2 ~ je, in se 5 Po^aRJ^njem vu e n eqa jarn SIR! V fésJ ^PORCCILO fll^U- je Po sesTanKM vebet Komu eo TOKLoniL -4Sfdi-. na Km Hse je UST3VIL SoS-TDS rinca Ki ¿¡a vssKo poueTje f povABi K sesi ^ in in ji Ta^o FOLepsaL P0P0Lt>ne. IGRA 5 Aleša Meti Decembrski mraz je grizel do kosti, zato so se Pisane kače odločile, da bodo današnje vodovo srečanje preživele v topli taborniški sobici, ob čaju in igrah. "Zakaj pa je prek mize pogrnjena rjuha?" je vprašala Tina, ko je hotela odložiti skodelico. "Danes se bomo igrali igre spomina in čutov, ki jim pravimo tudi Kimove igre. Rjuha je del naše prve igre," je pojasnil Luka. Vsak je vzel v roke kos papirja in svinčnik, Luka pa je razložil igro: "Na mizi leži dvajset predmetov, prekritih z rjuho, ki jo bom odgrnil za eno minuto. V tem času si oglejte predmete in si jih poskusite čim več zapomniti. Nato bom mizo zopet pregr-nil, vi pa boste na listek napisali vse predmete, ki si jih boste zapomnili." Takoj, ko je odgrnil rjuho, so taborniki pričeli ogledovati: zobna krtačka, očala, lonček, škarje, kompas, nogavica, svinčnik, kovanec, plišast medvedek, rutao ... In minuta je res hitro minila. Luka je zopet pregrnil mizo, Pisane kače pa so tuhtale, kaj vse so videle. Tokrat je bil najbolj uspešen Matija, ki si je zapomnil prav vse. "Zdaj pa bomo preizkusili še vaša ušesa," je dejal Luka in prinesel radio. "Na zgoščenko sem posnel deset različnih zvokov, vi pa boste morali uganiti, kaj jih povzroča." Kmalu se je zaslišalo šumenje, nato mu je sledilo brnenje, pa čivkanje, to-pot, mukanje, pokanje in drugi zvoki. "Uh, ta je bila pa težka!" je dejala Urša. "Jaz sem spoznal samo mukanje in zvo-nenje cerkve," je dodal Matevž. "Pa šumenje vetra in čivkanje ptic," je dodal Aleš. Tokrat so bili zmagovalci vsi, saj so s skupnimi močmi prepoznali vse zvoke. Za naslednjo igro je Luka pripravil več lončkov, katerim je preluknjal pokrov. V vsakega je dal nekaj, kar i m zelo značilen vonj. V enem je bil pralni prašek, v drugem kis, v tretjem cimet, v četrtem kava in tako naprej. Taborniki so nato po vonju določili, kaj je v vsakem lončku. "Kako diši," je vzkliknla Mojca, ko je vohala lonček s pralnim praškom. "Uf, to je pa prav gotovo gorčica," je zavihala nos Katja. "Na koncu pa vas čaka še prav posebna in zelo pomembna igra," je rekel Luka in jim pričel z rutkami zavezovati oči. Za njih je pripravil drobne koščke hrane, ki so jo nato poskušali prepoznati po okusu. "Mmmm, to je sir, kajne?" je dejal Aleš po prvem koščku. "Aha, to je pa kocka sladkorja," je rekla Tina. "To je jogurt ali pa kisla smetana," je rekel Matija pri tretjem koščku. Pri zadnjem koščku pa so vsi ostali brez besed, saj jim je Luka za konec pripravil prav posebej dobro čokoladno pecivo. "Luka, ali bomo naslednjič spet preverili naše čute?" je povprašal Rok. "Predvsem tega zadnjega, kajne?" je še s polnimi usti dodal Aleš. 6 december Jasna Lojk, Martin Kavšček in Aljaž Gaberšek - Aljo Vesna Zveri so velika skupina živali, zanje je značilna hitrost, ostra čutila ter veliki in nazaj zakrivljeni zobje. Njihovo telo je pokrito z dlakami. Živijo v prostranih in razgibanih gozdovih. Ris spada v družino mačk. Najdemo jih po vsem svetu, razen na Antarktiki in v Avstraliji. So odlični-^ lovci. Plen dolgo zasledujejo in nato napadejo iz' zasede. Ris ima rdečkasto siv kožuh, posut s pegami, in na vrhu uhljev čopke dlake. Samci so precej večji in težji od samic. Tehtajo do 34 kg. So težji od tebe? Zaradi lova in širjenja človeških naselbin je bil pri nas pred dvesto leti iztrebljen. Na srečo smo ga s tremi pari leta 1973 ponovno naselili v kočevsko-ribniške gozdove. Od devetih vrst medvedov pri nas živi le rjavi medved. Jedilnik rjavih medvedov sestavljajo večinoma rastline, sadje in gozdni plodovi, jedo pa tudi manjše sesalce, žuželke in ribe. Radi se posladkajo z medom. Hrano iščejo zvečer in ponoči, podnevi pa počivajo v gostem grmičju. Živijo sami, zato jim rečemo tudi samotarske živali. Medvedi so naše največje zveri, saj so težki več kot 150 k i I o g r a -mov! Parijo se spomladi, samica pa skoti mladiče pozimi v brlogu. Mladiča spremlja vse leto in še naslednjo zimo, zato včasih vzgaja tudi dva mladiča hkrati. Medved, volk in ris človeku niso nevarne živali in se ga, če je le možno, na daleč izognejo. IGRA 7 I Navadni ali sivi volk je bližnji sorodnik udomačenega psa. Težek je do 70 kg in je naš največji plenilec. Je zelo hiter: v eni noči lova bi lahko prišel od Ljubljane do Kranja in nazaj! Divjad preganja in jo tako izčrpa. To je dobro, saj s tem v naravi odstranjuje bolne ali poškodovane živali. Volčja družina se imenuje krdelo. Odnosi med volkovi v krdelu so točno določeni. Mladiče imata lahko le vodilna volkulja in volk. Skozi zgodovino so zaradi strahu pred napadi na človeka ali domače živali zveri ubijali. Danes s tehnologijo počasi prihaja tudi zavedanje, da so te zveri (kot vsa ostala živa bitja) pomemben del našega planeta. Skupaj z nami tvorijo povezan krog življenja. Zato je pomembno, da jih zavarujemo in ohranimo. Same se namreč ne morejo več braniti, niti se umakniti - ljudje smo po-vsod.Bi rad srečal kakšno od teh živali? Svojemu vodu in vodniku lahko predlagaš izlet v živalski vrt, pa tudi obisk kakšnega gozdarja ali lovca. Si vedel, da: je v Sloveniji približno 300 medvedov, 50 risov in 35 volkov? da latinsko ursa pomeni medved in da je Veliki voz del ozvezdja Velikega medveda, v angleščini Ursa major? medvedje pozimi ne spijo povsem zares? Njihovi želodčki še kar (sicer zelo počasi) me-ljejo hrano, vsake toliko pa se tudi zbudijo in gredo na "lov". Temu strokovnjaki sedaj rečejo zimsko mirovanje. so se domači psi razvili iz volkov, ki jih je človek začel udomačevati že v mlajši kameni dobi, to je pred približno 7000 leti? da so medvedje tudi panda, grizli, črni medved in severni medved? da jazbec spada v družino kun, lisica pa v družino psov? da so zveri pri nas tudi šakal, jazbec, podlasice, vidre in divje mačke? Viri: Sket, Gogala, Kuštor, 2003. Živalstvo Slovenije. TZS 8 december Ugotovi, česa se Ajda, Niko in Lena najbolj veselijo med prazniki! NE BODI CEPEC, CEPI SE! Si že kdaj imel klopa? Čeprav so čisto majhni, so najbolj nevarne živali v gozdu. Nekateri namreč prenašajo bolezen, ki lahko poškoduje možgane. Zdravniki ji pravijo klopni meningoencefalitis. November in december sta idealna meseca za cepljenje proti tej bolezni. Pozanimaj se v lokalnem zavodu za zdravstveno varstvo (v Ljubljani: www.zzv-lj.si; tel.: 01/586 39 00). Z313IAI INZ3NS :A3HS3d 'Sfia^ !^iuepew - euei :6eus u O^N U epfv ^VlNIUiaV!,, A3HS3d DOGODIVŠČINA 9 trpinom Pozdravljeni sotrpini! December je poseben mesec - poln prazničnih luči, okrašenih prostorov in veselih ljudi. Izkoristite ga. Veselite se življenja in delite srečo z drugimi! Srečno 2008 vam želiva Kuhla&Kahla!!! V: Hojla! rubrika je res zakon. Pišem vama, ker pač moram nekomu malo pojamrati in upam, da mi bosta lahko pomagali. Kar se tiče moje postave in videza sem res lahko srečna, ker nikoli nisem imela nobenih težav z odvečnimi kilogrami, nikoli nobenih diet in štetja kalorij. Sem suha, ker sem to podedovala od svojih super prednic. Sicer vse lepo in prav, ampak pred nekaj dnevi sem slišala, da se po šoli govori, da sem zbolela, da imam anoreksijo. Da sploh nič ne jem in da obsedeno hujšam. To pa seveda ni res! Verjetno je neka sošolka razširila te govorice, najbrž iz čistega ljubosumja, ker ona nima take postave kot jaz. Kaj naj naredim, da v šoli ne bodo več buljili vame in opravljali za mojim hrbtom? Tja{a Jaka Bevk - {eki Draga Tjaša! prej vse pohvale za pogum, da nama pišeš s tovrstno težavo. Zavedati se moraš, da anoreksija in bulimija še vedno predstavljata nekakšno tabu temo v naši družbi. Če si ti zdrava ter se normalno prehranjuješ in giblješ, imaš pa bolj koščeno postavo, v redu - pravzaprav res super zate. Razumljivo pa to lahko sproži zavistne poglede tvojih sovrstnic, ki se v teh pubertetnih časih rahlo spopadajo s kilogrami. Vse, kar ti lahko svetujeva, je, da si ne pustiš, da bi govorice vplivale nate. Skušaj jih pozabiti in živi čim bolj normalno naprej. Bodi odkrita do okolice, ne skrivaj svojih navad, obenem pa ne pusti, da te prizadene. Postavi se zase in v primeru konfrontacije jasno povej, da gre za izmišljotine, da si pač tako grajena, a zdrava. Srečno! V: Draga Kuhla in Kahla! Groza, groza, groza ... Že tako al tako imam polno problemov čez dan, potem pa ponoči vse postane še hujše. Moje sanje so zadnje čase res grozne. Sanjajo se mi stvari, za katere sploh ne verjamem, da lahko nastanejo v moji glavi. Zjutraj se zbudim še bolj utrujen in živčen in potem cel dan razmišljam o teh sanjah. Kaj to pomeni, zakaj se mi to sanja. Zvečer me je strah, ker ne vem, kaj me čaka to noč. Sliši se malo neumno, da se bojim svojih lastnih sanj, ampak se jih, res! Naj navedem nekaj primerov: vesoljci, pošasti, zveri, zobje, žrela, duhovi... Nočna mora obro jutro! lalo humorja za začetek. Nerodna zadeva, da ni več nobeno jutro dobro - vsa so grozna. Torej se vprašajmo, kje tiči vzrok za vse to? Mogoče v prekomernem gledanju filmov, televizije, računalniških igric, ali pa si preprosto pod prevelikim vtisom knjig s takšno vsebino. Ne veva. Vsekakor boš moral kaj ukreniti - recimo, se s kom pogovoriti, prebrati kakšno knjigo o sanjah. Ali pa preprosto pozabiti na to, se sprostiti in bo šlo mogoče mimo, kot eno tistih obdobij v življenju, ko te tlačijo more. Kaj pa veš? Nedvomno se nekaj dogaja v tvoji podzavesti, nekaj te preganja ali muči. Samo z raziskovanjem sebe oziroma prijateljskim pogovorom z nekom, ki mu zaupaš in te resnično pozna, bi si lahko pomagal. Globoko v sebi verjetno že poznaš vzrok, a se bojiš z njim soočiti. Poizkusi, izgubiti nimaš ničesar - le vseh teh grozljivih noči! Vsi potrebni nasvetov pišite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.com. to ^ december SiNi Da smo taborniki malce drugačni od drugih ljudi, dokazuje tudi dejstvo, da imamo cisto svoje izrazoslovje oziroma besede, za katere mi vemo, kaj pomenijo, drugi pa si ob njih skoraj zlomijo jezik. Tako poznamo kar vrsto besed oziroma izrazov, ki so v uporabi že desetletja ali več, vsako leto pa nastaja tudi kopica novih izrazov, ki pa se ponavadi vežejo na posamezna rodova taborjenja. Lep primer je izraz "Frbajs", ki ga zasledite na taborjenjih v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu. V kolikor ta beseda pri vas vzbuja radovednost, boste za pomen te besede morali obiskati tabor Šaleške zveze tabornikov. V sledečem pisanju vam bom skušal na kratko razložiti nekaj najbolj poznanih taborniških izrazov. MČ, GG, PP, ZTS, BiPi, LMB, ROT, NOT, ZNOT ... s kraticami (pre)polno taborniško besedišče! Kratice Neverjetno, kako smo taborniki obsedeni s kraticami. Toliko, kot jih imamo mi, jih verjetno nima nihče. Treba je opozoriti, da je njihova (pre)pogosta raba lahko za netabornike prav odbijajoča. Izrazi, ki so za nas povsem vsakdanji, so za njih popolna "špahedrajščina". Zato vsaj pri uporabi v medijih priporočamo uporabo kratic in celotnega naziva. Twist Seveda vsem dobro poznana beseda, ki pa ima v angleškem jeziku povsem drug pomen. Pri tabornikih beseda twist pomeni taborniški kruh, ki pa ga verjetno zna speči prav vsak. O receptu ne bom zgubljal besed. Testo lepo ovijemo okoli palice in ga pečemo nad žerjavico ter tako v zelo hitrem času dobimo taborniški kruh. Tabu Tabu je polinezijska beseda, ki pomeni nedotakljivost. Beseda se je trdno zasidrala v našem izrazoslovju in jo je še vedno mogoče zaslediti na poletnih taborih širom po Sloveniji. Pomen je zelo podoben originalnemu. Tabu oziroma prepoved ponavadi velja za prostore, kamor taboreči nimajo dostopa (na primer šotori tabornega vodstva, gospodarski šotor, kuhinja). DOGODIVŠČINA 11 Latrina Beseda latinskega izvora pomeni preprosto, odprto stranišče. Skoraj ni tabora na katerem ne bi imeli poleg po jagodah dišečih oziroma smrdečih kemijskih WC-jev tudi latrine. Zelo zanimiva pa znajo biti imena latrin, na primer: luknja, kaka-lulu, hollywood itd. Gremo na hajk! Le kdo ne bi poznal te besede? Hajk je prevod angleške besede hike. Hajk pomeni izlet manjše skupine tabornikov (ponavadi ne več kot enega voda), ki prenoči na prostem. Priprave na hajk so zelo natančne in skrbne, taborniki pa se na njem naučijo kopico uporabnih stvari (orientacije, pionirstva, kuhanja). Besedo jamboree najdemo v le redkih slovarjih. V tistih, kjer jo najdemo, pa se beseda razlaga kot mednarodni zlet skavtov. Izvor besede ni natančno pojasnjen, nekako se je oprijela teorija, da jamboree pomeni indijanski izraz za druženje plemen, kar pa ni nujno pravi pomen. Najbolj pomemben za nas je sedanji pomen besede. Že leta 1920 se je lord Baden Powell odločil za to besedo in ji dal točno določen pomen. "To je največji zbor mladosti, do katerega je kadarkoli prišlo," je dejal ustanovitelj svetovnega skavtskega gibanja. In tudi letos, ko je v angliji potekal svetovni skavtski jamboree, je bilo tako (42000 mladih z vsega sveta). q Da/je čisto navaden fant. Ni vedno priden, ogamame in lahko bi rekli, da je povprečen.] jme, zakaj mora hoditi v šolo in ne ve kaj b U. Počasi začne odkrivati, da bi rad živeti ■ga neffirnl^^^^^^^^B^H kV JF dbe boste izvedeli v leJoBj^oi Nadalj Luči miru preko Mirka Dar Hz Betrenenia, ki va \iz Be^ - nedelja, 16.12. ob 16. uri maša v ljubljanski stolnici - nedelja, 16. 