Zlata maša in pri čč. oo. Frančiškanih v I jj iil>l j:mi. Ponatis iz „Zgodnje Danice“ 4., 11. in 18. vinotoka 1878. V Ljubljani. Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov. 1878 . 62540 H.fPH-s Lno naj ginljivših opravil Be je godilo 29 . kimovca v cerkvi čč. oo. Frančiškanov v Ljubljani. Napovedano je bilo, da prečast. P. Benvenut Crobath bodo imeli ob 9 svojo zlato maso, ali 501etnico, Fr, Tobija Vernik pa že ob 7 zjutraj slovesnost svoje zlate obljube ; prav modro pa se je bilo oboje opravilo zedinilo ter je bil ob deve¬ tih začetek za oboje. Povedati bi imeli o tem prelepem opravilu toliko, da vsaj za zdaj v začetku moramo le po verhu majhen načert dati. Ob 9 je bila cerkev oo. Frančiškanov vsa natla¬ čena po vsih prostorih. Kmali pride po cerkvi gori pred veliki oltar obhod redovnikov in druzih duhovnov. Pe¬ ljali so namreč pred oltar zlatomašnika preč. P. Ben- venuta in samostanskega Br. Tobija Vernika, ki je imel svojo obljubo, ktero je bil pred 50 leti storil, očitno in slovesno ponoviti. Vsak je nesel v roki šopek , pred njima pa sta dva azistenta nesla vsakemu posebno pa¬ lico v podobi križa. O tem se je že nektere dni poprej po mestu govorilo in vse se je tega dneva veselilo. Cerkev je bila po vsih altarjih, po vsih prostorih, kjer koli ja bilo moč, z izbranimi cvetlicami , zelenjem in sicer, kar Be je dalo, ozališana, olepšana in oven¬ čana. Ne le domači vert je po prizadevnosti P. Joahima dal veliko število raznih čvetličnih posod, temuč tudi od zunaj so prijatli pošiljali mnogoterega drazega ze¬ lenja in cvetličja. Vsa cerkev je bila v svetičnosti. Najpoprej sta oba jubilanta po posebnem (rimskem) obredu pred prečast. P. gvardijanom Rabatom opravila, kar zlatomašni in zlatoobljubni obred zahteva. To so prelepe, presunljive molitve in nauki. Nasledoval je po¬ klic sv. Duha in potem pridiga. Preč. gosp. prošt dr. 4 A, Jarc ao v vvodu omenili pomen tega dneva, oblir- niše pojasnili delovanje prečast. P. JBenvenuta, omenili tudi častnega Br. Tobija, in potem so vernikom razla¬ gali, koliko in kako je lepa delavnost dobrega duhovna sploh v blagor vernikov. Nasledovala je potem sv. maša. Kakor mladenški mašnik, bi skorej djal, tako čversto so P. Benvenut opravljali in peli sv. mašo. Posebno ginljivo pa je bilo, ko so po svojem obhajilu zlatomas- nik obhajali tudi ponižnega Br. Tobija — 501etDik svo¬ jega redovnega brata 501etnika, ki je v svojem 77. letu tudi še vedno čverst in je celo mašo pobožno klecal in molil z vso gorečnostjo. Vse pohvale je vredno res gin¬ ljivo petje in glasba na koru pod vodstvom P. Ange¬ lika. Posebno pa dvigajo petje na frančiškanskem koru že od davno prijetni mladenški glasovi. Po sv. maši so nasledovali še nakteri obredi, potem zahvalna pesem; izpostavilo se je potlej sv. Rešnje Telo, odpeli so na koru „Tantum“ in „G-enitori“, in dal je potem zlatomašnik blagoslov s sv. Rešnjim Telesom, kakor je po rimskem obredu. Predenj so duhovni odstopili od altarja, so na koru čversto zapeli naslednjo pesem : Za zlato sv. mašo prečast. P. Benvenuta 29. septembra 1878. Serca kviško povzdignimo! Vsi Bogu se zahvalimo: Serafinski samostan Dans vesel obhaja dan. Zlatomašnik že prihaja, Svetlo spremstvo ga obdaja, Bo položil na altar Zlate maše večni dar. Starosti častiti, srečni Ga prihranil