepati, da je bil doma iz Banata. Živel je v kraju Migueletes, pokr. Buenos Aires.
Mi, in z nami vsak pošten jugoslovanski priseljenec, globoko obžalujemo, da je bil morilec dveh skromnih čuvarjev javnega reda človek iz našega naroda. Zavedamo se, da smo prišli v Argentinijo iskat dela in kruha ter smo bili veliki republi ki vedno hvaležni za gostoljubnost, ki nam jo je vselej izkazovala in ki je dandanašnji ni najti povsod v svetu.
Če se je pa našel med jugoslovan akimi priseljenci tak, ki se je v tuji hiši ukvarjal s prevratništvom ter je gostoljubnost poplačal z ne-hvaležnostjo in celo z ubojstvom, ne more pasti krivda na celokupno naše izseljenstvo, ki je v svoji ogromni večini mirno in delavno. — Prevratniki in ubijalci se najdejo v vsakem narodu.
Prepričani smo, da mislijo tako tudi argentinske oblasti in argentinska javnost, ki ne bodo na vso našo skupnost zvračali krivde za ta dogodek, ki ga mi vsi globoko ob žalujemo in ostro obsojamo.
* v * ^ * v
PRIPOROČAJTE
Novi list!
"TIVOLI" Bar
Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori so slovensko in hrvatsko. — 12 litra
piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mayo 6GG
«IIMIIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIi
SVOJI K SVOJIM!
Slov. Babica
Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od' 7. do 21., ob nedeljah in
praznikih pa do 20.
«
FILOMENA BENEŠ-BUKOVA
LIMA 1217
U. T. 23—3389
Zidarska stavka
Zidarska stavka traja dalje in se njena rešitev za sedaj tudi s splošno stavko ni dosegla, ki so jo proglasili delavci mnogih drugih strok. Izkazalo pa se je, da stavkujoči lahko računajo na vzajemnost in pomoč tudi s strani onih strok, ki niso vsto pile v generalni štrajk, ker je bil s preveliko naglico proglašen in zato tudi ni mogel biti organiziran tako, kakor bi bilo potrebno.
Vodstvo stavkujočih je pozvalo zidarje naj vztrajajo do končne zm.i ge. Izjavlja, da je treba vsaj težakom zagotoviti $ 5 dnevnega zaslužka, tudi če bi zidarski mojstri dobili nekoliko manj, nego so sprva zahte vali. Zahteve glede plač težakov nikakor niso pretirane, marveč so v resnici skromne, če pomislimo, da so zaposleni kvečjemu dvajset dni v me secu in torej ne zaslužijo več kakor 100 mesečnih pesov. r.e vpoštevamo da mora tak delavec plačati za eno samo sobo, v katero stisne celo družino, svojih 25 do 30 pesov, vidimo, da mu ostane komaj toliko, da v naj večji skromnosti in celo v dejanskem pomankanju borno preživlja sebe, ženo in otroke.
t
Vodstvo stavkujočih je v sredo objavilo izjavo, v kateri naglaša, da zidarji niso odgovorni za izgrede, ki so se dogodili tekom splošne stavke in torej ne mora pasti nanje nobena odgovornost v tem pogledu. Saj so tekom 70 dni stavke dokazali, da zna jo vztrajati z disciplinirano mirnostjo, ki izvira iz njihovega trdnega zaupanja v končni uspeh.
Posledice stavke pa se seveda vidno bolj čutijo ne samo v zidarskih družinah, marveč tudi v vseh onih gospodarskih panogah, ki so v zvezi z gradbeno stroko. Tv>rdke, ki pro dajajo gradbeni material in ki trpe radi stavke veliko zgubo, so se obr nile na vlado s. prošnjo, naj bi posredovala, da se spor med gradbenimi podjetji in delavstvom čim prej in pravično reši.
Industrijalci proti zakonu o zaščiti nameščencev
Argentinska industrijska zveza se je obrnila na državnega predsednika s prošnjo, naj bi se kongres skli cal na izredno zasedanje z namenom da se prekliče zakon štev. 11.729, s' katerim so bile uvedene v trgovinski zakonik nove določbe glede zaščite trgovskih nameščencev, dokler se ne odobri drug zakon, ki bo "temeljite-' je vpoštoval interese delodajalcev in nameščencev". Industrijce je vznemirilo dejstvo, da so nekateri sodniki odločili, da ščiti zakon tudi industrijske delavce in ne samo takšne, ki imajo opravka samo s trgovino v ožjem pomenu besede, t. j. s prodajanjem že izgotovljenih predmetov.
Železniška zveza s Chilejem
Vlada je odobrila proračun od pre ko 5 in pol milijona lir za popravila prekoandske železniške proge, ki ?o jo poškodovale velike poplave v januarju 1934. Vest, da se bo v kratkem obnovila ta važna prometna zve za, je naredila v sosedni republiki najboljši vtis.
Incident ob meji
Oddelek paraguayskih vo'jakov, pod vodstvom nekega častnika, je pretekle dni prekoračil mejo ter vdrl na argentinsko ozemlje prefekture Pil -comayo ter izvršil tam nekatere hiš ne preiskave. Paraguaycem so bili namreč pobegnili na argentinsko stran razni bolivijski vojni ujetniki in te je vojaški oddelek iskal.
Dogodek je dvignil precej prahu, vendar pa ne bo večjih komplikacij, ker je paraguayski poslanik v Buenos Airesu že opravičil svojo vlado pri argentinskem zunanjem ministru, kateremu je zagotovil, da so bili častnik in vojaki, ki so prekoračili mejo, že aretirani ter bodo primerno kaznovani.
* i* * ft * iz
m
Zastopniki Združenih držav na pomorski konferenci v Londonu, ki dosegla nobenega uspeha v svojih prizadevanjih za omejitev obor"
žev anja
* <r * £ ★
PRIREDITEV V VILL1 DEVOTO
Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villi Devoto, ul. Sim-bron 5148, vljudno vabi vse prijatelje na domačo zabavo na prostem, ki se bo vršila v nedeljo, 12. januarja, na društvenem zamljišču, pod senčnatimi drevesi. Sviral bo dober orkester in plesalci se bodo lahko su kali po prostornem "barjarju". Tudi za pijačo in prigrizek bo dobro preskrbljeno.
Začetek ob 4. popoldne.
Odbor.
Za Tiskovni sklad
Za tiskovni sklad Novega lista je darovalo Gospodarsko podporno dru štvo Slovencev v Villi Devoto $ 7.—. Najlepša hvala!