12. ob 17. uri osrednja prireditev pred magistratom VABLJENI vsi taborniki, da se osrednje prireditve udeležite v čim večjem številu in pomagate Mirkotu Dar-u razširiti plamen miru naprej! 12 ^ december Urša Kobal - Snoopy Lovro Splichal Lovro Splichal je 13-letni tabornik, ki prihaja iz Rodu dobre volje iz Šiške. Čeprav je tabornik šele eno leto, je osvojil že veliko taborniškega znanja. Lovro je res velika faca, ker tisti, ki ga ne pozna, misli, da je angelček, vendar je vedno pripravljen na hec in jo kdaj komu pošteno zagode, da se vsi smejijo. Tudi če se zdi, da je bolj tihe in mirne narave, zelo rad govori. 1. Prijatelji me drugače kličejo še ... Splih. 2. Znan sem po tem ... da sem z dušo inttelesom predan nogometu. 3 4 5 6 7 8 Moja skrivnost je ... da rad jem sladkarije. Moja največja želja je ... da bi uspel v nogometu. Če bi bil žival, bi bil ... lev. Če bi bil bogat ... bi si omislil Ferrarija. Kraj, ki si ga najbolj želim obiskati, je ... Miami. Če bi se kar naenkrat znašel sredi puščave, bi ... hodil proti jugu. 9. Moje najlepše počitnice so bile ... ko sem bil na taboru v Kostelu. 10. Ko bom velik, bom ... učitelj angleščine. 11. Moja najljubša skupina je ... Big Foot Mama. 12. Največja lumparija, ki sem jo storil pri tabornikih, je bila ... ko sem risal po mizi. 13. Najlepša stvar, ki se mi je zgodila pri tabornikih, je bila ... taborniški krst. 14. Biti tabornik pomeni ... da se imaš vedno fino. 15. Na tabor sem šel ... ker mi je sestra vedno govorila, da so taborjenja zakon. i Igra ■dogodivščina 13 Daj gol! zj L!¿¿ Sini Šeki IZVAJANJE: znotraj ali zunaj. OPREMA: 2 ali 3 nogometne žoge oziroma druge žoge podobne velikosti, piščalka za sodnika. ČAS TRAJANJA: je neomejen, a vendarle naj ne traja predolgo, saj lahko igra kljub dinamičnosti in hitrosti postane nezanimiva. Ta izjemno zanimiva, preprosta in dinamična igra poteka takole. Udeležence postavimo v krog, gledajoč v notra-^ njost kroga. Noge morajo imeti narazen in se z njimi dotikati sosedovih nog. Sodnik vrže v igro prvo žogo, naloga ude-^ ^ ležencev pa je, da samo z uporabo rok spravijo žogo med noge katerega koli udeleženca v krogu in tako zabijejo gol. Udeleženci lahko branijo gol samo z rokami. Premikanje nog ni dovoljeno. Tistemu, ki se mu zabije gol, se odvzame eno življenje ali pa se ga izloči (odvisno od predhodnega dogovora). Po izločitvi tistega, ki je prejel gol, ostali udeleženci sklenejo krog in igra se nadaljuje, dokler ne dobimo zmagovalca. Če sodnik presodi, da postajajo udeleženci predobri in da se igra ne razvija, v igro vrže se eno ali celo dve dodatni žogi, da igra pridobi na hitrosti. Sodnik mora vzdrževati disciplino in hkrati paziti, da v igri ni prevelikega števila žog. Q IMETI VOD CC kl , *. v > ■ ▼ vk «« Novoletni cas - vodov cas December je čas, ko odštevamo dneve do novega leta, ki je lahko zelo lepo obdobje tudi v taborniških vrstah - saj so takrat počitnice. Pa vendar se lahko vod v decembru sestane in naredi kaj zabavnega, kaj lepega, predvsem pa tudi uporabnega in ustvarjalnega. Sami naredite adventni venček, ki bo krasil domačo mizo ali prijetno pozdravil prihajajoče goste na vhodnih vratih. Lotite se lahko tudi novoletnih voščilnic, zavijanja daril, okraskov za novoletno smrekico. Konkretni predlogi sledijo: NOVOLETNE VOŠČILNICE Potrebujete trsi papir ali karton (bel ali različnih barv), kuverte, bleščice, valovito lepenko, kolaž papir, folije, trakove, suh naravni material ... ter seveda škarje in lepilo. Potem pa veselo na delo, dajte domišljiji prosto pot. Uporabljamo lahko tudi serviete oziroma prtičke z novoletnimi motivi, kjer izrezemo zeleni del in ga nalepimo na vizitko. Dele, ki jih želimo posebno poudariti, lahko premažemo s 3D lakom ali dodatno okrasimo z razpolozljivim materialom. ADVENTNI VENČEK Tako kot pri voščilnicah je tudi pri izdelavi venčka pomembna le dobra ideja. Tradicionalno klasičen adventni venček je iz naravnih materialov. Osnova, na katero pletemo vejice, je sklenjen krog iz vrbovega ali leskovega šibja. Vejice so lahko smrekove, bršljanove, jelkine, cipresine ali iz kakšnega drugega drevja oziroma zimzelenih, obstojnih grmovnic. Lahko pa uporabimo tudi mah. Na venček postavimo štiri svečke, vsaka predstavlja en teden pred božičem. Venček pa lahko popestrimo z umetnimi dodatki, kot so bunkice, pentlje, zvezdice, majhna umetna jabolka, angelčki. Seveda ne pretiravamo, da venček ne bo kičast. Izdelek lahko pobarvamo v zlato ali srebrno barvo in ga popestrimo z naravnimi okraski, recimo s suhim sadjem (rezine suhih pomaranč), cimetovimi palčkami, storži, plodovi grmovnic, kostanjevimi ježki, želodi, žiri in še in še. Omejitev glede oblik ni več. Venčki so lahko kvadratni, trikotni, lahko so v polkrogu ali enostavno inovativni - samo vaši. Ustvarjajte skupaj z vodom za še lepše praznične dni. Če pa se vam zgornji predlogi zdijo preveč tradicionalni, lahko vaš vod ustvari skupno elektronsko voščilnico, ki jo potem vsak pošilje svojim prijateljem iz taborniških in netaborniških vrst. 14 december veku TN NASMEH Brina Krasovec December je čas, ko v naši družbi privrejo na plan vrednote, ki so med letom nemalokrat zanemarjene in pozabljene. December je mesec skritih pričakovanj, poln zimskih skrivnosti in razmišljanj o preteklem letu. Poglabljanje vase in lastno življenje, spominjanje prijetnih in tistih malo manj prijetnih dogodkov nas vodi k tistemu neotipljivemu, kar vsakdo nosi v sebi. December je tudi čas norčavih in zvedavih pogledov mladih in tistih malo manj mladih, ki v težkem pričakovanju čakajo na obisk treh dobrih mož. Simbolna vrednost treh dobrih mož (Miklavž, Božiček in Dedek mraz) je neprecenljiva in v dobrobit vrednotnemu sistemu na individualni in družbeni ravni. Na žalost pa se je globlji pomen praznovanja božiča kot družinskega praznika in novega leta izrodil in v potrošniški družbi, kakršna danes obvladuje svet, popolnoma prevrednotil ter mesec december spremenil v mesec maničnih tekanj po velikih nakupovalnih centrih. Tudi v ZTS poteka v decembru kopica aktivnosti, ki so povezane z božičnimi in novoletnimi praznovanji. Izdelovanje voščilnic, Luč miru iz Betlehema, dobrodelni koncerti, božični sejmi in še bi lahko naštevali. Človeška domišljija v tem času zaživi v vsej svoji polnosti. K temu pripomorejo tudi praznično okrašena mesta, ulice in domovi ter iskrice, ki zažarijo v človeških očeh. Na žalost pa nimajo vsi ljudje take sreče, da bi jim zažarele oči. V času kapitalizma se prepad med bogatimi in revnimi vsakodnevno povečuje. Izobilje in blaginja tistih, ki to lahko uživajo, pa v tem času postaneta razvidna in še toliko bolj opominjajoča za tiste, ki lahko o vsem blišču in darilih samo sanjajo. Ni pravično, da samo stojimo in gledamo, kaj se okrog nas dogaja in kam brzi ta svet. Včasih je dovolj že, da pokažemo sočutje do ljudi, ki so pomoči potrebni. Ne morete si misliti, koliko pomeni topel stisk roke, prijazen nasmeh in lepa beseda. Ljudje, ki so osamljeni, v času družinskega praznovanja in druženja še bolj občutijo samoto. Ljudje smo različni, vsak po svoje dojemamo in doživljamo svet. Bodimo v tem zadnjem mesecu leta odprti in prijazni. Sprejmimo medse ljudi, ki so drugačni, tiste, ki jih je bolezen priklenila na posteljo, tiste, ki se niso po lastni krivdi znašli na robu revščine, in tiste, pri katerih iskra v očeh bolj bledo žari. Polepšajmo jim dan z drobnimi kamenčki pozornosti, vsak po svojih zmožnostih. Človeška bližina dela čudeže, z vodom lahko obiščete dom sterejših občanov, kjer uživajo zadnja leta svojega življenja ljudje, ki so ostali sami, brez svojcev in družine. Že drobna pozornost, čestitka s prijaznim voščilom, povzroči val zadovoljnih pogledov in ponovno zaneti iskro v očeh. Tudi otroci iz revnejših družin bodo z veseljem sprejeli vse tiste drobne sladkosti prazničnih dni, če jim bomo le stopili naproti. Občutja tistega, ki podari delček sebe in svoje humanosti, so nepopisna ob vseh hvaležnih pogledih, toplih stiskih rok, zadovoljnih obrazih in iskrivih očeh ter bogato darilo vsem, ki dajemo. Želim vam prijazen december ter čimveč prijaznih nasmehov, prijetnih in mirnih dni. q Otrokove pravice niso "k'r neki", otrokove pravice so zakon andanes lahko vsak dan slišimo izraze kot so: človekove pravice, otrokove pravice. Pravice same po sebi in govor enje o njih pa nima pravega smisla, če jih ne znamo uveljaviti v vsakdanjem življenju. Taborniška oziroma skavtska organizacija je primerno mesto, kjer lahko mlad človek spozna svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti. Na vprašanje, kako pravična je taborniška oziroma skavtska organizacija, nam lahko odgovorijo pisana in nepisana pravila ter vrednote, ki znotraj organizacije veljajo. Bolj kot to pa je pomembno, koliko njihovi člani spoštujejo pravice. Ključno vlogo imajo vodje (načelniki, starešine, vodniki), ki so zgled mlajšim članom in jih uvajajo v aktivnosti organizacije. Odgovornost ljudi, ki so jim zaupane zahtevne in odgovorne naloge in imajo moč, da s svojimi odločitvami pomembno vplivajo na druge ljudi, je velika. In prav bi bilo, da se je zavedajo preden nalogo sprejmejo oziroma ravnajo z vso potrebno skrbnostjo, da svojo vlogo vzgojitelja (kar hkrati tudi so) dobro opravijo. Naloga vodnikov in starešin je zahtevna tudi zato, ker se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladimi, večinoma mladoletnimi posamezniki. Otroci niso premladi, da pravega pomena pravic ne bi razumeli. Pravic se namreč lahko učimo prav iz vsakdanjih situacij, ki potrebujejo zgolj razlago primerno starosti in zrelosti otroka. Neupravičen je tudi morebiten strah vzgojiteljev, da utegne izobraževanje o otrokovih pravicah škodovati skupini, češ, da se otro- ci pravic že tako ali tako preveč zavedajo. Žal takšno mnenje še vedno prevladuje med mnogimi vzgojitelji otrok in mladih. Tako imenovano "izkoriščanje otrokovih pravic" je posledica njihovega nepoznavanja. V vseh prispevkih, objavljenih v tej reviji, poudarjamo, da so pravice neločljivo povezane z dolžnostjo in odgovornostjo slehernega posameznika. In prav tisti, ki nastopajo kot vzgojitelji otrok in mladih imajo najlepšo priložnost, da jih o tem pravem pomenu podučijo. Hkrati pa naj jih dosledno spoštujejo tudi sami. Le s svojim zgledom bodo verodostojni učitelji in njihova naloga je, da se na tem področju izobrazijo, v kolikor tega znanja nimajo. Kajti, ko bo skupina mladih skupaj z vzgojiteljem "dihala", ne bo več nevarnosti, da bi kdorkoli izkoriščal človekove pravice ter pripadajoče dolžnosti in odgovornost. Urejeni odnosi in večja sposobnost mirnega reševanja konfliktov so s tem zagotovljeni. Krivice so se žal dogajale že v preteklosti. Dogajajo se še vedno in se bodo verjetno tudi v prihodnje. Ni v naši moči, da jih v celoti preprečimo, kljub temu pa ne smemo izgubiti zaupanja vanje in pristati na kršitve. Nihče si kršitev ne želi, zato prispevajmo svoj kamenček v mozaik bolj pravičnega sveta tako, da spoštujemo pravice soljudi in se zavedamo svojih dolžnosti. Jasna Turk, univ. dipl. soc. ped. Varuh človekovih pravic RS, Dunajska 56, 1109 Ljubljana SLUŽENJE 15 Ali ste vedeli, da obstaja ...? Rodovi webmojstri, zagotovite, da bo med novicami tudi vaša stran. http://www.rutka.net/aktualno/novice-iz-rodov-in-sveta Bubi Rok za januarsko številko Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor@rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje člankov za januarsko številko je 23. december. Januarska številka izide 11. januarja. Uredništvo 15. december Sprejem LMB na Dunaju (polona.rozman@ gmail.com) 16. december 5. tekma Zimske O-lige (dusan.petrovic@ guest.arnes.si) 5. januar Glas svobodne Jelovice 2008 (glasjelovice.rutka.net) 19. januar Prvenstvo ČNJS - Človek ne jezi se (cnjs.rutka.net) 19. januar Izobraževalni seminar za vodnike MZT (www.mzt.org) 25.