Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. —oio Študij družboslovja. Iz seznama dela po krožkih, ki ga stalnopriobčujemo pod rubriko »Učiteljska samoizobrazba'.< je raz* vidno, da se je večina krožkov pridružila mnenju delegacije in prvega izobraževalnega tečaja, da je smatrati študdj druzorslovnih vprašanj kot nujno potrebno pnpravo za vse izvenšolsko in šolsko^retormno dclo uči* teljstva. Vendar so nam nckatcri krožki spo* ročili svoje mnenje. da smatrajo pcdagoška vprašanja za važnejša in edino na mestu kot razpravni predmet krožkovih sestank^v Naj odgovorimo na ito mnenje na tem mestu, ker je zadeva principijelnega in zato spiošnega pomena. Družboslovno spoznanje je pred* pogoj vsakega modernega izobraženca. Samo zdrav človeški razum in življenska praksa mu nista zadosten kompas, da bi se mogel pravilno orientirati v današnji dobi gospo< darskih kriz, stanovskih organizacij in med* sebojno butajočih se valov raznih svetovnih in življenskih naziranj. Če velja to splošno za izobražence, velja v povečani men za učitelja, ki naj pri svojem ddlu v šoii in iz* ven šole nastopi sigurno znanstveno fundi^ rano pot. Za učiteljice kot javne delavkc velja isto pravilo. To pribijemo zlasti radi poročila nekega krožka, da se zlasti to\Tari= šice updrajo temu študiju. Ali ne zavzcmajo učiteljice istega socialncga položaja v narodu kakor njihovi tovariši, Sicer pa ima vsaka gla« va svojo pamet, in daleč smo od namcna da bi hoteli uniformirati vse mišljcnjc slovenskcs ga učiteJjstva. Pustimo času in razvoju nalogo, ki bi se drugače tolmačila lahko kot dikta» tura najvišje OTganizačnc inštance. Tudi ta pojem bo doživel — to verujemo trdno radi boljše bodočnosti našega stanu — svojo mc; tamorfozo. Kaj tedaj? Lahek odgovor. Krožek, ki bi bil prepričan o nepotrebnosti družboslovncga študija, naj se pridno peča z aktualnimi pedagogkimd vprašanji. Potre= bujemo pobud in dclavcev vscpovsod in zaito pozdravljamo vsako resno stremljenje. Ni pa rečeno, da bi se ne ozirali tudi drugi krožki na to potrc'bno dek>. Nasprotno: v smdslu dogovora na prvem izobraževalnem tečaju naprošamo pedagoški krožek v Mari= fcoru, da pripravi potroben učni materijal, ki ga bomo prcdložili vscm krožkom v raz= pravljanjc. Polcg vsega tcga imajo pa krožki važno nalogo), dvdgatd medsebojno sollddars Tiost, sodelovati pri naših v*italnih stanov^ .skih, idejnih in organizačnih vprašarijdh. kajiti — naš ceterum ccnseo — brez resno delujočih krožkov ni možen dvig našega stanu. —oio Sklicateljem krožkov. Ponavljamo .-z:ope>t in zopct staro pcscm: sklicatelji n'u majo pravice odtego>vaiti kr&žkovim članom t. j. svojim tovarišem :in tovarišicam možnost, sadelovati pri organizirani izobražc= valni akciji silovonskcga učitcljstva in pri iz; popolnjevanju svoje organizacije. Ugotoviti moramo namrcč, da grc zavlačevanje sklica* nja sestankov v vcliki vcčini na rovaš krož« kovih sklicateljcv. Z opravdčevanjem, da sc ne čutijo poklicani ali sposotai voditi tega dela, zavlačujejo od tedna do tedna sklica* njc svojih kolegov k ddu dn posvetovanju. Naj pribijemo v pojasndlo dn vcdnost vscm sledeče: Po natančnih navodilih, ki so jih sklicatelji prejeli od povcrjcništva, je za vsa^ kcga, ki je navodila prečital, takoj razvidno, da inimajo aklicatelji nobene druge naloge kakor da ustmeno ali pismcno povabijo čia= ine svojega krožka na sostanek. Vsc drupo delo se uredi po navodilih avtonomn'0 na sestanku. To jc tako skromna zahteva, da bi se jo upali staviti celo v slučaju, če bi bilo učiteljstvo nepismeno. Izgovor, da