Bog je večni Vernikom v svetosti rast, Redu, domu, vedi v čast. 5 Zbor presvetli Kerubinski, Svet’ Frančišk ti Serafiuski, Vsa nebeška množica Hvali danes ž njim Boga! Red častiti frančiškanski, In s teboj ves ljud ljubljanski! Posvečuj današnji god, Dal ga Tebi je Gospod, Verniki v tej Božji hiši, Vsi, ki zdaj ste ž njim v svetiši, Vsi prosite : „mnogo let“ ! Daj mu Bog še doživet’! Po sv, maši je bilo vse živo po samostanskih mo- stovžih. Slovesnost je bila zbudila veselje vsega mesta. Deželni predsednik, deželni glavar, poprešnji dan že mestni župan, več vojaških in druzih odličnih osebstev, več gg. kanonikov s stolnim proštom in stolnim deka¬ nom, vsi mestni gg. župniki so bili osebni vošilci, tako tudi nekaj gg. župnikov cel6 z dežele, da molčimo o premnozih pismih in telegramih. Pri naslednjem ,prijateljskem pogostovanji“, s kte- rim so preč. P. gvardijan Kalist počastili zlatomašnika in prijatle, so prečast. P. jubilanta obdajali: gospoda prošta J. Zupan in dr. Ant. Jarc, stolni župnik in dekan g. A. Urbas in nekaj druzih gg. kanonikov, bili so pri¬ čujoči vsi mestni župniki, nekaj redovnih gostov iz Go¬ rice, Kamnika, več druzih gg. župnikov in duhovnov, pa nekaj malo civilnih, tako rekoč domačih klošterskih ljudi. Kakor navadno v tacih okolišinah, so se glasile marsiktere zdravice, posebno na blagor jubilantov. Znameniti ste bili tudi palici zlatomašnikova in pa Br. Tobija -501etnika , in ker je na njih nekoliko zgodovinskih čertic in druzih spomina vrednih reči po- znamnjanih, bode morebiti spoštovanim čitateljem vstre- ženo, ako ti palici nekoliko popišemo; na pervo zlato- mašnikovo. Imela je P Benvenutova palica podobo križa, ki ima biti tako rekoč začetek in konec vsacega opravila pri vsakem pravem kristjanu. Na vrhu je stala majhna, 6 prav lično in umetno izrezljana podoba sv. Frančiška Asiškega, kteri je slaven začetuik, varh in pomočnik spoštovanega reda frančiškanskega, in se mu toraj spo¬ dobi mesto na zlatomašniškem žezlu starega družnika reda Serafinskega. Ta podobica je delo gosp. podobarja Tomca v Šentvidu. Palici je lično in prav umno izdelal mizar gosp. Jan. Dogan. Precej pod držajem zlatomašnikove palice je časo- slovni (kronograiiški) napis: ADVenerVnt seMIsaeCV- Larla Ben Ven VtI Casp. Crobath. (To je : Petdesetletnica prečast. P. Beuvenuta Crobath-a.) Dalje so po versti doli v barvanih napisih zaznam- njani nekteri, posebno znamenitiši dnevi iz njihovega življenja v latinskem jeziku, namreč : Rojen v Stražišu (pri Kranju) 6. prosinca 1805. — Preoblečen (v samo¬ stansko obleko) 10. kim. 1822. — Očitna obljuba 14. kim. 1826. — Mašnik posvečen 28. kim. 1828. — Nova maša 29. kim. 1828. — Zlata maša (ravno 50 let po¬ zneje) 29. kim. 1878. Ne morejo se na majhni prostor na palici znarn- njati premnoge djanja in zasluge skoz 50 dolgih let; zapisano je pa vendar na tem žezlu, da tudi od civilnih strani so bile priznane njih zasluge, kajti 29. prosenca 1850 so dobili od presvitlega cesarja zlato svetinjo za zasluge. Zlatomašniška palica ima namen, da podpera zlato- mašnika v njegovi starosti. In kdo ga ni dolžan pod- perati? Posebno so to dolžni tisti kraji, koder so P. jubilant svoje dni bivali ter delali Bogu na čast in člo¬ veštvu v korist. To so na prošnjo preč. P. gvardijana prebivalci tistih krajev tudi radi storili, se hvaležne skazali, ker poslali so lesa, da se je iz njega, bi djal, zložila jubilantu podpornja za stare dni, Te mesta so zopet na palici podolgoma zaznamnjane v raznih barvah; povsod precej zraven kosca lesa je napis, od kod da je. So pa te-le mesta: Tersat 1823 -1824 (novinstvo) in zopet 1838. — Gorica 1824 — 1828. Novomesto 1830—1836. — Paziu 1836 — 1837. — Ljubljana 1828—1830 in poslednjič 1842 vse dalje dozdaj. 