-26. januar ZOT (zot.rutka.net) Več informacij na www.rutka.net. Kandersteg international scout centre (KISC) vabi Mednarodna Nina Kusar V mednarodnem skavtskem centru Kandersteg v Švici se v letu 2008 obeta veliko zanimivega dogajanja, mnoge aktivnosti pa so odprte širši skavtski javnosti. Švicarji poudarjajo predvsem naslednje dogodke: "Supporters weekend" Zbrali se bodo pretekli, sedanji in bodoči podporniki in ambasadorji, ki bodo delili svoje izkušnje in tako okrepili mrežo podpornikov. Na voljo bo veliko različnih delavnic, skupine pa bodo pripravile promocijske načrte in predstavitve, ki bodo pomagali o centru razširiti "dober glas v deveto vas". "World scout winter games" V osrčju Alp se obeta športen, a mrzel vikend. Skavtske ekipe iz različnih držav se bodo pomerile v zimskih športnih tekmovanjih, na primer smučanju, bordanju, curlingu in drugih. "Reunion" V 85 letih je KISC gostil na tisoče gostov. Ob praznovanju 85. obletnice pripravljajo ponovno snidenje gostov. Srečanje bo namenjeno izključno tistim, ki so že kdaj prej obiskali center, ob povratku pa bodo lahko videli, kaj se je od njihovega zadnjega obiska spremenilo. Pripravljen bo poseben program, vključno z "Mednarodnim večerom". To pa še zdaleč ni vse! Kandersteg odpira svoja vrata vse leto z najrazličnejšimi aktivnostmi. Več informacij na www.kisc.ch. To pa še zdaleč ni vse! Kandersteg odpira svoja vrata vse leto z najrazličnejšimi aktivnostmi. Več informacij na www.kisc.ch. 10. Makedonski nacionalni jamboree (20.-28. julij 2008) Tokrat gre zares! Makedonski skavti so se odločili, da bo jubilejni 10. nacionalni jamboree zares mednaroden, s skavti iz vse Evrope, če ne kar celega sveta. V nacionalnem parku Mavrovo se bo zbrala pisana zasedba udeležencev, starih od 11 do 18 let, starejši pa so vabljeni, da po svojih močeh pomagajo kot mednarodno osebje. Udeleženci bodo razdeljeni po vodih (9 udeležencev + vodnik). Organizatorji obljubljajo zanimiv in razgiban program. Razdeljen bo na različne sklope, kot so skavtstvo, šport, kultura, etnologija, pohodi, ekskurzije. Tujim skavtom bodo organizatorji pomagali pripraviti tudi morebitno raziskovanje njihove države pred ali po samem jamboreeju. Prijave tujih udeležencev in mednarodnega osebja potekajo preko nacionalnih skavtskih organizacij. Več informacij na www.scout.org.mk. ■ 16 december Fotoorientacija ... ... po Murski Sobot Mesta skrivajo zanimive kotičke. Mesta so kraji, ki nikoli niso isti. Mesta naredijo ljudje, ki tam živijo. In Murska Sobota je mesto. Sobočanci so zanimivi (in prijazni) ljudje. Spoznajte vse to malo bolje. Mesto in tabornike. Tako je vabil razpis fotoorientacije po Murski Soboti. Vabilu so se odzvali taborniki iz Murske Sobote in Ljutomera ter tudi njihovi starši. Dvanajst štiričlanskih ekip se je spopadlo s progo, ki je skrivala zanimive naloge. Naloge, ki so poleg opisov in fotografij pomagale prib- ' ■W,Foto: Miha Maček - Mik ... po Ljubljani Sončno sobotno dopoldne je v središče Ljubljane 17. novembra zvabilo več kot dvesto tabornikov vseh starosti. Na povabilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana, ki je v sodelovanju z Rodom Heroj Vitez in Rodom Sivega volka pripravila fotoorientacijo po ljubljanskih ulicah, se je kar 40 ekip pomerilo v poznavanju Ljubljane in njenih znamenitosti. S Prešernovega trga, kjer sta mimoidoče zabavali žabici - maskoti ljubljanskih tabornikov - je tekmovalce pot vodila v Trnovo in Prule, na Trg republike, ližno 70 udeležencem spoznavati mesto in murskoso-boške tabornike. Na koncu je masikateri sobočanec priznal, da je mesto spoznal bolje, kot ga je v vsakdanjem življenju. Sprehod po Murski Soboti, ki je vodil od centra mesta in kulturnih ustanov v mestu do parkovnega gozdička, nekdanjega živalskega vrta, Fazanerije, nazaj v mesto, so popestrile naloge, ki so potovanje naredile še zanimivejše. Izdelovanje in pošiljanje kartic prijatelju ali domačim je bila ena takih. Prav tako iskanje sledov poplave izpred skoraj stotih let. Pa branje rimskega nagrobnika. Dobre vile pri soboškem gradu na srečo niso velikokrat pomagale, ker za to ni bilo potrebe. So pa imele tudi dobre vile pripravljeno kakšno zabavno nalogo, če bi kdo potreboval dodatne točke, da bi lahko nadaljeval spoznavanje mesta. Kuharski mojster Lačen je s svojimi pomočniki skuhal malico za vse udeležence, zelenjavno enolončnico ali krepko golaževo juho. Za prste oblizniti. Čisto na koncu pa še nagrade in zaključna misel: naslednje leto spet. S še bolj zanimivimi nalogami, še bolj pestro progo in še več zadovoljnimi udeleženci. Nasvidenje v Murski Soboti! Amerikanec pred sodno palačo, na železniško postajo, k Zmajskemu mostu in seveda na Grajski hrib. Da pot ne bi bila preveč enostavna, so poskrbele množice demonstrantov na Kongresnem trgu, traserji, ki so nekatere točke slikali iz zelo nenavadnih zornih kotov, in kontrolorji, ki so na kontrolnih točkah preverjali taborniško znanje in spretnosti tekmovalcev. Ekipe so tako morale pokazati, kaj vedo o prvi pomoči, minskem polju in postavljanju šotora s prezeblimi prsti, pa še koliko so splošno razgledane, kakšen umetniški navdih jih prevzame, ko gledajo kontrolorja, ki jih tresoč se čaka na kontrolni točki, in kako dobro taborniki ciljajo z žogico. Na veliko presenečenje vseh, ki so pripravljali progo, skoraj nobena ekipa ni imela težav pri iskanju kontrol in prezebli kontrolorji so se hitro pričeli vračati na start. Kljub vsem načrtovanim in nenačrtovanim izzivom, ki so jih morali premagati tekmovalci, so vse ekipe orientacijo zaključile žive in zdrave ter se vrnile na Prešernov trg, kjer so jih čakali navdušeni organizatorji, topel čaj in majhno darilce. Ljubljanske žabe pa smo nad odzivom svojih tabornikov tako navdušene, da že premlevamo ideje za Fotoorientacijo 2008. jesa AKTUALNO 17 Boris Mrak Aleš Cipot Prednovoletni klepet ob kakavu In Čokoladi Pogovor z Alešem Skaličem - Amerikancem, načelnikom za odnose ZTS z javnostmi Kdo v taborniških vrstah ne pozna Aleša Skaliča - Amerikanca? Vsaj v severovzhodni Sloveniji ni nikogar, ki ga še ni srečal in z njim sodeloval. Nazadnje prejšnji konec tedna, ko se je v Murski Soboti odvijala Fotoorientacija. Tabornik je od leta 1983, danes pa član Izvršnega odbora (IO) ZTS. Midva sva se, vsaj tako mislim, prvič srečala davnega leta 1992, na prvi šoli za inštruktorje v Bohinju. In potem vsake toliko časa, s presledki, včasih je minilo tudi kako leto. Odvisno od najinega dela v taborniški organizaciji. In tako je naneslo, da sva se v začetku veselega decembra srečala v Ljubljani in poklepetala tako o njegovem profesionalnem delu kot tudi o taborniški organizaciji, v katero je v zadnjih letih kar močno vpet. Pokriva namreč najbolj kritično področje dela v Zvezi tabornikov Slovenije, odnosi z javnostmi (včasih smo temu rekli propaganda), ki do sedaj še nikoli ni bilo posebno uspešno in se z njim pač ne moremo prav pohvaliti. Ampak kaj, ko je za to poleg dobre volje potrebno tudi veliko finančnih sredstev, če bi taborniki zares hoteli narediti preboj v slovenske medije in ustvariti dobro predstavo o nas in našem delu. Klepetala sva o marsičem, a kaj, ko je prostora v Taboru premalo za vse tiste misli, ki sva jih izrekla. 18 ^s december Kakšen je ugled taborniške organizacije v družbi, v kateri živimo danes? Po moje ima organizacija še vedno dobro ime v družbi. Taborniki smo, če nas prepoznajo, prepoznani kot pozitivni liki, kot pozitivna organizacija. Problem pa je, da je vedno manj takih, ki tabornike prepoznajo. V kakšnem smislu? Manj ko bodo ljudje poznali tabornike, manj bodo svoje otroke vkljucevali v taborniško organizacijo. Kje je vzrok, da ljudje ne poznajo taborniške organizacije? Vzrok je v bistvu v tem, da smo reagirali povsem klasično. Ko so se pojavile določene težave v organizaciji, smo se zaprli vase. Takrat, ko se zapreš vase, premalo komuniciraš z zunanjim svetom. To se je v bistvu zgodilo z organizacijo. Bolj ko smo samozaverovani, bolj smo samozadostni. Ukvarjamo se sami s sabo, ne ukvarjamo pa se s problemi družbe toliko, kot bi se morali, da bi bili v družbi prepoznavni kot organizacija, ki se ukvarja tudi s širšimi težavami in problemi v družbi. Danes smo dejansko organizacija, ki se ukvarja sama s sabo in s svojimi člani. Nismo pa organizacija, ki bi kot največja mladinska organizacija lahko pomenila neko moč, silo v družbi. Ali to pomeni, da imamo zaradi tega precej težav? Da, zaradi tega imamo precej težav. Kako bi to lahko rešili? To je v bistvu kompleksen problem in rešitev ni enostavna. To, da nekateri pričakujejo, da bomo samo s promocijo uspeli narediti na tem področju preboj, je popolna iluzija. Preboj lahko naredimo samo z aktivnostmi, s tem, da smo aktivnejši kot danes tako v lokalnem kot širšem okolju. To pomeni, da mora- jo rodovi, ko razmišljajo o svojem planu aktivnosti za naslednje leto, razmišljati tudi o tem, kaj lahko naredijo v lokalnem okolju, v katerem delujejo. To pomeni, da območja razmišljajo tudi o težavah, ki so regionalnega značaja in poskušajo združiti rodove v reševanju takih težav. Primer so zadnje poplave, kjer so se taborniki ustrezno odzvali in bili eden ključnih elementov pri organizaciji civilne družbe - taborniki smo prevzeli organizacijo neprofesionalnih struktur, ki so tam pomagale. To pomeni, da so nam priznali, da znamo pomagati in da znamo tudi organizirati delo - pomoč v takih izrednih razmerah. To je samo eden od takih primerov. Najde se pa še več primerov. Tako lahko najlažje sporočimo družbi, kakšna organizacija smo. Ali meniš, da se lahko ugled, ki naj bi ga organizacije imela, enači s podporo, ki jo ima organizacija v tem trenutku v Sloveniji? Mislim na konkretno podporo, ne le na deklarativni ravni. Ne! Danes imamo težave s financiranjem organizacije. To je ena taka konkretna podpora, ki bi jo organizacija lahko imela. Včasih smo premalo glasni pri opozarjanju, da imamo kot organizacija tudi določene potrebe. Po drugi strani pa smo kot organizacija na sceni zelo težko prepoznavni, če se niti sami ne cenimo. To je pa drugi vidik tega. 10.000 članov v organizaciji ni tako majhna številka. Ampak bodimo realni in si priznajmo, koliko tabornikov, naših članov, je ponosnih na to, da so taborniki in to tudi povedo. Koliko je torej naša organizacija danes "in" in kaj taborniška organizacija danes pomeni mladim? Ali mladi za-molčijo, da se ukvarjajo s ta- borništvom, ali jim je to v ponos? Mislim, da bolj zamolčijo. Vprašanje je: Zakaj? Ali je res problem, da taborniki nismo "in"? Mislim, da to ni vzrok! Mislim, da taborniki sami sebe "bolj dol gledamo" (se ne cenimo). Vsak razgovor v naših vrstah se prej ali slej konča s tem, da ugotavljamo, kdo je kriv, da nekaj ni narejeno. Ali to pomeni, da imamo v organizaciji preveč kritičnega naboja, da smo preveliki ne-gativci, samo kritiki? Nočemo na zadeve gledati bolj optimistično, bolj pozitivno? Točno to! Poglejmo akcijo "Skavtfest" v Velenju, ki je bila v več pogledih uspešna akcija. Prišlo je veliko nekdanjih, starejših tabornikov, akcije se je udeležilo preko 1500 tabornikov iz cele Slovenije, veliko je bilo aktivnosti. Toda če danes pogledamo na to akcijo in če bi povprašali tako člane kot vodstva, tako zveze kot rodove, sem prepričan, bi jih več kot polovica imela nekaj proti tej akciji. Zakaj? V organizaciji je v preteklosti očitno prevladala kultura negativiz-ma, kultura, ki je iskala samo napake in aktivnosti ocenjevala predvsem z negativne plati. To ni novo. Tudi slovenska družbe je dokaj negativna in podobna tej naši situaciji. Ampak naša organizacija je iz družbe potegnila malo preveč tega negativizma. Vedno, ko neko stvar naredimo, se pojavi več kritike kot pohvale. Zadeve, ki jih počnemo, ne počnemo slabo. Počnemo jih dobro in ne zaslužimo si toliko negativne kritike. Sedaj imamo v organizaciji situacijo, kjer je prisotne več kritike kot pohvale za naše delo. Ali so te kritike notranje narave? Da, tudi. Skoda, da je v organizaciji prevladala politika negativizma. Kako to premakniti, da se bo zopet vzpostavila pozitivna klima? To pa ne bo šlo tako enostavno, kar preko noči. To je proces, ki bo trajal več kot mandat enega IO-ja. Potrebnega bo veliko pogovarjanja, veliko prepričevanja, da se začnemo obnašati bolj pozitivno. Ko bomo sami sebi priznali, da smo dobri, potem nam bodo tudi drugi priznali, da smo dobri. Manjka nam pozitiven pristop in razmišljanje. V civilni sferi ljudje, še posebno starejši, ne marajo negativizma in slabega vzdušja. Kaj bi morali narediti, da bi prišlo do preboja dobre klime v organizaciji? Ključno je to, da se začnemo pogovarjati - veliko bolj, kot se pogovarjamo danes. In pogovarjati se moramo malo bolj "dobroverno". Enostavno se mi zdi, da informacije znotraj organizacije premalo krožijo, kljub temu da vsak član prejme revijo Tabor. Tam ni informacij, ki so pomembne za razvoj organizacije. Rabimo več informiranja, več komunikacije. Včasih prehitro zapademo v situacijo, da prehitro reagiramo na vsako besedo. Velikokrat