"Jadranski koledar"
Konzorcij emigrantskega glasila "Istre" v Zagrebu je izdal tudi letos bogat "Jadranski koledar 1936", ki sta ga uredila Tone Peruško in Još-ko Žiberna. Letošnji emigrantski koledar prinaša dolgo vrsto člankov, ki so v zvezi s preteklostjo in sedanjos tjo našega naroda v Julijski krajini, poleg tega pa še mnogo leposlovnih prispevkov ter poseben mladinski del. Ima 224 strani ter je opremljen z mnogimi slikami. Cena, brez poštnine, je 10 Din in naroča se pri "Konzorciju Istra", Masarykova ul. 281II, Zagreb.
Novi ministri
Novoimenovani ministri dr. Ortiz, Castillo in Carcano, ki so nasledniki odstopivših ministrov za finance, pravosodje in poljedelstvo, so v soboto položili pred predsednikom republike po ustavi predpisano prisego. Tekom tekočega tedna so že prevzeli posle.
Viharji v pokr. Santa Fe
Po izredni vročini prejšnjih dni, se je v ponedeljek sprožil nad pQkra-jino Santa Fe hud vihar, ki je bil iz redno silovit v krajih Villa Constitución, Vanguardia in J, V. Molina. Več hiš se je zrušilo in je bilo pri tem znatno število oseb lažje ranjenih. V Vanguardiji pa je vihar povzročil smrt nekega 50 letnega italijanskega priseljenca. -Veter je bil tako silovit, da je poškodoval vse ve terne mline okrog zgoraj omenjenih bivališč. V Santa Fe so bili poplavljeni nižji mestni okraji in zveze z mnogimi naselbinami so bile pretrga ne, ker so se podrli telefonski in brzojavni drogovi.
★ & ★ # * &
Iz Evrope prispejo
BANCO GERMANICO — L. N
Alem 150 — naznanja cenj. čita^ ljem Novega Lista in vsem ostallJ! zainteresiranim, da z motorni "Oceanijo", ki prispe v tukajš^J pristanišče dne 14. t. m. dopold'"; potujejo med ostalimi potniki tretjf ga razreda tudi sledeče naše roja^1' nje in rojaki:	.
Skrlj in Šloselj Ivanka iz Sabonj Pr'
N. Gradu; Saina in Sgrablič Antonija iz ^ zina;
Grl j in Božič Marija iz Sabonj Pr'
N. Gradu; Butinar Roza in sestra Alojzija 1 Hrušice;
Kreševič Joško iz Račic pri N. Gl'3' du;
Gleščič Branko iz Vrtojbe pri Go^c' Skrt Marija iz Avč pri Kanalu; .. Ventrice Roza Jannaci, Antonij Jannaci, Marija Jannaci, Dome"lK in Jannaci Salvator vsi iz FuV''v ni je.
Za vse navedene potnike so b ¡ ladijske prevoznice nabavljene P1' zgoraj imenovanem zavodu v Av<l3' L. N. Alem 150.
SENZACIONALNA
aretacija
Braziljska policija je aretirala f Riu de Janeiro nekega Harryja gerja, ki je baje voditelj komuni« tične propagande za Južno Amerik Oblasti so našle pri njem razne tine in pisma, po katerih sklepaj0' da je Berger vodil zadnjo revoluc' onarno ekstremistično vstajo v ziliji. Trdijo tudi, da so se polasti dokumentov, ki bi utegnili resno oi' ražati odnošaje med Rusijo in ženimi državami. Berger je bil baJ¿ delj časa tudi na Kitajskem kot a' gent Kominterna in iz pisem, ki i0 jih našli pri njem, je baje razvid11;1, da bodo sredi tega Jeta izbruh"1,e na Kitajskem spet velike komu»'st' čne vstaje.
NAROČITE SE NA
"Novi list"
* i* * i* ★ lir
f S T 1 %,'		
I JI		
		¿vsémF * - W
		mm JFf^l
fig&lv/X;:;^		
		M jflffkl
	¿b " '' ' : ".Z (0	W VmJBBp
		
		iS^mpS i
		Isa® ' 1
		«■H!« ÜSE j
IIMIIIIMtimilllM MINIMUM IIMIIllltnitlllHIlIllllllllM III llltlll HI IMMI
šolo kovinaste igrače, vlivali topove
da bodo iz njih
T»
Expreso „G0RIZfA
Najstarejše prevodno podjetje za mesto in na vse strani žele. Zmerne cone in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 000 U. T. 54 Dat vvin 5172 in 2094

Zobozdravnika
Ora. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarei 21®1 U. T. 59 La Paternal M*
**************************
Obiščite Krojačnico
L. UŠAJ •
V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših
tovarn "CAMPER" •
GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal
NOVI LIST
SUM * mmmmmmtf

SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
rv
VESTI IZ DOMOVINE
srbi proslavljajo spo min davorina jenka
Beograjsko narodno gledališče je Proslavilo lOOletnico rojstva Davorina Jenka, Slovenca, na katerega ramenih je več decenijev slonelo vse glasbeno delovanje beograjskega gb tališča. Na repertoarju je bila Jenkova opereta "Vračare." Pred predstavo je stopil na oder najbolj znani srbski glasbeni kritik, vseučeliški Profesor dr. Miloje Milojevič, ki je letos preživel cele tri tedne v Slove niji, kjer je zbiral podatke o življenju in delovanju Davorina Jenka za svoje veliko književno delo o Jenku. Ta obširna in natančna študija o Jenku bo izšla že na spomlad in bo to prvo delo o celokupnem življenju in delovanju tega našega skladatelja.
zadružništvo
Zadružna zveza, katere predsednik je dr. Anton Korošec, sedanji notranji minister, je imela občni 2bor, katerega se je udeležil tudi njen voditelj. Iz poročila, ki ga je Podalo vodstvo, je razvidno, da kriza tudi zadrugam ni prizanašala, Marveč jih je spravila v resne težko-'"e, da so se zadruge začele ukvarjati s preveč širokopoteznimi načrti. Do veljave prihaja sedaj klic: "Nazaj k malemu obratovanju, ki nudi veliko več sigurnosti nego velika obratovanja I"
uspehi tenorja rijavca
Goriški operni pevec Josip Rija-vec, ki deluje povečini na nemški.l ln čeških odrih, a je gostoval na pri ^r tudi v buenosaireškem 'Colónu' pred nedavnim dobil vabilo za koncertni nastop v Rusiji. Povabili so ga, naj bi dva krat pel v Moskvi 111 dva krat v Leningradu. Za vsak "»stop dobi 1000 rubljev (30.000 ^¡n.) in plačajo mu tudi vožnjo. — ^adnje čase je Rijavec nastopal s Saljapinom v Zagrebu in Pogradu.