7 V teh krajih so preč. P. jubilant neutrudno in z vedno gorečnostjo delali kakor katehet, prefekt, gimna¬ zijski profesor, garnizonski duhoven, bolniški oskerbnik, definitor, spovednik v raznih jezikih itd. itd. Poslali in dali so ti kraji za to palico raznega blaga — od gibč¬ nega koprivca („Omnibus omnia factus"), smokovine, vinske terte in voljne oljke (dobrota in blagodusnost) do terde leskovke, ktera sicer v rabotnem pomenu zla- tomašnikovemu dobrotnemu značaju ni bila kaj lastna. Toda skazuje se to zdravilo na razne načine. Po vsaki ceni je tudi v tem leskovem znamnji poterjen nauk sv. pisma: „Kdor šibi prizanaša, sovraži svojega sinka". (Preg. 13, 24.) Pa tudi naš domači pregovor, da: „Šiba novo mašo poje". Tudi še pravi sv. Duh, enakim inštru¬ mentom primčrno: ,,Bič konju, uzdo oslu in šibo na herbet nespametnim". (Preg. 26, 3.) — Saj lep pomen ima oljka oziroma na zlatomašnika, kakor je pisano: „Ego autem sicut oliva fructifera in domo Dei“. (Jaz pa sem kakor rodovitna oljka v hiši Gospodovi. Ps. 51, 10.) — Enako daje smokva lep nauk: „A ficu autem discite parabolam." (Od smokve pa se učite prilike, to je, začnite do časa misliti na obiskovanja Božje, na sodbo. Mark. 13, 28.) — Vinsko terto oziroma na maš- nika bi bilo odveč razlagati. Pohvale so vredni pa tudi Sarlovčani, ker so poslali kosec lesa od tabernakeljna, pred kterim so preč. zlatomašnik tolikrat maševali. Zlatomašna palica z lesovi iz domače okrajine tedaj je opravičena. Pa s tim nismo še pri koncu; imamo v nji tudi še spominkov iz naj daljniših krajev, iz Azije, Afrike, celč iz Amerike. In ako smo se pri dosedanjih dogodbah ozirali na pretekli čaa, nas naslednji biserji zavračajo saj velik del na prihodnjo dobo. Kakor vsak pošten katoličan, tako ima še posebno celi frančiškanski red posebej tesne dotike s Sveto de¬ želo, Palestino. Kakor v Bosni in Ercegovim, tako so v vsi Sveti deželi očetje Frančiškani sv. vero ohranili. Brez števila veliko so jih raznoverstni saraceni in tur- čini zarad sv. vere poklali, podavili, pobili, postrelili in kakor se je njih živinstvu poljubilo, jih pokončali. Zato je večina duhovskih pastirjev in misijonarjev po unih krajih še vedno iz frančiškanskega reda, in nekteri bi- 8 seri od ondod so tudi v palici zlatomašnikovi pravo mesto našli. Zdaj pa poslušajte, če so ti biseri prav zversteni. Pervi je biserček iz verta Getsemana. Zdi se mi, ko so bili zlatomašnik pristopili v red sv. Frančiška, da so z Jezusom stopili v vert Getsemani, vert molitve, zatajevanja, mnogoterega vojskovanja za se in za druge v korist prihodnjega življenja. Precej apodej je drugi spomin z napisom: „Bet- lehem, samostan sv. Hieronima". To se podd na palico prečast. jubilanta, kakor pridnega čitatelja sv. pisma in prijatla latinščine — po izgledu sv. Jeronima, ki je bil tudi samostanskega življenja v samoti Betlehemski. In