bi bilo bolje, da bi nekatere izjave izzvenele v prazno. Energije srečanj, takih in drugačnih, ne znamo izkoristiti za to, da bi naredili nekaj pozitivnega. Ne sme se nam dogajati, da ljudje na naših srečanjih doživljajo razočaranja. Ljudje so potem negativno nastrojeni in to se nam v bodoče ne sme več dogajati. Kako ocenjuješ stanje v organizaciji danes? Stanje danes ni rožnato. Sicer še ni katastrofalno, ampak če bomo nadaljevali s prakso, ki se je uveljavila v zadnjih letih, me bo začelo skrbeti. Kateri so danes šibki členi naše organizacije? Najbolj kritičen, najšibkejši člen organizacije je srednji menedžment. To so območja in komisije, tisti, ki ne delajo več v rodovih ali so še aktivni v rodovih, ki ne vidijo koraka naprej, ne želijo pa prevzeti vodenja organizacije. Med vodstvom organizacije ZTS (IO, nadzorni odbor, častno razsodišče - zgornji me-nedžment) in tistimi, ki vodijo in delujejo v rodovih, je vakuum. Tu rabimo ljudi. To je po mojem kritični moment. Od tega, ali bomo uspeli zapolniti to praznino, je odvisno, ali bo organizacija preživela ali ne. Kaj počneš danes? Taborniško ali drugače? Eno in drugo. Pri tabornikih sem trenutno aktiven tako v rodu kot v IO-ju ZTS. Pokrivam področje odnosov z javnostmi. Poskušam vpeljati še nekatere zadeve, za katere pa ne vem, če mi najbolje uspevajo. Po drugi strani poskušam pomagati rodu, da vzcveti. Če je eno bolj delo, je drugo zadovoljstvo. In zasebno? Ukvarjam se z vprašanji regionalnega razvoja. Sem projektni me-nedžer v Razvojnem centru v Murski Soboti. Kakšen je tvoj načrt za prihodnje leto? Kaj bi morala narediti organizacija, da bi se premaknila v pozitivno smer in se notranje okrepila? V prihodnjem letu bom najprej naredil temeljit premislek o tem, kje bom v organizaciji deloval po izteku sedanjega mandata. To bo v začetku naslednjega leta, marca 2009. Res se moram vprašati, v kateri AKTUALNO 19 smeri bom še deloval, kje je moje mesto. Kaj bi morala narediti organizacija? Začeti bomo morali strateško planirati. Imamo vizijo organizacije in velik dosežek bo, če bomo uspeli pripraviti strateški načrt in če bomo uspeli najti nosilce za posamezne aktivnosti. To bo ogromno! Tudi če bo kakšna akcija oziroma aktivnost manj, bomo s tem naredili več. Druga zadeva, ki bi jo morali narediti v organizaciji, je, da se začnemo resnično pogovarjali med seboj in da začnemo graditi pozitivno mišljenje. Zgraditi moramo interne odnose z javnostmi. Organizacijo moramo poenotiti v pozitivnem naboju, ker bo potem delo lažje. In kaj bi ob novem letu zaželel našim članom? Članom bi zaželel, da uživajo v taborništvu, da se pri tabornikih dobro počutijo, in če jim je taborništvo všeč, naj vztrajajo, pa čeprav včasih pridejo deževni dnevi, ko ne moremo v naravo. Ampak za vsakim dežjem pride sonce in potem lahko gremo zopet nekam ven in nam je lepo.Q 20 december Tabor na obisku ŽeiO.ZNOT iN Na zboru že tradicionalnega tekmovanja v Ihanu se nas je zbralo kar 470 tekmovalcev in organizatorjev. Tako velikega števila ekip, kot jih je štel letošnji ZNOT -85 ekip iz cele Slovenije, še nismo imeli. Tekmovalci so tekmovali v treh kategorijah: GG, PP ter združeni kategoriji RR in gre. Proga oziroma orientacijski pohod je bil postavljen v okolici Ihana s štartom in ciljem pri osnovni šoli, kjer je bilo glavno dogajanje tekmovanja. Za nami je uspešno izpeljano 10. Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje, ki je letos potekal v noči med i. in 2. decembrom v okolici Domžal, natančneje v Ihanu. Primerno vreme je zdržalo vse do jutra, nasmejani obrazi in energije polni tekmovalci pa so z nasmeški odhajali na orientacijski pohod in nazaj prišli prav tako nasmejani -le z dodatkom vode in blata na obuvalih ter utrujenimi nogami. Traser Miha Karlovšek: "Dolžina letošnjih prog se je gibala med 5 in 10 kilometri. Močvirnata polja in zelo razgiban teren so bila morda vzrok za počasnost tekmovalcev. Casovnica je bila glede na dolžino proge in zahtevnost dovolj dolga, a jo je vseeno veliko število ekip prekoračilo. Posamezne etape na samih kontrolnih točkah so bile primerne starostnim kategorijam. Starejše kategorije so uporabile tudi karto za orientacijski tek Krumperk, saj je del njihove proge potekal izven osnovne karte. Preizkus novih panog se je v splošnem izkazal kot dober; mislim predvsem na bombe za GG-je." Direkt za PP, RR in grče pa bo potreboval še nekaj dodelav, meni traser. AKTUALNO 21 Vzdušje med tekmovalci je bilo zelo pozitivno, kar je bilo moč opaziti na slehernem obrazu. V telovadnici, kjer so tekmovalci prenočili, si je veliko ekip - nekje tudi kar cel rod - ustvarilo manjše skupine s kitaristi na čelu. Zabava in pogovori dolgo v noč so seveda obvezni del ZNOT- Več informacij o poteku tekmovanja, rezultatih in slike: http://znot.rutka.net. Tudi vodja tekmovanja Rok Starič je bil z letošnjim ZNOT-om zadovoljen. Pohvalil je vse tekmovalce in nas vse povabil, da se tudi drugo leto udeležimo ZNOT-a 2008, njegova lokacija pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Pire krompir (RAR) Odštekane bogomolke (RJZ) Divje jagode (RKJ Sežana) \ Vj 1. C9H13NO3 (združene sile RAR, RAJ in 2. Hobotnice (RJS) 3. RMV+RSM (RMV Portorož) RR in grče: Severnica (OK Polaris) (RSV) s) 22 ^ december kosobrinovi pripravki Kosobrin Omleta s sirom Potrebujemo: 1/2 kg očiščenega topinamburja, 2 jajci, 4 žlice moke, 20 dag sira, olje. Jajca, moko in nariban sir zmešamo. V to mešanico ribamo topinambur in sproti mešamo. Z žlico nanašamo maso v ponev z vročim oljem. Omleto opečemo na obeh straneh. Omlete pečemo v ponvi in jih še tople postrežemo. Marmelada Potrebujemo: 2 kg sadežev črnega trna, nabrane po prvi slani, 1/2 litra vode, 1 kg sladkorja. Sadeže dobro operemo in jih razkoščičimo, prelijemo z vodo, dodamo sladkor in jih kuhamo nad ognjem. Ves čas dobro mešamo, da se nam ne prižge. Skuhano marmelado ohladimo in jo lahko takoj uporabimo ali pa še vročo nadevamo v kozarce in jih spravimo v temen prostor. Jogurt z grozdjem Potrebujemo: 10 dag grozdja (grozdje lahko še pozimi kupimo v trgovinah) alil dl grozdnega soka, 1 čajno žličko limoninega soka, 1 navadni jogurt, 1 jedilno žlico sladkorja. Grozdje dobro operemo in potrgamo grolice, jih prepolovimo in odstranimo peške. Grozdje ali sok zmešamo z jogurtom. V dobljeno mešanico primešamo še limonin sok in sladkor. Sipkov čaj 2 polni čajni žlički zdrobljenega šipka, lahko posušenega ali sveže nabranega, damo v 1/4 litra mrzle vode, zavremo in kuhamo 10 minut. Nato odcedimo. Čaj lahko pijemo oslajen s sladkorjem ali medom, pa tudi neoslajenega. q kemija v taborništvu Ideja za obdarovanje Eterično olje Za izdelavo eteričnega olja potrebujete: ■ 1 čašo (približno 0,29 l) olivnega olja, primerno je tudi olje jojobe, ■ 1 merico (približno 30 g) zelišč oziroma dišavnic. Na čašo olja je priporočljivo dodati dve kapsuli vitamina E, da bo olje koristno za kožo in da se podaljša doba uporabnosti. Eterično olje lahko naredite na več načinov. Mešanico olja in zelišč po lastni želji segrevate na tri načine: ■ na štedilniku, 4 do 8 ur, ■ v pečici na 150°C, najmanj 2 uri, ■ v loncu za vlaganje, ki ga postavite neposredno na sonce za najmanj dva tedna. Po segrevanju olje precedite in izžemite s pomočjo bombažne krpe. Olje shranite v čisti in suhi stekleni posodi v hladnem ter temnem prostoru. Tako doma narejeno olje je uporabno približno šest mesecev. Lea Repič Jaka Bevk - Šeki OPOZORILO: Eterična olja niso primerna za zauzitje! Če opazite nenavadno barvo ali vonj olja, ga nemudoma zavrzite! Q RAZISKOVANJE 23 Letni bivaki, 1. del Dvokapni bivak Bizi Pri dvokapnem ali stresnem bivaku najprej naredimo ogrodje za streho. Za to potrebujemo par nosilnih (debelejših) vej, ki so postavljene navpično. Okoli teh debelejših nosilnih vej vpletemo sveže (zaradi elastičnosti) in tanjše veje (nastane mreža). Pazljivi mora-, mo biti na trdnost mreže, saj; mora zdržati veliko količino materiala in obilne padavine (material se lahko namoči in postane zelo težek). Tak bivak navadno izdelujemo iz vej iglavcev in listavcev, lahko pa uporabimo tudi druge naravne materiale (trava, seno, lubje, bambus, lapuh). Najboljši material so veje iglavcev (ni prisotnosti žuželk). Veje moramo na prej narejeno mrežo vpletati od spodaj navzgor, tako da vsaka plast vej prekriva prejšnjo. Pozorni moramo biti na vpletanje vej: veje morajo biti na bivaku obrnjene tako, kot so rasle na drevesu, sicer voda pronica skozi streho. Streha mora biti dovolj debela (5-25cm) in košata, da zdrži obilnejše padavine. Enak postopek je tudi pri drugih zgoraj naštetih materialih. Poznamo tudi bivak, ki ga naredimo iz bambusa. Uporaben je v krajih, kjer je prisoten bambus (goriška in obalna regija). Bivak iz bambusa naredimo tako, da bambus razpolovimo in očistimo pregrade znotraj debla. Bambus na ogrodje zlagamo tako, da ga enkrat obrnemo z notranjostjo navzven, drugič navznoter. Dvokapni bivak najlažje delamo ob nepremični stvari (drevo) kjer nosilno vejo (zelo močna) zvežemo med dve drevesi. Na nosilno vejo fiksiramo obe mreži in nato sledimo zgoraj opisanemu postopku. Q Matic Cankar Naloga z luno (vir: ROT 2007) Traser je postavil KT 18. septembra ob 9. uri zvečer. Na ta dan je bil na nebu ravno prvi krajec. Ker traser ni imel kompasa, si je pomagal tako, da je z geotrikotnikom, vrvico in veščinami, ki se jih je naučil iz priročnika Orientacija, izmeril azimut od Lune do trigonometra (22,27). Kot je znašal 1262,2 t, od trigonometra pa je bil oddaljen 1531 m. Luna je bila tisti dan najvišje 8 minut prej, kot je to običajno!!! Polna luna je (približno) ob 18.uri na V, ob polnoči na J in ob 6. uri na Z. Prvi krajec vse smeri (V, J, Z) doseže 6 ur prej (12h-18h-0h), zadnji pa 6 ur pozneje (0h - 6h - 12h) kot polna luna. Poletnemu času je prišteta še dodatna ura (torej si sledijo 19h - 1h - 7h). V nalogi je upoštevan poletni čas, piše tudi, da je bila Luna na jugu 8 minut prej, kakor je to običajno, torej ob 18.52. Izračunamo, pod kakšnim azimutom je traser videl Luno 2 uri in 8 minut pozneje. Vsako uro se zemlja obrne za 15°, kar ustreza premiku Lune na nebu. V tem času se je potem Luna premaknila za 32°. Temu prištejemo 180°, saj smo Luno začeli opazovati, ko je bila na jugu. Azimut Lune je torej 212°, temu pa prištejemo še kot med Luno in trigonometrom, ki ga pretvorimo iz tisočev in znaša 71°. Dobili smo azimut, pod katerim vidi traser trigonometer, ki znaša 283°. Izračunamo nasprotni azimut, smer narišemo iz trigonometra in na njej odmerimo navedeno razdaljo. 24 december Lunina dotikalna okultacija Marsa V zgodnjih jutranjih urah 24. decembra bomo iz Slovenije lahko priča Lunini dotikalni okultaciji Marsa. Ravno v času najboljših pogojev za opazovanje Marsa, ko je velik in svetel, bo južni rob polne Lune navidezno drsel preko v tem času relativno velike ploskvice Marsa. Dogodek se splača opazovati skozi teleskop ali vsaj daljnogled. Ko bo prišlo do dotikalne okultacije - okoli 5. ure zjutraj - se bosta Mars in Luna nahajala na jugozahodu. Dotikalna okultacija žal ne bo vidna na področju celotne Slovenije, pač pa le v ozkem pasu severovzhodne Slovenije, vzhodno od Maribora. V krajih, ki ležijo na samem robu severovzhodne Slovenije, bo vidna celo popolna okultacija, medtem ko se bo v krajih osrednje in zahodne Slovenije za opazovalce Mars le navidezno približal Luni. Komet Holmes 24. oktobra letos je nenadno prišlo do eksplozije jedra kometa Holmes. Gre za znan povratni komet, ki so ga odkrili že v 19. stoletju, z obhodno dobo približno sedem let in je viden le v večjih teleskopih. Zaradi eksplozije jedra pa je komet postal v nekaj urah viden s prostimi očmi. Komet je zvečer na severovzhodu v ozvezdju Perzeja še vedno lepo viden, vendar se splača uporabiti daljnogled ali teleskop z največ 20-kratno povečavo. Komet se je zaradi eksplozije že tako napihnil, da je postal večji od Sonca. V daljnogledu je viden kot ogromna difu-zijska meglica. Komet se od nas oddaljuje in se že nahaja izza Marsove orbite. ZOT 2008 KJE/KDAJ: Tekmovanje bo potekalo 25. in 26. januarja 2008 (petek in sobota). Tekmovalce pričakujemo med 16. in 18. uro. Ekipe, ki bodo prispele kasneje, bodo prejele zadnja startna mesta. Zbor ekip bo ob 19. uri, tekmovanje pa se bo predvidoma zaključilo v soboto okoli 16. ure. PANOGE: V petek bomo reševali teoretične naloge: vrisova-nje, ToTi test, v soboto pa bo na vrsti orientacijski pohod z nalogami: signalizacija (morse in semafor), metanje kepe v cilj, hoja po vrisani poti z določitvijo koordinate, skica terena, prihod pod kotom in IQ test. KATEGORIJE: GG: 1997 - 1993, PP : 1992 - 1988, GRČE: 1987 ali prej. OPREMA: Ekipe potrebujejo opremo za vrisovanje in risanje skic, spalne vreče, armaflexe, čiste copate in opremo za enodnevni pohod. ŠTARTNINA: Startnina vključuje: prenočevanje, sendviče, kosilo, našitke, bogate nagrade, karte in stroške organizacije. Startnina letos znaša: - 30 evrov za ekipo, ki jo poravna do vključno 31. 