2 VLAKU JE PADLA
fz Labinj v občini Cerkno na Goltam se je pripeljala 231etna potnikova hči Marija Tavčarjeva, ki (|6 bila namenjena-v Ljubljano, da si Popraviti zobe. Blizu Škofje Lo-¡e Pa se ji je pripetila nesreča, da e Padla z vlaka ter dobila hude ')o;kodbe na glavi. Z istim vlakom j° jo prepeljali v Ljubljano, kjer io e Prevzel reševalni avto in jo od >e'al v bolnišnico.
Uspehi Jugoslovan
skega virtuoza
desetletni odsotnosti se je zo vrnil v Ameriko sloviti jugos-°vanski violinski virtuoz Zlatko Ba °Wič, ki je 4. decembra imel kon-Cfirt v New Yorku, v Carnegie dvo Balokovič je natančno pred Setimi leti prvič nastopil na kon-
tth
lih odrih Amerike. Od tedaj je potoval vso zemeljsko oblo in ob d fval koncerte v najrazličnejših sveta. Zadnja leta je nastopal H JVe£ Po evropskih državah, zlasti Angleškem, Francoskem, Nizo-U^tam ter v Nemčiji in Skándi-^ skih deželah, pa tudi v Rusiji, Vj ^oljskem, Češkem ter v njego-je lri naši domovini Jugoslaviji. On s! izmed naših redkih ljudi, ki iiQJ? Pridobil priznanje pred svetov Javnostjo. Balokovič igra na gos-
li izredno dragocene kakovosti, ki so zadnje delo najslavnejšega izdelovalca gosli, Stradivarija, ki jih je izgotovil pred svojo smrtjo leta 1734. Te gosli so ene izmed šestori-ce najslavnejših na svetu in njih vrednost je bajeslovna. Balokovi'-namerava obiskati tudi druga mesta po Ameriki ter prirejati koncerte.
razmere na ljubljan ski bolnišnici
Ljubljanska bolnišnica je že nekaj let premajhna. Dogaja se, da morajo celo težko bolne odslavljati, ker nimajo zanje prostora. V mnogih od delkih ležita po dva na eni postelji in bolnike je najti celo na improviziranih ležiščih po tleh in hodnikih. Potreba, da se bolnišnica razširi, je vedno večja in nujna. Prebivalstvo pričakuje, da bo vlada priskočila na pomoč; najhujšim potrebam bi bilo za prvo silo zadoščeno z 20 milijoni dinarjev, za katere so se iz Ljubljane že več krat obrnili s prošnjami v Beograd.
nov način klanja
V mariborski klavnici se je vršilo dosedaj pobijanje govedi na star na čin s sekiro. Živali so se pri tem po nepotrebnem mučile. Na seji ravnateljstva se je sedaj sklenilo, da se nabavi aparat za omamljenje goveje živine. Obstoja iz naprave, s katero se izstreli živinčetu skozi čelo v mož gane jeklena ost, ki ga takoj in brez mučenja usmrti.
vzoren
primer pošte nja
V Sanskem mostu v Bosni sta se 6. novembra poročila Vojin Indjič, pravoslavni bogoslovec, in 21-letna sirota Marija Borinovičeva. Ko sta ženin in nevesta pred tedni prišla k pravoslavnemu župniku v Sanskem mostu radi poroke, se je pri župniku zglasil 76-letni musliman Bego Mujič, rekoč, da želi v njegovi prisot nosti govoriti z nevesto. Župnik ga je peljal k mlademu paru in tu je stari Mujič izročil nevesti v staro cunjo zavitih 143 cekinov. Na vprašanje radostno presenečene neveste, od kod zanjo ta zaklad, je Bego Mujič povedal to-le zgodbo: Nevestin oče Kosta Borinovič si je z delom v nemških rudnikih pred vojno zaslužil lepe denarje. Leta 1916 je moral tudi on v ,vojno. Predno je odšel, je prišel k svojemu prijatelju Bego Mu jiču, mu izročil 143 cekinov, zavitih v cunjo, ter ga prosil, naj. mu jih shrani, dokler se ne vrne; ako pa pade v vojni, pa naj shranjeni denar izroči njegovi hčerki Mariji — takrat ji je bilo 2 leti — kadar se bo možila. On je denar shranil in ga skrbno čuval. Kosta se iz vojne ni vrnil. Sedaj je slišal, da se prijateljeva hčerka moži, zato je prišel da ji izroči očetovo doto — 143 cekinov, to je okrog 25,000 dinarjev. Da sta se zaročenca staremu Begu presrčno zahvalila, ni treba naglaša ti. Dogodek 'je vzbudil v Sanskem mostu veliko pozornost, ker so dandanes poštenjaki, kakršen je musliman Mujič, zelo redki pojavi.
KROJACNICAIN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Osorio 5025
Bs. Aires (Paternal)
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
ZASEBNO KLINIKO
Calle Ayacucho 1584. —■ U. T. 41.4985
v vsakem slučaju
Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naši kliniki specilizirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVIfi Naša klinika je edina Slovanska klinika. k¡ sprejema bolnike v popolno oskrbo,
in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure
VESTI S PRIMORSKEGA
Škofje in Abesinija
Kakor skoro vsi italijanski škofje, tako so tudi škofje v Julijski krajini (goriški, reški, poreški in zadržki) izdali svoje poslanice, v katerih pozivajo svečenike in prebivalstvo, naj podpirajo Mussolinija v abesin-ski vojni, da bo civilizacija zmagala nad barbarstvom. Tržaški škof mons Fogar očividno še ni imel prilike, da bi izdal takšno poslanico, pa so ga radi tega fašisti začeli sumničiti, češ da je indiferenten v tako odločilnem trenutku kakor je sedanji za Italijo. Gonjo proti lastnemu škofu so začeli tudi nekateri fašistični du hovniki koperskega dela Fogarjeve škofije. Na lastno roko so izdali manifest, v katerem pozivajo vernike, naj podpirajo vlado ter naj molijo k Bogu za zmago. Koperski duhovniki razlagajo v manifestu, da ima Italija "sveto" pravico do Abesinije ter naglašajo, da v takšnih trenutkih ni dovoljeno molčati. "Molk pomeni brezbrižnost", pravijo svečeniki, ki 3 tem stavkom gotovo cikajo na tržaš-ko-koperskega škofa. O tem svojem koraku škofa niso obvestili, pač pa puljskega prefekta, kateremu so poslali posebno brzojavko; v njej pravijo, med. drugim, da bo koperska duhovščina ostala vedno zvesta kralju in Mussoliniju.
Istega dne, ko so v Kopru objavili manifest, je mons. Fogar govoril v cerkvi sv. Antona članom "Katoliške mladine", ki so bili vpoklicani k vojakom.