bi bil kdo izmcd sklicateljev preobložen z drugim delom — kar radi supondramo — ne more držati. Gre namreč za sklicanje (t. j. napi* sanje par dopisnic) le prvega sestanka, ki bo svojega, :z delom resnično preobloženega sklicateija, goitovo oprostil nadaljnjega dtla *ter izvolil drugega s'k<licaitelja izmed se'be, Naslov novega sklicatelja je pa takoj javiti poverjeništvu radi zveze. Tudi izgovori rsdi ¦slabih zvez, zlasti v zimskem času, ali radi neprostega časa, ker so nekateri kolegi za* pos'leni s šolo dopoldne, drugi pa popoldne, so le deloma opravičljivi. Čc ne morejo le nekateri na sestanek, ne izhaja iz tega. da bi nihče >ne prišel. Kjer je učiteljstvo količkaj dovzetno za to ncodložljivo dclo, se bo do= ločil sestanek tudi na kak prost dan. Gre le za en dan v mesecu. Brez žrtcv se ni šc nik* dar izvršila nobena akcija. Kdor noče abso= lutno ničesar žrtvovati, naj ostane kratko« malo doma, naj bojkotira vse delo, naj hodi mimo organizacije svoja pota. Morda ga bo kedaj. v tihih urah izpraševanja vešii, very darle oblila rdečica sramu, in zopert bo nov član pritegnjen k delu za narod in stan. Ta« ke izprcobrnitve sc pa ne bodo vršile tam, kjer se nihče ne žrtvuje. Menimo pa, da je beseda »žrtev« v tej zvezi deplasirana in bi bilo 'bolje, da tega pojma ne diskrcd'tiramo. Sestankd morajo postati naš praznik, naj= lepši socialni dan učiteljstva. visoka pesem vstanovske solidarnosti. Udeleiba bi Tiam morala postati duševna potreba in notranja radost. Sklicatelji in sklicateljice! Ne mu= dite niti dneva več z odlašanjem! Kar je potrebno, se mora izvršiiti. Tu ni govora o osebni dikitaturi; stojimo pred impciativom časa in razmer. —oio Poročila o sestankih. Pvivatiio smo izvedeld, da se je vršilo že več sestankov, ne da bi dobili o njih poročila. Pros'mo, da nam zapisnikarji nemudoma sporoče svojc zapisnike. Prd tej priliki opozarjamo, da nam je potrebna tudi statistdka o števihi članov vsakega krožka in ne samo o prisotnih na sestanku. Sicer pa naj bodo zapisniki zelo kratki; obsegajo naj le to. kar je navedenega v navodilih. in še to v najkrajši obllki. —oio Delo po krožkih: 46. Ptuj. Prvd sestanek 19. oktobra l. 1. Prisotnih 25 od skupnega članstva 27. Raz< pravljal je o pomenu izobraževdnih krožkov. 47. Ptuj. Drugi sestanek 26. oktobra 1. 1. Priscntnih. 25. Tov. Mervič je poročala o pe* dagoškem dnevu v Mariboru. 48. Ptuj. Tretji sesitanek 14. decembra 1. 1. V razpravi 1., 3., 4. in 5. poglavje iz prve brošure. Prisotnih 25 članov. 49. Sv. Jurij (okraj Ljutomer). Udelc« žencev 10. Določil je delovni program krožka. 50. Št. Vid pri Stični. Prvi sestanek 17. decembra 1. 1. Navzočih 7. Razpravljal je o navodilih za delo po krožkih. Prihodnjd sc« stanek 15. jamiarja v Št. Vidu. 51. Ljubljana. Tretji sestanek z učite« ljiščniki 5. januarja. Navzočih 5. Govorilo se je o gospodarskem Mberalizmu. 52. Ptujska gora. Prvi sestanek 13. de« cembra 1. 1. Udeležencev 19. Razpravljal je o rcformi šole ter o potrdbi in pomenu iz^ obraževalnih krožkov. 53. Celje. Prvi sestanek 4. januarja. Pn» sotnih 10. V razpravi navodila ter 1., 3. in 5. poglavje iz prve brošure. 54. Kamnik. Prvi sestanek 22. decembra 1. 1. ob prisotnosti 17 članov. RazpravljaL je o navodilih ter o 1. in 5. poglavju dz prve brošure. 55. Domžale. Prvi sestanek 17. decem* bra 1. 1. Navzočih 12. Na dnevnem redu na* vodila in ,smern'ice delovne šole. 56. Črnomelj. Otvoritveni scstanek se jc vršrl 18. deccmbra 1. 1. Razpravljal je navo* dila za delo v 'krožku. Prihodnji sestar.ek 15. januarja.