12. 2007; - 50 evrov za ekipo, ki jo poravna med 1. 1. in 21. 1. 2008; - 60 evrov za ekipo, ki jo poravna po 21. 1. ali na štartu. In še dodatek. Ekipa z več kot 5 člani doplača 6 oziroma 10 evrov (odvisno od datuma prijave) na člana. Naš transakcijski račun je 04515-0000798818. PRIJAVE: Prijave pošljite najkasneje do 19. 1. 2008 na naslov: Društvo tabornikov Rod XI. SNOUB, Verstovškova 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje ime in naslov rodu, število ekip v posamezni kategoriji in fotokopijo plačane položnice. INFO: Nina Medved (040 626 264 ali nina.medved@guest.arnes.si), lahko pa obiščete: http:// zot.rutka.net. Prvenstvo v "Človek ne jezi se" Društvo tabornikov Rod aragonitnih ježkov Cerkno prireja prvenstvo v igri "Človek ne jezi se". Gre za tekmovanje, kjer ni pomemben samo rezultat, temveč je zelo pomembno tudi druženje med sodelujočimi. OSNOVNE INFORMACIJE Kdaj: 19. 1. 2008, pričetek tekmovanja ob 9. uri, za bolj oddaljene tekmovalce bomo organizirali prenočitev v telovadnici, vendar je treba to navesti ob prijavi. Kje: OS Cerkno. Kategorije: 1. Posamezno: MČ, murni (od 6 do 11 let v letu tekmovanja), GG (od 12 do 15 let v letu tekmovanja), PP (od 16 do 20 let v letu tekmovanja), grče (od 21 let naprej v letu tekmovanja). 2. Po vodih: štejejo najboljši trije rezultati predstavnikov voda. 3. Po rodovih: štejejo najboljši štirje rezultati iz vsake kategorije. Prijave: Na tekmovanje se prijavite s skupno prijavnico, kar pomeni, da se člani enega rodu prijavijo na enotni prijavnici. Zaradi lažje evidence prijav vas prosimo, da to upoštevate. Prijavnico najdete na spletnem naslovu: cnjs.rutka.net. Prijave pošljete na email: nace@rutka.net do ponedeljka, 14. januarja 2008, do vključno 19. ure, oziroma do zapolnitve prostih mest v kategoriji posameznikov. V vsako kategorijo med posamezniki bomo sprejeli 32 tekmovalcev. Prijavnici je treba priložiti skenirano potrdilo o plačilu start-nine. Brez dokazila o plačani startnini na tekmovanju ne boste mogli nastopiti. Prijavnina: Prijavnina znaša 5 evrov na tekmovalca in jo nakažete na naslov: Društvo tabornikov Rod aragonitni ježki Cerkno, Bevkova 26, 5282 Cerkno. St. TRR: 0475-0000546063. Dodatne informacije: Vse ostale informacije o samem tekmovanju najdete na spletni strani tekmovanja: cnjs.rutka.net, ali pa povprašate prek e-pošte: andraz.drescek@gmail.com. Na sliki je med zvezdami Perzeja s prostimi očmi viden komet Holmes - ena največjih atrakcij novembrskega neba. Prvi vikend v novembru smo v domu CŠOD Gorenje na Gorenju nad Zrečami organizirali izobraževalni modul Vodnjak idej, z namenom snovanja in oblikovanja novih idej za delo z GG-ji. Izobraževalni modul je predstavljal zaključni del nacionalnega poletnega vodniškega tečaja za delo z GG-ji in je bil seveda odprt tudi za vse ostale vodnike GG-jev, ki že delajo v rodu kot aktivni vodniki in že imajo vodniške izkušnje z GG-ji. Vodnjaku idej se je ralo devet vodnikov iz estih različnih rodov, kar pomeni, da je bila skupina raznolika in delo v njej pestro. V domu nas je prijazno sprejel in na široko odprl vrata Emil Mumel, ki je v tem domu tudi pedagoški vodja. V petek smo po uvodnem spoznavanju začeli z resnim delom. Najprej smo se opredelili do lika na samega vodnika GG, spoznavali in osvežili znanje z vodniškega tečaja o štirih kompetenčnih področjih vodnika GG (vodenje, sodelovanje, program in osebna rast). Potem smo posegli na področje programa za mlade, kjer smo opredelili tri programske kategorije: interesne, izbirne in stalne. Razjasnili smo dileme, kam uvrščamo posamezne aktivnosti, analizirali smo posamezna področja programskih aktivnosti ter iskali nove ideje in predloge za aktivnosti iz vseh treh programskih kategorij. Udeleženci so bili zelo kreativni in so izluščili veliko novih in precej uporabnih idej za prihodnja vodova srečanja. Pri vsem tem smo bili ves čas pozorni na pomen skavtske metode, kako aktivnosti pripraviti in organizirati tako, da bodo potekale v skladu s skavtsko metodo in interesi članov. V soboto smo delo nadaljevali in iskali nove in nove ideje za delo z GG-ji. Pri tem smo si pomagali s knjigo Skavt, avtorja Baden Powella, ki je med udeleženci zbudila veliko navdušenja in bila odličen navdih pri snovanju novih idej in predlogov za programske aktivnosti, primerne za GG-je. AKTUALNO « I J 1 _ • 25 ina Krašovec, strokovna sodelavka za področje vzgoje in izobraževanja Pugy Mjifl fifj nun V&UD| MI PV ¿.».M i. H. (U5CM SWT 1M. iiffUH liif Po napornem in hkrati uspešnem delovnem dnevu smo se po večerji preizkusili še v športnem plezanju na umetni steni v telovadnici doma. Kljub izčrpanosti so bile roke in noge še dovolj močne za plezalni podvig in vsem tistim, ki so se podali v steno, je uspelo. Padla je tudi ideja o taborniškem plezalnem tekmovanju. Zametki akcije so se izoblikovali že na Gorenju, v prihodnje pa ostajajo vrata za organizacijo tovrstnega tekmovanja odprta vsem, ki so se pripravljeni tega lotiti. Noč je bila, kot se za zadnji večer druženja spodobi, kratka in zabavna, vendar smo kljub temu v nedeljo nadaljevali z delom. Začeli smo z vrsto iger, primernih za GG-je, kar so udeleženci pozdravili in odlično sprejeli, saj so vendarle prišli po nove ideje za delo z GG-ji. Spoznali so tudi priročnik "Nare- dimo taborniški projekt" in v skladu s predstavitvijo pripravili konkretne predloge za taborniške projekte. Nekaj besed smo rekli tudi na temo izobraževanja vodnikov ter izpostavili pomen sodelovanja med vodnikom in načelnikom družine GG. Dopoldan je minil prehitro in tako je napočil čas slovesa. Udeleženci so bili zadovoljni, pripravljeni na nove izzive in podvige v vodu. Na koncu lahko sklenem, da je za nami uspešen delovni vikend in da so udeleženci marsikaj koristnega spoznali, kar bodo lahko v rodu predali naprej in v vodu koristno uporabili. Vsekakor pa je bil glavni namen srečanja - nabor programskih idej za delo v vodu GG in vzpodbujanje sodelovanja z načelnikom družine GG - dosežen, kar me veseli in predstavlja vzpodbudo za delo v prihodnje. Q 26 december Klemen Kenda - Bubi imska O-liga 2007/2008 S kratko trening tekmo, ki jo je organiziral domžalski Rod skalnih taborov, se je 11. novembra pričela letošnja Zimska liga v orientacijskem teku. Teden kasneje je na Rašici en od motorjev močvirskega NOT-a, Blaž Grapar, dan polešal nekoliko bolj zagrizenim orientacistom, nazadnje pa so se ljubitelji orientacije merili v Logatcu. Orientacija je šport, ki poleg fizične pripravljenosti vključuje tudi miselno komponento, razvija samostojnost, odločnost, vztrajnost in še veliko dobrih človeških vrlin, za razvoj katerih si prizadevamo taborniki. Narava, v kateri se ta dejavnost odvija, pa je tako ali tako skupna točka obojih. Če upoštevamo še dejstvo, da je pri večini orienta-cistov tekmovalnost bolj posledica medsebojnih hudomušnosti, kot pa ozke športne miselnosti, potem si lahko predstavljamo, zakaj so Orientacijsko zvezo Slovenije pred nekaj manj kot 20 leti ustanovili (in jo od takrat vodili) predvsem taborniki. Zimska liga ponuja 17 orientacijskih podvigov v mrzlih dnevih, ki nas čakajo do pomladi. Vključuje tri znane taborniške orientacije (ZNOT, Glas Jelovice in NOT) in množico majhnih, prijetnih tekem, ki so primerne za spoznavanje s to športno panogo. Strogih pravil ni, na progo lahko greste tudi v vodu ali v parih, pred začetkom pa lahko kakšnega izkušenega člana pobarate po navodilih in nasvetih. Skratka, ne čakajte predolgo. Pridružite se vse več tabornikom, ki po nekaj zabave, sprostitve in zdravja zahajajo s kompasom v gozd. Jure Zmrzlikar iz Rašiškega rodu (sicer OK Komenda) na smučarski orientaciji na Pokljuki. Jure je najperspektivnejši slovenski tekmovalec zadnjih let in kot mladinec že zlahka konkurira članom. Foto: Samo Vodopivec renutni rezultati lige: 1. Andraž Hribar, OK Brežice, 2687 točk 2. Jure Zmrzlikar, OK Komenda (RaR Ljubljana), 2466 točk 3. Ivan Nagy, OK Ursus, 2283 točk 1. Matej Kristan, OK Komenda, 214 točk 2. Katarina Smolej, OK Azimut (RaR Ljubljana), 157 točk 3. Mark Orešnik, OK Tivoli, 140 točk 1. Eva Orešnik, OK Tivoli, 158 točk 2. Blaž Petrovič, OK Polaris (RST Domžale), 152 točk 3. Mateja Pišljar, OK Azimut, 106 točk Koledarček Datum: Kraj: nedelja, 11. 11. Šumberk sobota, 17. 11. Rašica nedelja, 25. 11. Logatec sobota, 1. 12. ZNOT - Ihan - ekipno nedelja, 16. 12. Šumberk nedelja, 23. 12. Cerkno - nočna sobota, 29. 12. sobota, 5. 1. nedelja, 13. 1. nedelja, 20. 1. sobota, 9. 2. četrtek, 14. 2. sobota, 16. 2. sobota, 23. 2. sobota, 1. 3. sobota, 29. 3. Pokljuka - smučarska Glas Jelovice Smlednik Dragomer Golovec Koseški boršt - nočna Toško Celo Okolica Šk. Loke - nočna Trzin - zaključek NOT - ekipno Organizator: RST Domžale Blaž Grapar Urša Tomažin RST Domžale Dušan Petrovič Janij Oblak Andreja Anžur RSK Šk. Loka Jure Zmrzlikar Miha Škarabot Ana P.-Borštnik - se še išče -Ivan Nagy Daniel Lebar Krešo Keresteš RMT Ljubljana Sandl Kmetic, OK Polaris, sicer velik specialist precizne orientacije, se včasih poda tudi na kakšno nočno orientacijsko tekmo. Foto: Samo Vodopivec Ravno v dneh izida Tabora je spletna stran Orientacijske zveze Slovenije dobila novo podobo in vsebino. O različnih panogah, potrebščinah, koledarju in vsem ostalem, kar vas zanima o orientaciji, si lahko preberete na naslovu http://www.orientacijska-zveza.si. Zimska liga trening te v orientacijskem teku Dušan Petrovič - Pepl Z letošnjo zimo smo v okviru Orientacijske zveze Slovenije ponovno obudili serijo trening tekmovanj v orientacijskem teku v času izven sezone. Pred leti je takšna "zimska liga" že delovala in mnogim pomenila možno obliko rekreacije v naravi tudi v zimskem času. Prav možnost redne rekreacije je, poleg možnosti zanimivejšega treninga in primerjanja za tekmovalce, ki se pripravljajo na poletno sezono, eden glavnih smislov in namenov "zimske lige". Orientacisti smo po naravi ljudje, ki radi raziskujemo, iščemo neznano in se v teh veščinah med seboj primerjamo. Saj navsezadnje je orientacijski tek in vsaka tekmovalna orientacija, tudi taborniška ali planinska, predvsem iskanje neznane lokacije posamezne kontrolne točke v naravi, na neznanem terenu. Želimo si čim bolj raznolikih terenov, drugačnih prog, celo nepredvidljivih pogojev. Taborniška orientacijska tekmovanja se selijo s terena na teren, da ohranjajo na privlačnosti, med seboj pa se razlikujejo glede na panoge, kategorije, letni čas in čas trajanja, tudi zahtevnost. Vsem pa je skupna orientacija na neznanem terenu in dodatne naloge za preizkus taborniškega ali splošnega znanja. V orientacijskem teku je podobno. Že osnovna raznolikost štirih različnih panog športne orientacije to jasno kaže. Poleg najbolj znanega orientacijskega teka, kjer tekmovalci kontrolne točke na terenu iščejo peš, obstajajo načeloma enakovredno obravnavane tudi orientacija z gorskimi kolesi, orientacija s tekaškimi smučmi in precizna orientacija. Slednja se od prvih treh nekoliko bolj razlikuje, saj se tu ne šteje hitrost, ampak pravilnost določitve kontrolnih točk, imamo pa od letošnjega leta prav v tej panogi Slovenci kar svetovnega prvaka, Kreša Keresteša. Znotraj vsake panoge pa poznamo še različne discipline tekmovanj, kot so šprint, srednje, dolge in ultra dolge proge, štafetna tekmovanja, tekmovanja z za vse tekmovalce enotnim omejenim časom, nočna tekmovanja. Raznolikost seveda omogočajo tudi različni tereni, kjer pa omejitev predstavlja posebna podrobna karta za orientacijski tek. Pri sistemu tekmovanj v sezoni je natančno določeno, koliko in katera tekmovanja se morajo izvesti, kako stara je lahko karta in kako dolge naj bodo proge, potrebne so predhodne prijave, na tekmovanjih so štartni-ne, tekmovanja se zavlečejo preko celega dne. Pri "zimski ligi" pa je vse to bolj preprosto in zato lahko bolj raznoliko, s tem pa tudi zabavno in zanimivo. Osnovna ideje "zimske lige" je tako serija trening tekmovanj v različnih oblikah orientacije v času od novembra do marca, ko uradnih tekmovanj orientacijske zveze ni. Tekme se večinoma odvijajo v širši okolici Ljubljane, največkrat ob sobotah ali nedeljah dopoldne, nekatere (nočne) pa tudi zvečer. Predhodne prijave praviloma niso potrebne, štartnina je simbolična ali pa je sploh ni, discipline različne, po ideji organizatorja, kategorije pa praviloma tri - A za dobre tekmovalce, B za rekreativce s srednjim znanjem orientacije in zmerno kondicijo, C pa za najmlajše in za začetnike. Ob sobotah in nedeljah, ko so večja taborniška orientacijska tekmovanja tekem "zimske lige" ni, saj se takrat tudi orientacisti radi podamo na spet drugačno orientacijo - po DTK 25, z dodatnimi nalogami ali pa brez. Zakaj ne bi obratno poskusili tudi taborniški orientacisti? 