Dejal je v svojem govoru, da je vsak krščeni človek dolžan izvrševati svoje dolžnosti napram domovini, posebno pa v tako težkih časih, kakor so sedanji. Pozval je vpoklicane, naj molijo za vojake, njihove poveij nike ter za oblasti, ki so pozvane, da nosijo breme odgovornosti v tem času za rešitev in prospeh domovine.
Fašistični listi so prinesli kratek izvleček iz tega govora, iz njihovega pisanja pa je razumeti, da jih govor mons. Fogarja ni preveč navdušil, marveč da zahtevajo od njega vse kaj drugega.
Nesreča v Raškem rudniku
V premogokopu pri Labinju se je dogodila težka nesreča. V nekem rovu je usad zasul Ivana Načinoviča, starega 38 let in doma iz Beršeca, Ivana Širco iz Babiča pri Kopru, sta rega 31 let, ter nekega Italijana. — Ves dan in celo noč so kopali, da bi prišli do zasutih rudarjev. Načino-vič je dolgo trpel ter v boju s smrtjo. klical na pomoč.
Vzrok katastrofe je treba iskati v novih navodilih, ki so prišla iz Rima: vlada je odredila upravi rudnika, naj do skrajne meje poveča produkcijo. V rudniku so radi tega morali vzeti v službo mnogo delavcev in par sto jih je prišlo tudi z notranji Italije. Radi naglice se je marsikaj le površno "izvršilo, rovi niso bili zadostno zavarovani in to je povzročilo nesrečo. Rudarji so imeli protestno zborovanje in so sklenili, da ne pojdej o več v rove, če vodstvo ne poskrbi v izdatnejši meri za varnost.
BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPEUN"
25 de MAYO 722 IT. T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči
Pivo iz sOdov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25
Samo pristna pijača
Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
Severoameriško poslaništvo v Addis Abebi je bilo prenešeno v podzenr , lje, kjer je varno pred zračnimi napadi.

JU -A, «*.
Posredovali so fašistični prvaki, ki so delavcem obljubljali, da se bodo prilike izboljšale ter da bo uprava tudi plače povišala.
* * ti * ti * ti
Informacije o vojakih v Afriki
Na podlagi dekreta notranjega mi nistra je goriška prefektura otvo-rila posebne urade, kjer lahko dobe družine in svojci vojakov, kateri s» nahajajo v Afriki, vse potrebne podatke o njih. V Gorici je ta urad nastanjen na magistratu. Podobni uru di so tudi v Gradiški, Krminu in Vipavi. Drugje po deželi pa so bili ime novani posebni dopisniki.
Beda v Trštu
V Trstu se je v zadnjem času zelo razpaslo beračenje, čeprav ga zakon o javnem redu in varnosti strogo za
Nič manj značilne pa niso v tem pogledu besede, s katerimi je neki učitelj na Tržaškem bodril učence, naj poklonijo domovini zlata in srebra. Rekel jim je: "Otroci, prinesite v šolo zlata in srebra, kajti domovina zahteva to od Vas. če bi se tomu u-pirali Vaši starši, kradite doma zlate in srebrne predmete in prinesite jih v šolo".
Smešen je bil poziv, ki so ga objavili vsi fašistični listi, da naj vsak od 40 milijonov Italijanov zbere in daruje državi vsaj 2 kilograma zarjavelih žebljev in drugih kovinskih odpadkov. Resnično se čuti že pomanjkanje vseh kovin, celo železa. Radi tega oblasti tudi ne izdajajo več dovoljenja za nove zgradbe v železo-betonu. Tudi delo pri že začetih stav bah napreduje silno počasi.
Najhuje pa je glede bencina. Cena je poskočila že na 3.60 lire za liter in pričakuje še nadaljni močan skok. Prenehal je radi tega skoro ves promet z avtomobili. Prej tako živahne ceste v trstu so sedaj skoro mrtve. Vozi se pač le še tisti, ki mu sredstva dopuščajo. Toda tudi tem bo
branjuje. Varnostni organi so dolž
ni ustaviti vsakega berača in ga od-. TT?^'	T' _____ . odklenkalo to veselje, kajti fa.sistič
no glasilo "Popolo di Trieste" je /e
vesti na pristojni urad, ki je bil v Trstu posebej v to svrho ustanovljen že leta 1928. Ker pa ima občina le eno večje in nekaj manjših zavetišč. za onemogle, katerih je prostora za okrog 500 ljudi, je nastalo vprašanje, kam z množico ostalih be račev.
Že sedaj mora urad skrbeti posebej za okrog 200 beračev, a dan za dnem se zglašajo novi. Tudi stroški, ki znašajo po 4 lire dnevno za vsakega izmed njih, so postali tako veliki, da jih občina le še s težavo zmaguje.
Kraške jame
V Julijski krajini so doslej odkrili 3.216 kraških jam, ki merijo v dolžini skupno 140 kilometrov. Novo jamo so pred nedavnim odkrili severno od Matulj pri Opatiji. Vse jame so pod nadzorstvom vojaških oblasti.
Kako se borijo proti sankcijam
Pojavi v javnem življenju, s katerimi skuša Italja reagirati proti san kcijam, spominjajo povsem na pojave v ranjki Avstriji, ki so nam še vedno v žalostnem spominu. Razlika pa je v tem, da je Avstrija šele v tretjem letu svetovne vojne posegla po sredstvih, ki jih uporablja Italija sedaj že ob začetku vojne, ki je poleg tega še prostorno dokaj omejena.
Na prvem mestu so razne zbirke žlahtnih in nežlahtnih kovin. Mu-ssolini sam je dal dober vzgled in je poklonil kar 2700 kilogramov kovin, ne sicer zlata in srebra (te ima shranjene na varnem v inozemstvu tem več v prvi vrsti bronca, po večini kipe njega samega. Kar se pa tiče zbirke zlata, priča o njeni "prostovoljnosti" že dovolj jasno dejstvo, da je med otroki v Idriji, ki so se odzvali pozivu, tudi sin nesrečnega Repulusa, ki je umrl v konfinaciji.
objavilo poziv, naj opustijo vse ne potrebne vožnje z avtomobili po mestu in tudi nedeljske izlete.
Ljudstvo seveda občuti najbolj po manjkanje živil, ker so cene močno poskočile, ali ker so razna živila'izginila s trga, ker jih trgovci ne morejo prodajati po cenah, ki jih predpisujejo fašistične oblasti. V tem pogledu prav nič ne pomagajo razni ukrepi, kakor denarne globe, zapiranje trgovin in tudi samih trgovcev. Cene se ne dajo umetno narekovati.