od tam, s „paatirskega polja", je ta kamniti biserček. Zraven napisa „Cezareja Filipova" je nekoliko mirtovega lesa iz imenovanega kraja. Ta kraj je silo imeniten, zakaj ondi je Kristus Gospod Petru rekel: „Ti si Skala, na to Skalo bom zidal svojo Cerkev, in vrata peklenske je ne bodo premagale". Na tej podlagi, v naj tesnejši zvezi s Petrom Skalo, papežem, so preč. P. jubilant delali in delajo, in to po tem takem pričuje tudi njih zlatomašni scepter. Ob napisu „Tabor“ je kosec lesa „terebinte", na¬ ravnost z gore Taborja, kjer se je bil naš Zveličar v nebeški časti pokazal Petru in drugima aposteljnoma. Na ta Tabor se ozirajo tudi prečast. zlatomašnik in mislijo na častitljivo spremenjenje, kadar pritiskajo kake poskušnje in terpljenja. In da ložej prenašajo kakoršno si bodi psovanje, obrekovanje, zaničevanje svojega reda, se obračajo na svojega Gospoda, ki je bil očitno postavljen pred občinstvo v škerlatastem plajšu in s ternjevo krono na glavi. Zato so tudi ravno s tega kraja, imenovanega „Lithostratos“, prav primčrno nahaja spomin v zlato¬ mašni palici. Posebno pa vse terpljenje zlajšuje pogled za Zve¬ ličarjem, ki je z Oljske gore častitljivo v nebesa šel. Zato se prav dobro poda tudi s tega kraja spominek v zlatomašnikovi palici. Zraven druzih spominkov je v častni palici tudi nekoliko lesa iz Kane Galileje. Učeni niso edini, v kteri Kani je bil Zveličar na ženitnini, ker ste dvč Kani v 9 Galileji. Spominek Ie-td je iz druge Kane, ki je bolj oddaljena od Nazareta, kot je perva; torej ae ne mara tudi bolje prileže k tej zlati maši, ki je drugo zaročenje zlatomašnikovo z Jezusovo Cerkvijo, tedaj drugo ženi- tovanje. Podstava je tej palici palma, ki je menda rastla nekje v Sveti deželi, prinesena pa je z gore Libanona, kupljena v Gaziru, ako ae ne motim, za en pijaster, od nekega maronitovskega dečka. Palma, kar je sploh znano, pomeni slavno zmago, srečo in mir po doseženi zmagi. Zato govori Duh božji: „Justus ut palma florebit". (Pra¬ vični bode cvetel, kakor palma. Ps. 91, 13.) „Palmae erant in manibus eorum", i. e. stantium ante thronum. (Palmove veje so imeli v rokah stoječi pred Sedežem. Skriv. razod. 7, 9.) Zmagala bo Cerkev s svojimi pra¬ vičnimi, in spolnilo se bode prerokovanje: „Gloria Li- bani data est ei, i. e. Ecclesiae. (Slava Libanova ji je dana, Jz. 37, 24, t. j. Kristusovi Cerkvi.) Kaj pa bo s preganjavci sv. Cerkve in njenih služabnikov, je napo¬ vedano tudi v priliki o Libanu: ,,Vidil sem hudobneža povišanega kakor cedre na Libanu. In sem (drugikrat) memo šel, in glej! ni ga bilo; iskal sem ga, in ni bilo najti njegovega mesta.“ (Ps. 36, 35. 36.) Ali ni to strah za preganjavce sv. Cerkve, tolažilo pa za pravične zarad tolike zmage po poskušnjah ? To tedaj, kar je zdaj rečeno, se ozira na prihodnji čas. Ima pa zlatomašnikova palica še kaj malega tudi v sebi, kar oslajšuje in olajšuje starost prečast. 50let- nika; je tedaj za sedanji čas. Kaj tacega? Djana je vanjo: 1. Steklenica vina — Jeruzalemskega! — Se vč, da ga je samo dobrih deset kapljic, pa je toliko boljše, imenitniše, prava starina od 1. 1866! 