28 ^ december .¿Kazalo 200 7 Aktualno 1/15 Zakaj si zaslužimo Nobelovo nagrado za mir? (Pugy) 1/16 Stoletnica skavtstva (Amerikanec) 1/28 Srečanje odprave na Jamboree (MrTn) 2/16 Preživeli (Samo Gec) 2/25 Stoletnica gibanja (Amerikanec) 2/32 Dan razmisleka (Pugy) 3/24 Taborniški zakoni (Pugy) 3/25 Skavtstvo ali skavtizem (Pugy) 3/32 Anketa - NOT (SiNi) 4/16 Viteške zgode in prigode (SiNi) 4/34 Skupščina ZTS (Amerikanec) 5-6/9 Evropska skavtska konferenca (Amerikanec) 5-6/24 Preživeli (SiNi) 5-6/28 Taborniški feštival (Anže Virant) 5-6/38 Taborniška fotografska razstava (Barbara Bačnik) 7-8/28 Žaboboj (Nadja D. Cirar) 7-8/31 Specialist prve pomoči (Gregor Robič) 7-8/32 Bičikleta žur (Egon Benčič) 7-8/34 Odprta vrata v naravo (Veronika Sossa) 7-8/35 Spust po Ljubljanici (Jesa) 7-8/36 Evropska skavtska konferenca (Tanja Cirkvenčič) 7-8/37 Tečaj za vodje (Tanja Cirkvenčič in Beti Gerželj) 7-8/38 50 let RJS Izola 7-8/40 Na drugi strani lune (Pugy) 9/13 Zora skavtstva (Pugy) 9/32 TOTeM (SiNi) 9/34 Tečaj poznavanja rastlin za prehrano iz zdravje (Mojca Galun) 9/35 Lokostrelska šola (Frane Merela) 9/36 Taborjenja rodov 9/43 Večer taborniške fotografije (Vesna Bitenc) 10/14 Na zdravje! (SiNi) 10/24 Strateške usmeritve GG (Pugy) 11/24 Vodniški tečaj na kmetiji zreški (Miha Matavž) 11/26 JOTA/JOTI (Gapi) 11/27 Rutice za starostno vejo RR (Pugy) 11/29 Vodnjak idej (Brina Krašovec in Pugy) 11/31 Neformalno učenje (Nina Kušar) 12/16 Fotoorientacija po Murski Soboti (Amerikanec) 12/16 Fotoorientacija po Ljubljani (Jesa) 12/25 Vodnjak idej (Brina Krašovec) 12/31 Klepet (SiNi) Astronomija (Primož Kolman) 1/23, 2/23, 3/23, 4/23, 5-6/23, 7-8/29, 9/29, 10/23, 11/23, 12/24 Avantura 2/14 Glas svobodne Jelovice (SiNi, Diana Novak) 5-6/12 Škalska liga (SiNi in Kaja Glinšek) 11/12 Močne ukane (SiNi) Človek človeku (Brina Krašovec) 1/15, 2/25, 3/15, 4/15, 5-6/14, 7-8/15, 10/12, 11/14, 12/14 Dotik (Brina Krašovec in Andreja Gom-boc) 1/37, 2/37, 3/37, 4/37, 5-6/37, 7-8/45, 9/45, 10/37, 11/37, 12/37 Faca 1/11 (Nina Medved), 2/11 (Maša Eržen), 3/11 (Petra Močnik), 4/ 11 (Urška Bergant), 5-6/11 (Alma Šušteršič), 7-8/11 (Veronika Sossa), 9/25 (SiNi), 11/11 (SiNi), 12/12 (Urša Kobal) GG delavnica (Maja Strnad) 1/9, 2/9, 3/9, 4/9, 7-8/9, 9/9, 11/9 (SiNi), 12/13 (SiNi) Igra (Meti Buh, Aleša Mrak in soavtorji) 1/4, 2/4, 3/4, 4/4, 5-6/4, 7-8/4, 9/4, 10/4, 11/4, 12/4 Imeti vod GG (Barbara Bačnik) 1/14, 2/24, 3/14, 4/15, 7-8/14, 9/14, 10/13, 11/55, 12/13 Intervju 1/17 Jasna Vinder (Nina Medved) 2/17 Majda Pšunder (Aleš Cipot) 3/17 Simon Slokan (Amerikanec) 4/17 Ekipa Rutka.net (Pugy) 5-6/17 Andrej Šifrer (Ula Ušeničnik in Barbara Bačnik) 7-8/17 Boris Volarič (Nina Medved) 9/15 Emil Mumel (Nina Kušar) 9/40 Craig Turpie (Nina Kušar) 10/17 Simona Strgulc Krajšek (Meti Buh Gašparič) 11/17 Robert Šubic (Matic Cankar) 12/17 Aleš Skalič (Boris Mrak) Iz taborniške pesmarice (Klemen Kenda) 1/35, 2/35, 3/35, 4/35, 5-6/35, 7-8/44, 9/44, 10/36, 11/36, 12/36 Karikatura (Jaka Bevk - Šeki) 1/3, 2/3, 3/3, 4/3, 5-6/3, 7-8/3, 9/3, 10/3, 11/3, 12/3 Kemija v taborništvu (Lea Repič) 1/22, 2/22, 4/22, 5-6/22, 7-8/30, 9/30, 10/22, 11/22, 12/22 Kolofon (Aleš Cipot) 1/36, 2/36, 3/36, 4/36, 5-6/15, 7-8/42, 9/43, 10/36, 11/36, 12/36 Kolumni (Nina Medved, Boris Mrak) 1/26, 2/27, 3/27, 4/27, 5-6/34, 7-8/43, 9/39, 10/30, 11/30, 12/30 AKTUALNO 29 Kosobrinovi pripravki (Kosobrin) Strip (Simon Hudolin) 1/22, 2/22, 3/22, 4/22, 5-6/22, 7-8/30, 9/30, 10/22, 11/2, 12/22 1/38, 2/38, 3/38, 4/38, 5-6/36, 7-8/38, 9/46, 10/38, 11/38, 12/38 Mednarodna (Nina Kušar) Tabor na obisku 1/27, 2/28, 3/28, 4/28, 5-6/27, 10/35, 11/15, 12/15 Napovednik (Pugy) 1/2, 2/2, 3/22, 4/2, 7-8/2, 12/15 (Aleš Cipot) Odmev(i) 1/25, 2/34, 3/22, 4/19, 7-8/31, 11/33 Od rodov 1/24, 2/16, 3/16 in 26, 4/25, 5-6/16, 7-8/16, 10/32, 11/35, 12/33 Oglas 1/40, 2/40, 3/40, 4/14, 31 in 40, 5-6/38 in 40, 7-8/22 in 40, 9/48, 10/ 40, 11/28, 33 in 40, 12/11 in 40 Otrokove pravice (Jasna Turk) 10/12, 11/14, 12/14 Priloge 4 Mini Tabor - Sto let druženja v naravi! 7-8 Skavtfest 9 21. svetovni skavtski jamboree 1/20 KD taborniški pevski zbor rodu RJZ Velenje (SiNi) 2/20 Rod moravške doline Moravče (Nina Kušar) 3/20 Rod podkovani krap Ljubljana (SiNi) 4/20 Rod stražnih ognjev Kranj (Barbara Bačnik) 5-6/20 Območna organizacija ZTS Maribor (Nina Medved) 7-8/20 Odbor za pripravo Jamboreeja (Nina Kušar) 9/20 Sola za vodje (Tanja Cirkvenčič) 10/20 Pomoč tabornikov po ujmi (Aleš Cipot in ekipa) 11/20 Rod Srnjak Logatec (Maja Omahna) 12/20 ZNOT (Maja Omahna) Taborni prostori in domovi 10/31 (Aleš Cipot in Frane Merela), 11/32 (Nina Medved), 12/32 (Nina Medved in Martin Trapečar) Taborniki smo zakon (SiNi) 1/12 (SiNi in Aljoša Bizjak), 2/12, 3/12 (SiNi in Aljoša Bizjak), 4/12 (SiNi in Aljoša Bizjak), 7-8/12, 9/10, 10/10, 12/10 Taborniške novice 1/2, 2/2 in 33, 3/2, 16, 25 in 33, 4/2, 24 in 30, 5-6/2 in15, 7-8/2, 9/2, 10/2, 11/2 in 34, 12/2, 15 in 33 Tema meseca Razno 1/36 Križanka (Franc Kalan) 2/36 Križanka (Franc Kalan) 3/36 Križanka (Franc Kalan) 4/26 Orientacija (Dušan Petrovič) 4/36 Križanka (Franc Kalan) 5-6/26 Orientacija (Dušan Petrovič) 7-8/34 Mnenje (Klemen Kenda) 11/19 Vrisovanje (Matic Cankar) 11/27 Recenzija - Karavanke 12/23 Vrisovanje (Matic Cankar) 12/28 Kazalo 2007 (Aleš Cipot) Razpisi 1/34, 2/26, 3/15 in 34, 4/29, 5-6/14 in 32, 7-8/41, 9/20, 10/15, 11/16 in 33, 12/24 SOS (Kuhla&Kahla) 1/10, 2/10, 3/10, 4/10, 5-6/10, 7-8/10, 9/12, 10/9, 11/10, 12/9 Stric volk 1/35, 2/35, 3/35, 4/35, 5-6/35, 7-8/44, 9/44, 10/36, 11/36, 12/36 1/29 Luč miru (SiNi, Sandi Glinšek, Maja Strnad) 2/29 ZOT (Nina Medved) 3/29 Srečanje inštruktorjev (Brina Krašovec, Pugy, Tanja Cirk-venčič) 4/32 NOT (Aljo) 5-6/30 Inštruktaža (Tanja Cirkvenčič in Nina Arnuš) 10/26 ROT (Aleš Cipot in Klemen Čadež) 12/26 Zimska O-liga (Klemen Kenda in Dušan Petrovič) Uporabni pravni nasveti (Darko Jenko) 2/28, 3/28, 4/28, 5-6/27, 7-8/15, 9/32, 10/35 Uvodnik (Aleš Cipot) 1/3, 2/3, 3/3 (Blaž Verbič), 4/3 (SiNi), 5-6/3 (SiNi), 7-8/3, 9/3 (SiNi), 10/3, 11/3, 12/3 Zadnja plat (Blaž Verbič in soavtorji) 1/39, 2/39, 3/39, 4/39, 5-6/39, 7-8/39, 9/47, 10/39, 11/39, 12/39 ŽVN (Matevž Brataševec) 1/23, 2/23, 4/23, 5-6/23, 11/23, 12/23 30 ^ december Pij ■V HKH Nina Medved -Mjedved Otroci Kolumrn Boris Mrak Ko si nekaj časa vodnik MC-jem ali pa GG-jem, jih dobro spoznaš. Za vsakega med njimi veš, kaj ima rad, kako in o čem se lahko z njim ali njo pogovarjaš, česa ne je in koga moraš posebej opomniti, da si zamenja že predolgo nošene nogavice. Poznaš jih, tudi ko zrastejo za pol metra in si pričnejo barvati lase in nositi kratka krila in, ojej, napol odrastejo. Cez vikend so bili naši ljubi taborniki v koči na Pohorju, kjer so imeli jesenovanje. Ker se jim z enim izmed naših PP-jev nisva mogla pridružiti za ves čas, sva jih šla obiskat v soboto, ravno prav za taborniški večer. Sli smo na dolg sprehod po okolici in klepetali vse povprek, vsi polni energije in dobre volje. Vse lepo in prav, dokler nisem ugotovila, da pol mladeži vidim prvič in da moram spraševati vodnike po njihovih imenih. In to me je razžalostilo. Tukaj pride na vrsto tudi moj drugi problem. Otroke kot takšne jemljem preveč enake sebi. Vedno znova se moram opomniti, da otroci pač niso "mali ljudje". In zato potrebujem veliko časa, da zanje postanem avtoriteta in da najdem način, kako se do njih obnašati in kako jih voditi kot vodnik. In potem, bum! Cela horda novih otrok in jaz se počasi izgubljam ob toliko novih osebnostih, toliko novih energijah in zanimanjih. Naš rod je majhen rod, zato poznamo vse otroke po imenu in priimku ter vemo, kdo so njihovi starši in podobno. Sploh tisti, ki imajo (odkar nisem več vodnica, res ne morem reči "imamo") veliko stika z njimi, jih poznajo "v nulo", kakor bi rekli pri nas. Zato bi rada samo segla do vas in vas vse opomnila, da ne glede na to, kako velik ali majhen rod ste, otrokom veliko pomeni, da jih resnično poznate. Da jih veste poklicati po imenu in si morda zanje izmislite še kakšen vzdevek, ki sčasoma preraste v pravo taborniško ime. Otroci se zelo zgledujejo po starejših tabornikih in v tem razčlovečenem svetu je zelo, zelo pomembno, da otroci ne postanejo skupinica "Tigrov", "Netopirjev" in tako naprej, ampak da so to mali Urban, pa Matej, pa Vid, pa da je mali Mitja podoben Deweyu iz televizijske nadaljevanke Malcom in the middle. Tako, zdaj pa pojdite in se spoznajte z njimi! En otrok na dan, prežene slabe misli stran! ■ Donacije v letu 2008 V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 107, z dne 23. 11. 2007, je bil objavljen Sklep o objavi dokončnega seznama upravičencev do donacij za leto 2007. Seznam vključuje celo vrsto različnih organizacij - upravičencev z zelo različnih področij: 1. Upravičenci s področja dela, družine in socialnih zadev 2. Upravičenci s področja gospodarstva 3. Upravičenci s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane: 4. Upravičenci s področja kulture 5. Upravičenci s področja notranjih zadev 6. Upravičenci s področja obrambe ter zaščite, reševanja in pomoči 7. Upravičenci s področja okolja in prostora 8. Upravičenci s področja pravosodja 9. Upravičenci s področja šolstva in športa 10. Upravičenci s področja verskih skupnosti 11. Upravičenci s področja visokega šolstva 12. Upravičenci s področja zdravja Vse lepo in prav, toda ob pregledu celotnega seznama in vrste društev, ki so podobna našim rodovom, žal, posameznih taborniških rodov v tem seznamu ne boste našli. Zakaj? Tega vam žal ne znam povedati. To boste morali povprašati tiste, ki bi morali poskrbeti za pravočasen vpis vseh naših rodov v ta seznam. Škoda! Ampak še sreča, da so v seznamu tri naše krovne organizacije in bomo lahko del letošnje dohodnine namenili našemu delu (upam, da v seznamu nisem spregledal še kakšne taborniške organizacije): NASLOV SEDEŽA Parmova 33, 1000 Ljubljana Partizanska 13, 4000 Kranj Parmova 33, 1000 Ljubljana DAV. ST. 65720792 56830793 59794038 ORGANIZACIJA 1. Zveza tabornikov Slovenije 2. Zveza tabornikov občine Kranj 3. Skavtska fundacija, Ustanova zveze tabornikov Slovenije Torej, dragi taborniki! Bliža se konec leta in z njim seveda tudi novoletna srečanja, zabave, darila - veliko lepega in prijetnega v krogu prijateljev in družine. Bo pa kmalu tukaj tudi datum za dohodninsko napoved za leto 2007 in ne pozabite dela dohodnine nameniti našemu skupnemu delu in skupnim projektom za boljši jutri naše taborniške organizacije. Morda pa vam bo uspelo za tako odločitev prepričati tudi vaše starše, brate, sestre, babice, dedke, strice, tete in sploh vse, ki v srcu dobro mislijo in bi nam že z malim dejanjem veliko pomagali pri uresničevanju naših skupnih ciljev. Vsem tabornikom v prihajajočem letu želim obilo veselja in lepih doživetij v krogu taborniških prijateljev ter na različnih akcijah! Upajmo, da jih bo čim več in čim bolj raznovrstnih! Srecno! Ljubljana/Domžale, 29. november 2007 Q SiNi AKTUALNO Klepet 3693 Taborniška javnost se glede Luči miru iz Betlehema (LMB) deli na tri dele. So tisti, ki se požvižgajo na zadevo, so tisti, ki so odločno proti sodelovanju, in so tisti, ki sodelujejo. Kakšno je tvoje mnenje o tej delitvi? Mislim, da je ta tako imenovana delitev prisotna pri cisto vsaki akciji, srečanju in podobnih zadevah, ki se organizirajo. Nič novega. In na to je pač treba računati, ko se kaj organizira. Kam bi pa prišli, če bi bilo vse za vse. In če je ob tem prisotna še konstruktivna kritika, lahko celotno stvar samo obogatimo. LMB ima že kar nekajletno tradicijo. Plamen LMB kot simbol miru je v Evropi zelo poznan. Bi nesodelovanje ZTS pri tej akciji pomenilo minus za našo zunanjo podobo v javnosti? Prepoznavnost akcije je iz leta v leto večja. To lahko rečem, saj se na Dunaju pojavlja vedno več držav Evrope in ostalega sveta. Pravi mali jamboree. In vsi pridemo po droben plamen, ki ga lahko najmanjša sapica v hipu razblini v spomin. S plamenom ne bomo rešili sveta, lahko pa v nekom vzbudimo idejo, da za zagotavljanje miru v svetu ne potrebujemo velikega ognja. Dovolj je majhna gesta in pogovor. Težko rečem, kaj bi nesodelovanje ZTS pri akciji pomenilo. Gotovo ne dosti, ker bi tisti, ki jim je akcija blizu, to poiskali pri organizacijah, ki bi to ali kaj podobnega omogočale. S tem pa ne pravim, da bi se tja pre- pisali. Samo dopolnili in obogatili bi svoj program. Sicer pa ZTS ne sodeluje tudi pri kakšni večji in bolj odmevni zadevi, pa tega nihče ne opazi. Ampak vsako leto je ista pesem. Luč miru je simbol miru, se ne prodaja, se deli, vedno nezanimiva gesla, dolgočasne