Sicer pa skušajo oblasti na vse načine siliti prebivalstvo k skrajnemu varčevanju s hrano. En dan v tednu je brezmesen, naslednji dan se sme jesti samo divjačina in perutnina. — Ako upoštevano še katoliški postni dan, petek, ko se smejo jesti samo ribe ,imajo sedaj v Italiji tri brezmesne dneve. Resnično jih ima ogro mna večina Italijanov še sedaj veliko več in je meso izredna delikate-sa, ki pride le za velike praznike na mizo. Ker hočejo lokalni fašistični veljaki vedno prekašati v vseh pogledih samega duceja, so pod njihovim pritiskom marsikje mesarji u-vedli poleg petka kar še tri bezmes-ne dneve. Žrtev nove odredbe pa so postale predvsem uboge ptice seliv-ke, na katere bo zopet dovoljen lov.
Tudi v šolah učijo otroke, da naj se kvečjemu enkrat na dan najedo do sitega. Da, pripetilo se je že, da je neka učiteljica na Tržaškem prepovedala deklicam prinesti kruha za južino v šolo, češ da s tem dajejo samo slab zgled drugim. V fašističnih listih pa je nekdo izračunil, da bi se lahko prihranilo kar 1,500.000 kilogramov žita, ako bi ljudje pobirali drobtine, ki ostajejo na mizi. — Možakar je pri tem samo pozabil u poštevati, koliko od vseh 40 miljonov Italijanov, ima sploh na mizi toliko kruha, da mu drobtinice ostajajo.
(Iz "Istre")
'^iVgiBiSHKiSiSt®^
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 de mayo 724	buenos aires
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE.

ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, bosta najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lefri prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 ISTOTAM ČREVLJARNICA, kjer
• se izdeluje nove črevlje ter sprejema popravila tudi ob nedeljah. Cene zmerne, lastnik
EMIL ŽIVEC PATERNAL	Osorio 5085
IZ CORDOBE
Silvestrov večer
Na Silvestrovo smo tukajšnji Slovenci in Slovenke praznovali deseta obletnico naše naselbine na skupni prireditvi Jugosl. podpornega društva ter DKD "Iskre". Udeležba 3 strani naših rojakinj in rojakov je hila precejšnja; prav malo je število takšnih, ki se niso odzvali vabilu, marveč ostali lepo doma ter s tem javno pokazali (ako niso imeli drugih zadržkov), da niso za skupno so delovanje v naši naselbini.
Spored prireditve je bil zadov»-ljiv; posebno deklamacije so bile1 do bro podane od naših malčkov, ki jim materinščina gladko teče, dasi ne 0-biskujejo šol v našem jeziku. Vsa čast zavednim roditeljem, ki za to skrbijo! Le tako naprej! —Navzoč-nemu občinstvu je posebno ugajal kuplet "Smrkavi Tonček", katerega je pela, kakor sem pozneje izvedel, neka deklica, preoblečena v dečka-capinčka.
Veseloigra "Dobrodošli! Kdaj po-jdete domov?" ni bila posebno dobro podana, kar se moških vlog tiče, med tem ko so se ženske v svojih vlogah prav dobro odrezale. Tudi precej dolgi in pomembni govor rojaka F. Kurinčiča je bil na mestu, kajti razpravljal je o vseh problemih, ki se tičejo nas izseljencev z narodnega in socialnega stališča. Le žal, da je med njegovim govorom v dvorani brenčalo kakor v panju čebel. Kje so ta čas tičali reditelji? Gotovo bo za v bodoče bolj umestno, če se govori uvrste med' prve točke sporeda; nekateri udeleženci, posebno mladina nimajo veliko smisla za spored, mar več čakajo le na plesno zabavo ter postajajo tem bolj nestrpni, čim bolj se spored zavlačuje.
Na prireditvi sem opazil tudi lepo število bratov Hrvatov s svojimi drsi žinami. Veseli me, da se tudi hrvatski izseljenci v veliki meri zanimajo za naše prosvetne prireditve, in ceio bolj riego nekateri naši rojaki.
Ostala zabava je lepo in v najlepšem redu potekla do ranega jutra.
Tem potom moram na tem mestu čestitati vrlim odborom in članstvu naših društev, da so skupno nastopili ob tej pomembni desetletnici ter nam s tem pokazali edino pravo pot, ki pelje naš slovenski narod v tujini do vzajemnosti in pravih uspehov. Zato kličem: Le tako naprej do končne zmage nad osebnim sovraštvom, ki je v preteklih letih zastrupljalo naša srca do brezmejnosti! In zakaj?
T. P.
ZA KRATEK ČAS
Moderni časi
Mati: Kaj tako tuliš? Saj sem t: že kupila puško, revolver, oklopni avto in kanon! Kaj hočeš ¿e?
Sinček: Hočeifi strupene pline!
V trgovini
Lastnik: Tega ne trpim več! Počo mu ste se kregali s klijentom? Saj sem Vam že sto krat dejal, da imajo klijenti vedno prav ter da jim ne smete nikoli oporekati!
Nameščenec: Je že prav, gospod... vendar pa je ta klijent dokazovat, da smo veliki sleparji...
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni
JOSIP FAGANEL
SOLIS 1235
(blizu Constituciona U. T. 23—1696
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, BilUnghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
48532348484823534853485353532348239048235353534853484853485323484848485300000102010001020100232300025323010001010223235323484802020202010201000002482348235323535353234823484853234823532331021009070506000102010002010201
U7P7U7P7UPP"" ""*PUP7P7U7PUP!!   ""@7P7UUU7P7UPP7P7PUU7P7P7P7P7U  """"!"""UU777UUP7UP77U77PUUU7P777P7PPP7PP77
m
Stran «
NOVI LIST

ZA POUK IN ZABAVO
nN/^SN/^
S PLINI SO SE BOJEVALI ŽE V STARIH ČASIH
Strupljeni plini kot bojno orožje niso moderna iznajdba, ampak so to sredstvo uporabljali v bojih že v pra davnih časih. Iz predzgodovinskih najdb vemo, da so predzgodovinski ljudje ponekod stanovali v podzemeljskih jamah, v katerih so kurili. Ti ljudje si iz lastne skušnje lahko vedeli, kako nevaren lahko postane, dim, če nima odtoka. Zato so že kma lu uporabljali dim v boju proti di vjim zverem, kakor tudi v boju s svojimi sovražniki.