2. Zalogljej presnega kruha, s kakoršnim naši ka¬ toliški bratje na Jutrovem mašujejo, kakor Maroniti, Sirci in drugi, ki so katoličani, pa druzega obreda. (Znotraj v votlino palice ga je djano samo nektere mer- vice, predložen pa je bil pred jubilanta cel beli hlebček v velikosti našega drožja. Ta kruh, zdaj suh, je iz ško¬ fijske maronitovske cerkve v Tiru v Feniciji.) To so 10 rea tečne stvarice za živež; mora pa biti še kaj za manjši počutne potrebe. 3. Zato je v palici nekaj tobaka noslačka od slav¬ nega našega rojaka — iz tabakire ranjcega dr. Ignacija Knobleharja. (Ob enem je bila P. jubilantu v spomin izročena tabakira s tabakom, vse iz zapuščine ranjcega apostoljskega provikarija, ki se je imenoval po arab¬ sko Abuna Soiiman in je bil svoje dni P. Benvenutov učenec.) 4. P. zlatomašnik so svoje dni tudi poezije ko¬ vali. Kakor pesniku je v palici za-nje en list z napi som: „Ein Blatt aus dem Jugendalbum des sel. Provi- kars Ign. Knoblehar", t. j. en list iz spominske knjige iz Knobleharjeve mladosti; poslal ga je bil po Knoble- harjevi smerti iz Afrike g. provikar M. Kirchner. To je znamenito, ker je gosp. Nacetovo lastnoročno pisanje in brez dvoma tudi lastno skovanje. Pesem ima napis „ Abendwehmuth“ in je močno poetiška, doveršeno ko¬ rektna v obliki in v pomenu. To so spominki domači, ki so bili šli pa že popotovat skoz Egipt v srednjo Afriko. 5. Na palico je bil odmenjen zali šop, ki so ga pa zlatomašnik v roki nesli. Šop je na zemlji znamnje čednosti, veselja, za unkraj pa podoba nebeškega veselja, predznamnje nebeške radosti, večne krone. To pa dela sladkost in veselje ter nebeški predokus že na tem svetu, zlasti v starih dnevih. In še s tem bolj, ker po cvetlicah so sedele tudi nektere čebelice. Da te ži- valice niso zastonj delale, nabirale, bomo precej vidili; akoprav se je spolnil tudi tukaj rek pesnikov : „Sic vos, non vobis, mellifieatis apes“. 6. Bile so namreč pripravljene prav lepo vezane bukve s svetlo ključavnico, ktere so bile zdajci polo¬ žene pred zlatomašnika. Da jim je bilo to darilo všeč, ni dvomiti, ker bili so sami v bukvah in med bukvami, djal bi, vse svoje žive dni. Pa kaj še?... Napis je bil časosloven, kronografičen: Vota MeLLIfLVa DICata ReV. Patri BenVenVto Ca- sparo Crobath. Concinnavit familia Josephi Jerič. 11 To se pravi: Medenosladke vošila, posvečene prečast. P. Benvenutu Gašparju Crobathu, ki jih je zložila ali napisala družina (čebelska) gosp. Jož. Jeriča. Kako je bilo vse dobre volje, ko so se bukve od- perle in je zadišal iz njih lep sat medu, je li to treba popisovati? Zdaj pa še sklep. Glavni del velike palice je bil iz palesandrovega lesa iz Brazilije v Ameriki. To je les rujavkasto-rudeč, podoben obleki frančiškanski. Pa to še ni vse. Posebno znamenit je ta les zato, ker je ostanek od tistega oklepa v cerkvi sv. Jakopa v Ljub¬ ljani, v kterern počiva truplo sv. Feliksa. ,,Felix" pa pomeni „srečen“. Te besede se primimo z vso močjo in vošitno prečastitemu očetu zlatomašniku, da bi še prav veliko 16t živeli in bili: „felix, felicior, feli- cissimus“, srečni, srečniši, naj srečniši! Po smerti pa Jim Bog dodeli zmagovito palmo v nebeškem Jeru¬ zalemu ! Fr. Tobijeva palica je bila lepo zrezljanaiz lipovega lesa, in imela je pod deržajem napis: „Pozdravljen pet¬ deset letnik, častni Br. Tobija! (< Na nji so bile iz živ¬ ljenja zaznamnjane te-le točke: Rojen v Gameljnih 9. maja 1801. — Slovesna obljuba 4. maja 1828. — Zlata ob¬ ljuba 29. kimovca 1878. Spominki pa so nadalje iz na¬ slednjih znamenitih krajev: 1. Getsemani. 