poslanice. Bla bla bla ... Ali bo letos kaj drugačnega, svežega, novega pri tej akciji? Mislim, da nam je že lani uspelo to dolgočasje presekati. In letos nameravamo s tem samo še nadaljevati. Skupni odbor se letos poigrava s precej zanimivo idejo, ki bo v kratkem ugledala svojo luč sveta. Vsekakor boste pravočasno obveščeni. Ideja je spet zrasla v glavah članov Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS). Ali taborniki pri tej akciji res le sodelujemo in "racamo" za njimi? Ali imamo pri tem kakšno besedo in ali si jo sploh želimo? In kaj, če se je ideja slučajno porodila ZSKSS? Saj pri celotni stvari sodelujejo še Mladinski ceh, Zveza bratovščin odraslih katoliških skav-tinj in skavtov in Slovenska zamejska skavtska organizacija. Če je ideja dobra in če se skupni odbor odloči podpreti stvar, mislim, da ni s tem nič narobe. Vse sodelujoče organizacije so tudi letos imele možnost predstaviti svoje poglede na akcijo in predstaviti svoje ideje, v kolikor so jih imele. Odločimo se za tisto, za katero mislimo, da bo tisto leto najbolj "zažgala". In glede rezultate ankete po lanskoletni akciji (22 rodov je odgovorilo na anketo) je dobra polovica na akciji sodelovala. Očitno si kdo le želi, da imamo kaj besede pri akciji. Tudi letos odbor poskuša predstaviti zadevo v čimbolj pozitivni luči. Vsako leto povabimo kakšnega dvomljivca v naše vrste in do sedaj so še vsi spremenili svoje mnenje o akciji? Bo odbor tudi letos skušal prepričevati in dokazovati ali bo energijo raje posvetil tistim, ki jim akcija res nekaj pomeni? V akciji sodelujejo tisti posamezniki, vodi in rodovi, ki to želijo in jim je to blizu. Nikogar ne mislimo siliti in nikogar do sedaj nismo. Raje vse lepo povabim na osrednjo prireditev v Ljubljani, kjer se lahko na lastne oči prepričajo. Dvomljivcem smo mogoče samo malo bolj odprli oči in razširili pogled na celotno stvar. Trudili pa se bomo za tiste, ki znajo naš trud ceniti in ki jim akcija vsaj nekaj pomeni. S kakšnimi besedami bi torej ti povabila člane ZTS, da sodelujejo? Širite mir med domače, sosede, prijatelje, vrstnike in ljudi, ki jih ne poznate. Širite ga tako, kot sami najbolje znate. Že veste kako? Super! V kolikor pa nimate ideje, vam ponujam droben plamen, ki ga lahko podarite! Lučk poln december želim! 32 ^ december Mjedved in Martin Trapečar Gornji Grad - tabor, kjer se cas ■ ■ Taborniki XI.SNOUB taborimo na našem tabornem prostoru v Gornjem Gradu ^ JLC! v I že vse od leta 1965. Gornji Grad je idilična vasica v Zadrečki dolini s približno 1000 prebivalci. Skozenj teče reka Dreta, od koder tudi ime doline. Foto: Vol Taborni prostor se nahaja na jasi, ki je oddaljena le deset minut hoje od središča Gornjega Grada, vendar je dobro skrita očem mimoidočih, visoke smreke v okolici pa taborečim skrivajo pogled na obrat Smreka, nad katerim leži. Na glavni (zgornji) ploščadi je prostora za 27 šotorov tipa savica. Dodatna (spodnja) ploščad je primerna za športno igrišče, po potrebi pa lahko sprejme še do 16 šotorov tipa savica. Skupna kapaciteta tabornega prostora je tako od 80 do 100 ljudi. Na prostoru imamo 15 metrov visok jambor, dvignjeno kamnito ognjišče in okrog njega masivne lesene klopi za približno 40 oseb. Na tabornem prostoru je lesen montažni objekt, ki služi kot kuhinja, shramba za živila in spalnica za dve osebi. Vodo pridobivamo iz lastnega zajetja, katerega kakovost vsako leto preverjamo. Voda za pomivanje posode in tuširanje se segreva v kotlu na trdo gorivo, s kapaciteto 200 litrov. Za kuhanje, hladilnike in razsvetljavo uporabljamo plin, saj menimo, da bi električna napeljava razblinila idilični mir in tišino. V kuhinji je vsa potrebna oprema za pripravo hrane za 80 oseb. Za sanitarije uporabljamo lesen montažni objekt, ustrezno odmaknjen od glavnega objekta. Iz Ljubljane je oddaljen približno 50 kilometrov, do njega pa najlaže pridemo preko Kamnika in čez prelaz Črnivec. Iz Maribora je oddaljen približno 100 kilometrov, do njega pa pridemo tako, da z avtoceste Maribor-Ljub-ljana zavijemo na izvozu Šentrupert in nato nadaljujemo vožnjo proti Logarski dolini, nakar na križišču v Nazarjah zavijemo proti Kamniku. Naš taborni prostor je tudi odlično izhodišče za številne izlete. Na poldnevni izlet se lahko odpravimo do samotnih cerkvic Sv. Lenarta ali Sv. Florijana, do kulturnega spomenika Gauge ali do naravnega spomenika slapov Šokatnice. Na celodnevni izlet se lahko odpravimo na Menino, pod katere vznožjem se taborni prostor nahaja ali pa na Lepenatko in Rogatec, katerih čarobno silhueto v podobi speče lepotice lahko občudujemo s tabornega prostora. Izleta lahko združimo tudi v dvodnevnega, če prenočimo na prelazu Črnivec. Če imamo lastni prevoz, pa lahko naredimo tudi izlet do Logarske doline, vznožja Raduhe ali Velike planine. Druge aktivnosti, ki so na voljo v bližini, so tudi rafting in kajaki pri gostišču Prodnik, kopanje, odbojka na mivki, nogomet, košarka, številni ogledi (turističnih kmetij, znamenitosti, muzejev, pekarne itd.) ter paint-ball na Kraljevem hribu. Foto: Vol Za vse informacije smo vam na voljo na spletni strani http://xisnoub.rutka.net ali na elektronskem naslovu xisnoub@ rutka.net. AKTUALNO 3695 ispenz V zadnjem mesecu in pol so se v Svetovni organizaciji skavt-skega gibanja (WOSM) zgodile precejšnje in tudi pomembne spremembe. Nekatere največje države članice WOSM-a so že dlje časa opozarjale na netransparentno delovanje svetovne krovne organizacije, predvsem pa na težave pri njenem upravljanju. Sredi oktobra je situacija dosegla vrelišče, ko so vplivne države članice (na čelu z VB, ZDA in Švedsko) poslale odprto pismo Svetovnemu skavtskemu komiteju. V istem času je tudi Svetovna skavtska fundacija odprto opozorila na podobne probleme z netansparentnostjo in slabim vodenjem, hkrati pa tudi zagrozila z ukinitvijo nekaterih finančnih virov. Ko so prispevke v obliki članarin in dotacij ukinile še nekatere druge organizacije članice, je WOSM domala čez noč ostal brez večjega dela sredstev za svoje delovanje in bili smo na pragu institucionalne krize. Svetovni skavtski komite, ki mu predseduje Herman Hui, se je na dogodke nemudoma odzval in 12. novembra 2007 je bila v Kairu sklicana izredna seja Svetovnega komiteja. Ob zaskrbljenosti generalnega sekretarja Missonija in apelih nekaterih ostalih držav članic je komite posegel po radikalnejših ukrepih. Za sodelovanje so se zahvalili dosedanjemu generalnemu sekretarju WOSM-a , njegove naloga pa bo do izvolitve novega odpravljal vršilec dolžnosti, dosedanji namestnik generalnega sekretarja, Luc Panissod. Prav tako je Svetovni komite pričel pogovore s Svetovno skavtsko fundacijo in ostalimi vpletenimi, z namenom zagotoviti normalen dotok sredstev za delovanje. Svetovna organizacija skavtskega gibanja tako deluje normalno in zaenkrat razlogov za sklic predhodne svetovne skavt-ske konference ni. Več o morebitnih drugih večjih spremembah, o usmeritvah in delovanju naše svetovne organizacije pa bo gotovo znano najkasneje po svetovni konferenci v Koreji, junija 2008. Jure Jež Letos, ob stoti obletnici svetovnega skavtskega gibanja, kamor sodi tudi slovensko taborništvo, šteje novomeški Rod gorjanskih tabornikov petinpetdeset let. V tem obdobju so se zvrstile novomeške taborniške generacije, spletla so se trajna prijateljstva. Za vsakogar, ki je odraščal v taborniških vrstah, ima pogosto rabljeno geslo "Enkrat tabornik, vedno tabornik!" pravo težo. Daljnega leta 1952 se je nekaj gimnazijcev odločilo združiti v taborniško druščino, učiti majhne nadobudneže preživetja v naravi in med njimi tkati prijateljstva. Tako se je rodil Rod gorjanskih tabornikov. Mladih tabornikov je bilo zelo veliko in imeli so zelo veliko aktivnosti. Tako se je v Novem mestu ukoreni-nilo taborništvo, ki aktivno živi še danes, kljub nekaj padcem. Današnji rod šteje približno 170 članov, ki se bolj ali manj aktivno udeležujejo taborniških tekmovanj, seveda pa nam tudi lastnih akcij ne zmanjkuje. David Dobrave Jesenske oziroma krompirjeve počitnice so bile čas počit-nikovanja 46 MČ-jev iz Rodu skalnih taborov iz Domžal na Gorjancih. Namesto z lepim jesenskim sončkom nas je mati narava obdarila s snegom. Pa se nismo kaj dosti pritoževali. Uživali smo v izdelovanju snežakov, zimskih bivakov, kepanju simpatičnih vodnikov Jureta in Simzija. Vozlali smo do onemoglosti, merili azimute do toplega čaja, prepeli taborniško pesmarico po dolgem in počez . O ja, pa tudi gurmanskim užitkom smo se predajali. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo se imeli super. Tina Strmljan rili smo prve snežinke Sredina novembra sicer še ni mesec za zimovanje, a GG jesenovanje Rodu Pusti grad Šoštanj se je tokrat zaradi zgodnjih snežnih padavin prelevilo v zimovanje. Lokacija zimovanja je letos bila Paški kozjak, ki je dobrih tisoč metrov nad morjem in se je izkazala za zelo dobro. Lep, a zelo hladen taborniški vikend je minil predvsem v piljenju znanja orientacije in druženju. Prav tako pa smo izkoristili lepo priložnost in v GG družino sprejeli nove GG-je. Bilo je lepo in GG-ji že komaj čakajo na naslednjo GG dogodivščino. SiNi 34 ^ december Od rodov V soboto smo se zbrali na avtobusni postaji in počakali na avtobus. Ko je avtobus prispel, smo odšli na avtobus in se odpeljali do Medvod. Takoj, ko smo prišli v Medvode, smo se morali najprej prijaviti in tako smo dobili štartno številko. Nato pa smo odšli v telovadnico in si poiskali prostor, kjer bomo spali. Takoj, ko smo našli prostor, smo raztegnili spalke in se preob-lekli. Kmalu po tem je bil zbor in začele so se dnevne igre, na katerih smo nabirali točke. Po igrah smo odšli nazaj v telovadnico in tam počakali na štart. V tem času smo se zabavali in odhajali ven. Ko je prišel čas za start, smo odšli ven in počakali, da so nam dovolili oditi in nam dali karto, na kateri je bila narisana proga. Do prve točke so nam sledili fantje (Skute), nato pa so se izgubili. Proga do naslednjih točk je bila taka, da smo morali hoditi po blatu in pod električno napeljavo. Ko smo prišli nazaj, nas je čakal golaž. Ko smo pojedli, smo odšli v telovadnico in zaspali. Nusa, RAJ Cerkno Lisičkarjada Murni, medvedki in čebelice iz Rodu kraških jžrt iz Sežane so nestrpno pričakali sončno sobotno jutro, 27. oktobra, kajti čakala jih je prav posebna dogodivščina. Za nekatere prva prava taborniška Lisičkarjada, ki jim jo je letos pripravil vod mlajših GG-jev Divje jagode. Po zboru in dvigu zastave se je 37 avanture željnih glavic zapodilo po potnih znakih, kjer so jih na točkah čakale zapletene naloge iz poznavanja taborniškega kroja, vozlov in prve pomoči. Na koncu so vsi pridno ulovili pravo pravcato lisico Zvitorepko. Nasmejani in naigrani smo se še posladkali z marendinami in piškoti ter se pogreli z toplim čajem, za katerega so poskrbeli "malo bol veliki". Polona R. Cerknega Letos je posvet že drugič potekal v Trebenčah "pr Mičotu", ker nam vreme prej ni bilo naklonjeno in nam je odplaknilo prej mišljen prostor. Posveta se je zopet udeležilo lepo število članov rodove uprave in večina vodnikov. Posvet se je pričel 19. oktobra pozno popoldan in že prvi dan je bil izpeljan večji del programa, tako da nam je ostalo v soboto le še nekaj malenkosti. Sestavili smo odličen rodov program, izbrali nekaj novih glav v rodovi upravi in se odločili za dve tekmovanji, ki bosta potekali v našem kraju, z upanjem, da bosta postali tradicionalni. Posvet smo zaključili v poznem vetrovnem sobotnem popoldnevu z mislijo na čim več izpeljanih akcij, ki smo si jih zastavili. Spela Jeram, RAJ Cerkno Močvirci na regati Za letošnje jesenovanje smo se Močvirci odpravili jadrat! Naša avantura se je pričela 31. novembra, ko smo se iz Ljubljane odpeljali v Cervar, nedaleč od hrvaškega Poreča. Vsi neučakani smo hitro naložili jadrnico Janino in "dvignili sidro". Po hitrem tečaju jadranja Ata Ravnika smo vsi navdušeno opravljali svoje naloge. Ker so jesenski dnevi že precej kratki, smo morali kaj hitro nazaj v marino. Po "napornem" relaksira-nju smo si privoščili kosilo in počitek. Da se dan ne bi končal tako hitro, smo si ob 9. uri skuhali še kakav in vrgli tarok. Podobno smo "pretrpeli" tudi drugi dan (razlika je samo v tem, kako dolgo smo spali). Da bi se dodobra odpočili pred regato, smo si petek vzeli zase in si pripravili pravi mali piknik. In potem kar naenkrat dan, ki smo ga vsi čakali! Dan regate Umag - Cervar. Verjeli ali ne, že ob 11. uri smo bili v Umagu, kjer smo konkurenci jasno pokazali, da z nami ne gre češenj zobati. Se nekaj minut manevriranja pred štartom in potem START! Prvi smo prečkali štartno črto in hiteli proti Cervarju. Že smo imeli zmago v žepu, ko je veter popustil. Da taborniki nikoli ne obupamo, smo pokazali vsem in se namesto z vetrom poganjali