Iz zgodovine vemo, da so Grki v Delfih imeli svetišče, v katerem "e je iz neke podzemeljske razpoke dvi gal dim. To so bili podzemeljski strupljeni plini, kateri so omanljali žensko, ki je na trinožniku sedela nad razpoko in v svoji omemljenosti prerokovala bodočnost.Ta strup, plin je bil žveplenega izvora. Kmalu so grški učenjaki ugotovili, da bi lahko ta plin uporabljali tudi za orožje. Začeli so izdelovati takozvar.i grški ogenj". Tako nam poroča grški zgodovinar Tukidides, da so Spar tanci v peloponeški vojni pri obleganju Platej uporabljali grški c-genj na tale način: drevesna debla so izdolbli ter jih na eni strani napolnili s smolo, žveplom in žarečim ogljem. Na drugi strani pa so pritr dili močne mehove, s katerimi so pihali strupene pline proti utrdbam obleganega mesta. Rimljani so se šele kesneje seznanili z grškim ognjem, ki je bil za nje dolga stoletja velika tajnost. Uporabljali pa so ogenj v boju proti sovražniku na ta način, da so goreče predmete s katapulti metali na sovražnika.
Okrog leta 671 po Kr. je živel v Heliopolisu v Siriji grški stavbenik Kalinikos. Ta je uporabil znanje o grškem ognju ter sestavil takozva ni "bizantinski vojni ogenj". Zmešal je žveplo, sol, smolo, asfalt In neugašeno apno, in to zmes s posebnimi brizgalnami brizgal v sovražnika. Očividno je pri tem bizantinskem vojnem ognju imelo glavni delež neugašeno apno, ki ima to la?t nost, da se silno segreje, kadar pri de v dotiko z vodo. Ta toplota je vžgala druge snovi in tako so nastali plini, ki so na zraku sovražniku'prizadeli mnogo škodo. Leta 678 so Bizantinci s pomočjo tega ognja uničili arabsko brodovje. Leta 716 so s pomočjo bizantinskega ognja Bizantinci ubranili prvič svoje glav no mesto. Največji uspeh pa je ta iznajdba doživela leta 941, ko je bizantinski cesar Konstantin VII. z bizantinskim ognjem premagal Slovane. Cesar je imel na razpolago samo 15 ladij, Slovani so pa imeli o-gromno brodovje več ko 1000 ladij. Toda Bizantinci so s pomočjo bizan tinskega ognja uničili slovansko bro dovje in na ta način dosegli zmago. Ker se je ta iznajdba pokazala za tako važno, je cesar odredil, da mora na večne čase ostati tajna. Cesar je dejal: "Nihče ne sme vedeti, kako se ta ogenj pripravlja. Noben narod ne sme tega zvedeti". Na svo ji palači je dal napraviti ploščo, na kateri je bilo z velikimi črkami zapisano, da naj postane brezčasten
in krščanskega imena nevreden tisti, kdor bi to važno skrivnost izdal kakemu tujemu narodu.
Ironija svetovne zgodovine pa je hotela, da je ob času križarskih vojsk ta bizantinski ogenj uničil kristjane. Saraceni, ki so poznali ne varno učinkovitost tega ognja, so z njim napadli ladje križarjev in jih potolkli. Proti koncu križarskih vojsk je izšla arabska vojna knjiga, ki je popisovala, kako se delajo vojni plini iz snovi, katere vsebujejo arzen in morfij. Tudi Kitajci so že pred mnogo stoletij poznali strupene vojne pline, katere so jemali s se boj v takozvanih "smrdlivih loncih" — V te lonce so spravili gnijoče in grde snovi, mešanice žveplenega vodika in arzena. Kadar je pihal u-goden veter, so te smrdlive lonce metali pred vrste sovražnikov. Lonci so se razbili, iz njih so vreli smrd livi plini in sovražnik je moral bežati.
Leonardo Da Vinci je tudi poznal strupene pline v vojskovanju ter jih je priporočal. Tudi drugod v E-vropi so bili taki strupeni plini znani. Ko so leta 1241 divje tatarske tolpe napadle Evropo in premagale drugo za'drugo, armade evropskih vladarjev, se jim je 9. novembra pri Lignici postavil naproti polj ski kralj. Poljaki, dasi so jih pustili na cedilu strahopetni zavezniki, so se sami sebi prepuščeni borili s tako silo, da so tatarske čete že omahovale in se pripravljale za beg. V odločilnem trenotku so začeli Ta-tari v Poljake metati strupene pline, kar je bitko odločilo. Junaška poljska vojska je obležala na bojišču.
Ženski kotiček
Poroka, rojstvo in smrt v Abesiniji
Abesinska zakonska zveza je kaj rahla: majhen prepirček — pa je ločitev, zkoraj ko pri nas. Abesinec se torej naglo loči; zlasti v Addis Abebi je polno ločenih zakonov. A-besinka. ki morda ni po volji kuhala svojemu možu in se je mož ločil od nje, gre k svojim staršem in se spet hitro poroči. Neka Abesinka. ki je bila v krščanski šoli vzgojena, je bila v starosti 11 let (!) že trikrat poročena, ne da bi vedela za to. Prvikrat so jo starši poročili, ko še rojena ni bila, dvakrat /pa s starim možem, ki ga nikoli ni videla. —> Velike so priprave za svatbo. Pripravijo pivo. ki se mora v več tednih uležati ali pa vino iz medu. Ženin si mora ženo kupiti. Tastu da zanjo krave, denar, okras tolarju in njih imena vpišejo v seznam darovalcev. Nevesta se nalipša kar se da. Okop-lje se, si poslika oči in pobarva dles na. Svatba je v hiši njenega očeta. Ona pa sedi za zastorom, ne pride nič med goste in se mora strašno jokati. Zvečer pride ženin s svojimi tovariši, začne razsajati in plača še ostanek kupnine za nevesto. Nato gresta ženin in nevesta v hišo ženi-novih staršev. Slednjič je svatba v nijh novem domu. Tudi tu sedi nevesta za zastorom v družbi tovarišic in joka.
Če je prvi otrok deček, zakličejo po vsej vasi sedemkrat zapovrstno
"illill illill", če je pa deklica, pa zakličejo samo petkrat. Koj po rojstvu pridejo vse va.ščanke k novorojenčku in najlepši poklon otroku je: "Ti si ko tvoj oče!" — Ce kak Abesinec umrje, pravijo najprej, da se mu dobro godi, koj nato pa, da je bolan in slednjič, da je umrl. Vsi prebival ci se morajo začeti jokati, medtem ko boben votlo bobni. Imajo posebne pesmi za moža, za ženo, za sina ali hčer, vsi, ki 'gredo za pogrebom, so oblečeni v prav stare obleke ali v vreče in jedo le postana, izsušena jedila. Sedanji neguš je ta običaj odpravil. Ko mu je umrl član njegove družine, je dejal, da je ta navada nehigijenična in se ne spodobi cesarski družini.
Edino, kar moški delajo, je le to, da časih kaj poorjejo ali sešijejo za ženo in otroke kako obleko. Sicer na hodijo na sodišče in ondi natančno vse poslušajo. — Ženske morajo zj-i-traj zarana pomolsti krave, podnevi pa mleti žito, kuhati, spletati košare in presti. Neporočene deklice prinašajo drva in vodo.
Taka so abesinska pravila, ki se po njih zmeraj ravnajo in se tudi vse točno vrši, ne da bi bilo treba kakih posebnih postav.
Žepni robec
Žepni robec lahko poje gospodinji hvalo ali jo obtožuje. Skrb gospodinje naj bo, da imajo vsi člani rodbine robce oprane in skrbno zli kane. Pri otrokih treba še prav posebno paziti na to. Ker se v sluzu, ki ga človek odstrani iz nosa, v kratkem času začno razvijati različne bakterije in pri daljnem uporabljanju vedno istega robca lahko pre idejo zopet nazaj v nos, je treba robec večkrat menjavati. Da se ne sme več oseb posluževati istega robca, ve skorej vsakdo; niti mati in ot rok ne smeta imeti skupnega robca. Z robcem lahko prenesemo kašelj, influenco, ošpice, difterijo ali davi-co na dotlej zdrave osebe. Zato je najvestnejša snažnost in natančnost prav na mestu. Važno je tudi, kako spravljamo rabljeni robec. Paziti moramo, da sluz ne obvisi na notra njih delih žepa, ker tu se prav tako lahko razvijejo in razpasejo bacili. Zato si moramo čistiti nos z isto stranjo roba, ki ga moramo po uporabi navznotraj zložiti. Seveda robcev ne uporabljajmo za nič družega nego za čiščenje nosu. Smešno maj
Abesinska cesarica Etge Memen s svojo hčerko Zahal na poti v vojaš-
ško bol nišnico
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj odjemal-kam veliko izbero klobukov. torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476
hne in kakor pajčevina tanke krpice iz svile ali batista, ki naj predstavljajo damske robčke, nikakor ne odgovarjajo namenu pravega žepnega robca.
Čebula je znatno zdravilo za zorenje različnih tvorov in bul. f.ebu-lo prerežemo na polovico, jo malo ocvremo ter jo navežemo na gno-ječe se mesto.Že v nekaj urah prične iztekati gnoj in jenjajo najhujše bo lečine.
Hren ni samo izborna omaka pri velikonočnem žegnu, šunki in pust nih kračah, temveč prav zdravilna rastlina. Široki hrenovi listi nam prav dobro služijo proti glavobolu, če jih navežemo na glavo. <":e prične koga v prsih zbadati in se je bati vnetja pljuč ali posebrnice, nastrgamo za prvo silo hrenove korenine, jo denemo med tanko rutico ter jo privežemo na kraj, kjer nas zba-da. Koža pordeči zaradi jedkega vpliva hrenovega soka in ljudje pra vijo, da potegne hren bolezen iz telesa. Temu sicer ni tako, vendar pa je zdravilni učinek hrenov dokazal.. Hrenov cvet (t. j. izvleček iz korenin) je dober za preganjanje zobo-bola.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah
MARKO RADALJ
Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1467 D. Sud
TOVARNA MOZAIKOV
TEOLINDO RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja
Koncesijonar portlandskqga cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA
Añasco 2763	U. T. 59-1925
BS. AIRES Postaja Paternai
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe v'seh v r sit
Velika izbera modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires
MALI OGLASI
SLOVENCI, italijanski državljani,
ki žele dobiti argentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía) naj se obrnejo na sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tr» ductora Pública Nacional, Tucumán 586, U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebne dokurrvente iz Evrope,; posredujem pri nezgodah na delu, za potovanje ali prihod iz Evrope, sestavljam prošnje ter oba vljam prevode, ki so pravomočni pri tukajšnjih oblastih.
KDOR ŽELI spoznati samega sebe,
svoje hibe in sposobnosti, svoj značaj» svoje doboče in preteklo življenje, naj M obrne na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslovi GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B» Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku.
NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588.
PREK0M0RSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
V	januarju:
13.	A. Delfino
14.	Oceania in Alcantara 17. Almeda Star
19. Formose
Proti Evropi odplovejo
V	Januarju:
15.	Florida
16.	C. S. Augustin
17.	Oceania, Alcantara in M. Pas-coal.
REDEK SLUČAJ!
V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih iin športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših ccnah.
ALBERT BELTRAM
KR0JAČN1CA ff
" Triestina "
izvrši obldke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju
Franc Melinc
BAUNES 187
(vogal Paz Soldán)
Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262
ALEXANDER DUMAS:
SULTANETA-KAN0VA HČERKA
"Alah naj odvrne od njega takšno nesrečo!" je zavpila starka, pljunila ter dvignila roke proti nebu.
"Ako hočemo rešiti Ammalata več nega pogubljenja, moramo ukreniti tako, da bo zasovražil Verkovskega'
"Ali jaz pri tem lahko kaj pomagam?"
"Da. Poslušaj me pazljivo!"
"Nobena beseda mi ne bo ubeža-la, kan", je odvrnila starka in oči so se ji iskrile.
"Dobro torej: vrzi se k njegovim nogam in joči, kakor da pokopavajo tvojega lastnega sina. Povej mu, da si slišala pogovor med polkovnikom in šamkalom; da se je ta pritoževal nad Ammalatom, ker mu je vrn;l hčerko, ter da je dejal, da ga sovraži zato, ker se Ammalat poteguje za njegovo tartarsko vojVodstvo. Zapomni si dobro, da mu boš rekla, da je šamkal prosil polkovnika, naj mu dovoli, da razpalaga z Ammalatovim življenjem".
"In bom dodala, da je polkovnik pristal na to?"
"Ne!", je živahno ugovarjal Ah med kan; "tega bi ti ne verjel. Nasprotno: reci mu, da se je polkovnik razhudil, ko je to slišal, ter da je
odgovoril... Poslušaj me dobro m razumi!"
"Poslušam in razumem, ne boj se" je dejala Fatma.
"Ter da mu je polkovnik odgovoril, da vse kar lahko stori za šam-kala, seveda pa edinole pod pogojem, da bo zvesto služil Rusom, je to, da pošlje Ammalata v Sibirijo".
"V Sibirijo!", je vzkliknila starka.
"Daj, ponovi, kar sem ti dejal", je ukazal Ahmed Itan.
Fatma, ki je imela dober spomin, je ponovila, besedo za besedo, vse, kar ji je bil dejal kan; za večjo gotovost ji je ta storil ponoviti vse dva krat.
K glavnemu delu te izmišljene zgodbe je Ahmed kan dodal celo kopo manjših podrobnosti, ki si jih je Fatma zapisala v spomin, zahtevajoč pa od kana, da ponovi dano obljubo.