z dobro voljo in kitaro. Vse skupaj je minilo prehitro in že je bil večer in čas za regatno večerjo. Po rezultatih sicer nismo zmagali, a smo vseeno zasedli 2. mesto v kategoriji. Smo bili pa absolutni moralni zmagovalci. Cervarju smo priredili zabavo, ki je ne bodo hitro pozabili (pri tem pa smo popili samo nekaj litrov vode). Tako se je zaključila naša avantura, ki pa bo zagotovo dobila nadaljevanje! Lovro AKTUALNO 35 30-letnica Rašiškega rodu Rašiški rod letos decembra praznuje 30-letnico. Ob tej priložnosti vabimo vse nase prijatelje na praznovanje, ki bo v petek, 21.decembra 2007, ob 19. uri trideset (et naith aktivnosti Rasiski rod na Osnovni soli Šmartno pod Šmarno goro. Po proslavi bo nastopila taborniška skupina Kajmak, prav tako pa ne bo manjkalo prijetnega druženja v taborniški družbi. Katarina Smolej Češple od Erike na Veliki planil Jo ja, Velika planina. Najbrž si vsak misli, da je to pač ena dolgočasna planšarija, kjer imaš idealno priložnost pogreti se v kakšnem kravjeku. Kar zanimivo, a ne? Zakaj pa bi se potem kar cel vod v popolni ženski zasedbi odpravil tja za cele tri dni? No, imele smo se luštno. V petek smo se s kombijem, do vrha nabitim s prtljago, odpeljale do gondole pod Veliko planino. Malo kasneje smo že stale na Šimnovcu, opremljene in pripravljene za lov na našo kočo. Da niti ne omenjam, kaj vse smo imele s seboj (najbolj ogromne copate, električni mešalnik, muffine in seveda še nepogrešljivo nutello, brez katere ne gremo nikamor). V koči smo poskušale zakuriti pečko, naš prvi rezultat tega pa je bila "črna kuhinja". Že v drugem poskusu nam je uspelo. Zjutraj nismo predolgo spale, saj nas je že kmalu zbudil sonček. Takoj po zajtrku smo šle signalizirat in oddajat različna hecna sporočila. Po kosilu smo se kljub megli vseeno odpravile ven in se šle malo minskega polja, pa mimogrede naredile še kakšno pelerino ali visečo mrežo. Zjutraj smo morale še počistiti kočo, kar pa nam je kar hitro uspelo. Ko se je res že vse svetilo od naših pridnih rok, smo samo še zaklenile kočo in se odpravile ven. Tam smo si oprtale nahrbtnike in šle popolnoma otovorjene do planine Kisovec, kamor so nas prišli iskat s kombijem in nas odpeljali nazaj domov. To je bil res nepozaben in razburljiv vikend, me pa smo odločene, da bo postal naš tradicionalen. Erika KOZamernik DJ dogodivščina Vod Divjih jagod iz Rodu kraških j'rt Sežana je med 19. in 21. oktobrom doživel posebno izkušnjo. Svoj zabavno-izo-braževalni vikend smo poimenovali DJ dogodivščina - dogodivščina Divjih jagod. Zbrali smo se pred kočo na Ocinci in že kmalu imeli kratek vodov sestanek o naši DJ dogodivščini. V naslednjih dneh so se Divje jagode naučile in doživele veliko novega. Od vrisovanja, orientacijskega pohoda, hrenovk na ognju, praznovanja vodovega rojstnega dneva, učenja vozlov in vezi, skice terena, nočne igre, prve pomoči itd. Skratka, doživeli smo super vodov izlet in vsi že komaj čakamo, da ga ponovimo. Eva Mercina FEST KO SKAVTFEST SE ZAČNE, NOV SVET SE ODPRE. JEZERO ZAŽARI OD PRIŽGANIH LUČI. KMALU UGASNEJO VSE LUČI IN ZASPIJO TABORNIKI VSI. V ŠOTORIH SPIJO Prestop na Gospodični na Gorjancih V petek in soboto smo imeli prestop taborniki RGT na Gorjancih. Takoj, ko smo začeli z akcijo, so nam vsem MČ-jem odvzeli rutke. Nato smo morali v temi priti iz Gaberja na Gospodično. Na poti so bile žive točke, kjer so nam postavljali naloge iz knjige Bajke in povesti o Gorjancih. Do vrha smo prišli vsi. Na vrhu so nas za GG-je ocenjevali starejši GG-ji. Sledila je prisega, nato pa večerja v Elektro domu. Po večerji smo se igrali razne igre. Ko smo zjutraj vse pospravili, je sledil orientiring. Zelo lepo je bilo hoditi po zasneženih Gorjancih. Po kosilu smo se vsi srečno odpravili v dolino, kjer so nas pričakali starši. Luka Rems IN SE ZJUTRAJ SPET ZBUDIJO. KO SONCE ZASIJE, HUGO PO MIKROFONU VPIJE: VSTANITE ZASPANCI VI, NA MNOGOBOJ SE VAM MUDI! V DELAVNICAH SMO IZDELOVALI, PA TUDI TEKMOVALI. Pika Vrčkovnik, RJZ Velenje Aktualno iz IO ZTS Ustanovljena komisija za duhovnost V novembru je bilo prvo srečanje oživljene Komisije za duhovnost ZTS. Komisija bo pripavila predlog aktivnosti za rodove na področju duhovnosti in skrbela za razvoj duhovnosti v ZTS. Vodenje komisije je prevzel novoimenovani svetovalec načelnika ZTS za področje duhovnosti, Milko Okorn. Priprave na skupščino ZTS Skupščina ZTS, ki bo predvidoma 15. marca, zahteva precej priprav. Tako IO ZTS že pripravlja poročilo in predlog programa dela za skupščino. Na skupščino se pripravljajo tudi drugi organi, kot je nadzorni odbor ZTS. Skupščina bo tudi volilna, zato je IO imenoval volilno komisijo, ki bo peljala volilne postopke, predvsem za načelnika za program za mlade v ZTS. Stratesko planiranje IO ZTS se je spopadel z zahtevno nalogo - pripravo strateškega plana ZTS za srednjeročno obdobje. Trenutno poteka analiza stanja, ki bo predvidoma zaključena do skupščine. Istočasno pa se v IO pripravljajo na določitev strateških ciljev ZTS za to obdobje. IO je ocenil, da je tak plan nujen za konsistentno in v prihodnost usmerjeno delovanje ZTS. Posvet KVIO in IO ZTS Drugi vikend v decembru bo potekal posvet KVIO ZTS, ki se bo ukvarjal z izobraževanji in njihovimi rezultati v letošnjem letu ter planiranjem dela za naprej, za leto 2008. Posebena pozornost bo posvečena delu z vodniki GG in načelniki družin GG. IO ZTS pa bo isti vikend na posvetu pripravljal in usklajeval pri-gram ZTS za naslednje leto. Amerikanec 36 december Iz taborniške pesmarice Miniatura iia Zobec Klemen Kenda Jaka Bevk - [eki Stric volk A Naslikaj s helijem miniaturo, f# dragoceno in žarečo, E D E za sanje, ki osvetlijo hudo uro, D A okviri sonce, zlato srečo. A Prinesi mi ga v jutru na blazino, f# prižgi ga v temni brezen. E D E Odeni v barve ulično sivino, D A zaneti ogenj za ljubezen. f# c# Položi sonce mi v dlan ... Da naša zelena bratovščina ni oc muh, je konec preteklega meseca dal vedeti tudi minister Karel. Svojo profesionalno močeraCno vojsko je primerjal kar z našo amatersko zeleno volčjo bratovščino. Ne vem, ali naj bom ponosen, Ca nas ima minister Karel za svojo rezervno vojsko, ki je po njegovem mnenju vsaj tako Cobra kot njegova sedanja profesionalna, ali naj bom žalosten, saj Karlu in nam Cržava rezine reže vse tanjše, četudi imamo zaveze. Minister Karel mednarodne, kot sam pravi, mi pa do naših otrok in mladine. In rekel bi, da naj vojski kar reže vse tanjše, a za svoje otroke in mladino pa naj vendarle poskrbi, da ne bo sestradana kje omagala. Najboljši je bil pa tisti, ki je na našem 202. valu komentiral ministra Karla, ko je dejal, da je njegova primerjava čisti nesmisel, saj v naši volčji bratovščini zadevo jemljemo bistveno bolj resno kot mogoče nekateri v Sloveniji jemljejo katerokoli vojsko, ne le slovensko. Bravo, bravo ... Vse kaže, da je ministru Karlu in še marsikomu kristalno jasno, na koga se lahko zanesejo. Seveda na našo volčjo zeleno bratovščino. Ali ste morda dvomili? Pa še to! Ce še niste uredili svoje zahteve za namenitev dela dohodnine, lahko to kadarkoli podate, dopolnite, spremenite ali prekličete. Davčni organ bo pri odmeri dohodnine za leto 2007 upošteval veljavne zahteve, s katerimi bo razpolagal na dan 31. 12. 2007. Pomagajte Zvezi tabornikov Slovenije ali Skavtski fundaciji graditi boljši svet, tako da namenite del dohodnine za njeno delo. ZTS ima davčno številko 65720792, Skavtska fundacija (ustanova ZTS) pa 59794038. Stric volk UreiliilfflJM Cipot (ales.cipot@rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miiia.iiejek@rutka.net) - pomočnik urednika, Blaž llerhlč (iilaz.verliic@rutka.net) - urednik fotografije. Meti Buli Gašparič (meti@rutka.net) in Aleša Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Tomaž Sinigajda (sini@rutka.net) - urednik sklopa Dogodivščina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Bačnik (barbara.bacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@tele-cable.net), Matevž Brataševec (matevzbratasevec@gmail.com), Matic Cankar (matic@rutka.net), Borut Cerkvenič (borut.cerkvenic@guest.arnes.si), Andreja Gomboc (andreja.gomboc@pharmaswiss.si), Jure Habjanič (jurejez@rutka.net), Simon Hudolin (simon.hudolin.salchi@gmail.com), Katarina Jesenko (jesa@rutka.net), Klemen Kenda (bubi@rutka.net), Primož Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Brina Krašovec (brina.krasovec@gmail.com), Nina Kušar (nina_rla@hotmail.com), Miha Maček (muc@rutka.net), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@rovas.si), Maja Omahna (omahna.maja@gmail.com), Dušan Petrovič (pepl@rutka.net), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Lea Repič (lea.repic@siol.net), Aleš Skalič (ales.skalic@gmail.com), Jasna Turk (jasna.turk@varuh-rs.si). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1 000 Ljubljana. Telefon 01 /30008-20, fax 01/4361-477, e-pošta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 € (500 SIT), letna naročnina je 20,86 € (5000 SIT), za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. Števil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 A Pomanjšaj sonce na velikost oreha f# in ga nekam spravi zame, E D E za čase, ko ni dovolj samo uteha D A mehkih besed in močne rame. A Prinesi mi ga v decembrskih nočeh, f# ko v ledu obupuje streha, E D prinesi mi ga v aprilskih dneh, E D A ko dežuje in nikakor ne poneha. f# c# Položi sonce mi v dlan, D A ko mi zalijejo solze oči f# c# in ne vidim ne kod ne kam, D E ker je osat zarasel vse poti f# c# Daj mi majhno sonce, D A nič večje od oreha, f# c# da zvežem skupaj konce D N.C. v pentljo ljubezni, sreče in smeha. RAZVEDRILO 37 Svežina noči Snežinke se vrtinčijo v zimskem vetru, ki vije okrog razgaljenih dreves in se klati po sazneženih poljanah. Belina drobnih kristalčkov odnaša vroče misli sončnega kralja, ki zdaj bolj bledo žari in tako daljen se zdi. Večer se spokojno obrača k Luni v pozdrav in čaka na svetlobo zvezd, ki zažarijo v skrivnostni svežini noči. ¿Jt. JLl (f I T1 jf .au a '. V: '. Andreja Gomboc .'iiKiv ' — + ' 'SÍÉC^ Namenite del dohodnine Zvezi tabornikov Slovenije oziroma Skavtski fundaciji Če se še niste odločili, komu boste namenili del dohodnine, ki bo namenjen za donacije ali pa ste si premislili in bi radi sedaj pomagali Zvezi tabornikov Slovenije oziroma Skavtski fundaciji, ustanovi ZTS, graditi boljši svet, lahko to še vedno sporočite davčnemu organu. Uredba o namenitvi dela dohodnine Člen: (3) Davčni zavezanec lahko da zahtevo za namenitev kadar koli prek sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Podatki o namenitvi dohodnine iz tretjega odstavka tega člena se štejejo za davčno tajnost in se smejo razkriti tretjim osebam samo na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca, ki je namenil del dohodnine za donacije. (4) V zahtevi iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni: ime, naslov in davčna številka davčnega zavezanca; ime oziroma naziv in davčna številka vsakega upravičenca, ki se mu namenja del dohodnine; in del dohodnine, ki se mu namenja, skladno z drugim odstavkom tega člena. (5) Zahteva iz tretjega odstavka tega člena velja do trenutka, ko dav~ni organ prejme novo zahtevo ali preklic zahteve. Če boste davčnemu uradu pisali, naj sporočilo vsebuje: Ime Priimek Naslov davčna številka zavezanca Davčni Urad RS Izpostava___________ Naslov Poštna številka Spoštovani! Prosim vas, da namenite del dohodnine navedeni organizaciji (eni od obeh): Zveza tabornikov Slovenije Naziv Davčna številka % dohodnine, ki se namenja ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE 65720792 0,5 ali: Skavtska fundacija, ustanova ZTS Naziv Davčna številka % dohodnine, ki se namenja SKAVTSKA FUNDACIJA, 59794038 0,5 USTANOVA ZTS Lahko navedete tudi obe organizaciji, vendar je treba delež dohodnine, ki se namenja, ustrezno razdeliti, tako da bo skupna vrednost 0,5 %. Povezava do spletne strani, kjer je objavljen obrazec z zahtevo: http://www.durs.gov.si/fileadmin/ durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/ Obrazci-FlZlCNE_OSEBE/177.pdf GLASOVNICA b Kakšna naj bo barva rutice za starostno skupino raziskovalcev in raziskovalk? _______________kot član/ica rodu___________________, ki na podlagi plačane (ime in priimek) (ime rodu) članarine ZTS prejemam Revijo Tabor, glasujem za naslednji predlog barve rutice za starostno skupino raziskovalcev in raziskovalk (0 odkljukaj izbrani predlog): □ - Vijolična rutica z rumenim robom □ - Oranžna rutica z rumenim robom Glasovnico izrezi in prinesi svojemu vodniku na vodovo srečanje. Načelnik rodu jih bo zbral in posredoval v glasovalno skrinjico v pisarni ZTS. Glasovnice zbiramo do 15. januarja 2008, ko bomo objavili rezultate in pripravili predlog barve ruticce za potrditev na skupščini ZTS.