Kan je vse potrdil in, nekako na račun, je dal starki zlatnik, zlatniki pa so med hribovci tako redki, da jih uporabljajo kot okraske.
"Alah!" je vzkliknila Fatma tei krepko stisnila v roki zlatnik. "Naj se mi sol spremeni v pepel, naj u-mrem od gladu, naj..."
"Dovolj", jo je prekinil Ahmed, "ne pitaj zlodeja s svojimi kletvina-mi in govori rajši besede, od katerih imaš kaj haska. Vem, da ti Ammalat popolnoma zaupa. Ne pozabi, da se gre za njegovo srečo in da ga
rešiš pogubljenja, če ga iztržeš iz ruskih rok. Ko bo prepričan, da ga hočejo poslati v Sibirijo, bo zapustil svoje nove prijatelje ter se bo poročil z mojo hčerko. Tedaj pa pridite vsi v Kunsak, v moj grad... v tvojo staro domovino, kjer boš s pesmijo na ustnicah lahko zaključila svoje življenje, katero si bila začela pojoč. A gorje tebi, če me izdaš ali pa če s svojim čvekanjem vse pokvr.-riš!"
Ne boj se, kan; dobra ženska sem in vse bom storila, kakor si naročil".
"'Dobro torej; in da o tem ne boš govorila več, razen ko bo čas za to, menim, da bo najbolje, če ti z zlatom zavežem usta".
Tako je rekel kan ter dal Fatmi še en zlatnik iste vrednosti.
"Na svojo glavo in na svoje oči prisegam, da sem tvoja", je vzkliknila starka, poljubila kanu roko ter nato pokleknila, da mu poljubi tudi noge.
Ahmed se je z zaničljivo kretnjo umaknil ter dajal sam zase:
"Suženjstvo, suženjstvo, ki povz-čaš, da se za dva zlatnika človek vije kakor kača! Prokleto bodi!"
4
XIV
PISMO POLKOVNIKA VERKOVSKEGA SVOJI ZAROČENKI
Avgusta 1822.
Taborišče v Kafir Kumjeku.
Da, ljubljena Marija: Ammalat je zaljubljen, blazno zaljubljen. :— Nikoli nisem jaz tako pretiraval v svoji veliki ljubezni do tebe, tudi v svojih mladih letih ne, dasi je lju bežen do tebe zame vse. Jaz se:n plamenel zate kakor papir, ki so ga vžgali solčni žarki; on pa plemeni kakor ladja, ki jo je^ vžgala strela in ki je izgubljena v širnem morju.
Ali se še spominjaš na one srečne čase, ko sva čitala Shakespeare-jevega "Otela"? Dobro: samo v O-telu moreš najti primer onega tropskega ognja, ki šviga po žilah našega prijatelja.
Sedaj, ko je prvi led razbit, mi moj prijatelj rad na dolgo in široko govori o Sultaneti in jaz prav uživam, ko vidim, kako se navdušuje, ko govori o njej. Zdaj je podoben slapu, ki pada z vrha visoke gore, zdaj pa vrelcu bakumskega olja, ki šviga iz zemlje. Ves v ognju, kakor vrelec, ki gori brez prestanka, postaja rdeč tudi v obraz in iz oči mu švigajo strele. Prisegam ti, da je Ammalat v takšnih trenutkih naravnost čudovit. Mene to omehča, pa razprostrem roke in ga pritisnem na nrsa, na katera se mi vrže, ko ga je njegova vzhičenost sama strla. — C.rez trenutek pa se nekako sramuj
sameea sebe, ne drzne si pogledati I me v oči, stisne mi močno roke, pa, odide spet v svoj šotor, kjer prebi je cele dneve v popolnem molku.
Ammalat, ki je mnogo bolj potrt, odkar se je vrnil iz Kunsaka, me je začel spet prositi, naj mu dovolim, da pojde spet obiskat Sultaneto; vendar pa sem mu prošnjo odbil, ker moram čuvati nad njegovov častjo. Ljubezen, ki jo goji moj prijatelj, je tako silna, da bi prej ali slej prelomil dano besedo in to bi uničilo ideal, ki sem si ga ustvaril o tako ¡zbornem in plemenitem mladem možu,
O vsem tem sem pisal Jermolovu, ki mi je odgovoril, naj grem z A-mmalatom v Georgijevsk, kjer se bo tudi on nahajal. Tam bo general, potom Ammalata, začel spet pogajanja z Ahmedom kanom; ta pogajanja utegnejo biti zelo važna za Rusijo ter prinesti tudi srečo mojemu prijatelju s tem, da mu omogočijo poroko s Sultaneto.
Potem pa, ljubljena Marija, mu storim poklekniti pred tebe in mu porečem: "Blagoslavljaj jo, kajti če ne bi jaz oboževal Marije, bi ti sedaj ne bil Sultanetin mož".
Včeraj sem dobil pismo generala, ki je v- svoji dobrohotnosti uganil moje želje: dovolil mi je, duša zlata, da se vidiva v kopališčih. Takoj bom odrinil, le polk moram prej še odpeljati v Derbent.
Kateri orel mi posodi kreljuti za moje potovanje? Kateri velikan mi posodi moč, da bom mogel nositi vso svoio veliko srečo?
Srce m: utripa s takšno silo, ' moram včasih pritiskati na prsa obema rokama, ako nočem, da 11,1 uide.
Oh, Marija, da bi me mogel
uspavati vse do trenutka, ko te
bo'11
ei
spet videl, ter narediti, da bi do te daj ves čas sanjal le o tebi!
In da boš vedela prav vse, ljubil na moja, ti povem, da sem se dan zbudil zelo žalosten; ne vem kak*114' čudne misli so mi rojile v glavi.
Zapustil sem svoj šotor ter pil v Ammalatovega; ta je še spal; bil je bled in njegov obraz bil mrk.
Ne vem zakaj, Marija, vendar P', se mi zdi, da se v prsih mojega v jatelja borita sovraštvo in ljuzeze)1
Ammalat je hud name, ker nlS' ustregel njegovi želji; a kako se
e*1 boü'
maščeval, ko bofri popolnoma gladil pot, ki ga dovede do sl'eifg — "Ali nisi pravil, da •
v* en*
Su,ltaneta tebi vse? Torej —- v""
jo!"	vi[I)
Danes se za dolgo dobo pošlo
f>d svojih dagestanskih gora. ■
\rsele 1
bogve, morda se poslovim za v ^
Duša! Ne veš, kako sem vesel. ti sedaj lahko z gotovostjo re<e Nasvidanje!
XV
•P pre'
Pn Ammalatovih žilah se Je takal strup laži ter vžigal mjeg kri.
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista"
UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.