2. Jožefova hiša. 3. Mertvo morje. 4. Vnebohod. Kako se to veže? Getsemani imajo v Jeruzalemu v oblasti čast. očetje Frančiškani, in ravno eden redov¬ nih Bratov le-td za vesoljni svet imenitni vert oskerbuje, seje in sadi cvetlice, ki jih popotnikom daje, pazi na starodavne osmere oljke, ki so v tem vertu, opravlja in lepša malo kapelico, ki se nahaja ondi itd. Še ve, da zraven dela tudi pridno moli in premišljuje visoke skriv¬ nosti tega kraja. Biserček iz tega svetega verta je go¬ tovo drag spomin za frančiškanskega Brata, ki je že 50 let v kloštru molil in delal po svojem poklicu. — Na tiho molitev in delavnost zavrača tudi mali spominček iz hiše sv. Jožefa, varha in pomočnika vsih poštenih delavcev. Izročilo namreč vč, da na poti z Betlehema na »Pastirsko polje“ (kjer so pastirji čuli ob času Je- 12 zuaovega rojstva) ja imel sv. Jožef hišico, ktero je bil najberž da stesal ob tistem času, ko je bila sv. Družina v Betlehemu. Okrogla, bi djal, podkladna skala kaže tisto mesto. Da izročilo ni brez podlage, se povzema od tod, ker je sv. Cerkev romarjem podelila odpustke, ako nekoliko molijo na tistem mestu. — čemu pa spomin od „mertvega morja" v ti palici, ki veselje naznanuje? Pri mertvem morji je smertna tihota. Nobena ribica ne plava med valovi, noben červiček se ne giblje na nje¬ govih tlčb. Morje in redko germičevje ob morji je na¬ polnjeno s solitarjem. Vesele tiče ne letajo ob bregovih tega morja. Vse je nekako mertvo, tiho, samotno — podoba tihega, zatajenega samostanskega življenja. — In biserček z gore, s ktere je nas Gospod Jezus Kristus v nebesa šel, ali ni to primeren sklep in konec tacega dela in molitve, prejemanja ss. zakramentov in premis ljevanja, pritergovanja in zatajevanja v samostanskem življenji? Naj le svet govori, da se v samostauih po¬ stopa in lenoba pase: svet se laže, je laŽDilr v tem, kakor veči del v svojem počenjanji. V samostanih, moških in ženskih, se navadno ve¬ liko več dela, kakor pa zunaj; naj veči postopači in lenuhi pa so navadno tisti, kteri samostanske ljudi obi¬ rajo in obrekujejo. Pa pustimo to, in vošimo tudi Br. Tobiju, da bi še dolgo telesno ne rabil palice, v kteri ima pa za duhovno stran prelepih spominkov, in ni treba je pod klop skrivati, kakor je bil storil (iz po¬ nižnosti) takrat pri kosilu. Pod Oljsko goro je globo¬ čina, Cedronova struga, je dolina Jozafat, še višej je tudi kraj, kjer je Zveličar učil očeuaš moliti, — je kraj, kjer so aposteljni zložili ,,apostoljsko vero", ktero celo cesar Viljem v Berlinu čisla. Brat Tobija in mi z njim prestopimo derečo reko sedanjega življenja, glejmo, da nas ne požre „Gehena“, ki je tam blizo, ognimo se „hriba pohujšanja" in „hriba hudobnega sveta", ki naj ostaneta na strani, mi pa pojdimo po stopinjah Jezu¬ sovih iz sobe zadnje večerje skoz vert Getsemani na¬ ravnost gori na goro vnebohoda, da pridemo za Njim v večno čast. V sredi okrogle kapele na verhu Oljske gore se vidi se stopinja, kjer je Jezus na zadnje stal in se je potem kviško vzdignil. Bog nam daj hoditi po 13 vsih njegovih stopinjah, da poslednjič z Br. Tobijem vred stopimo tudi v to stopinjo in dosežemo veselje, kakoršnega ni ie oko vidilo, ne okusilo serce človeško. Obred pri zlati maši iu zlati obljubi. Godilo se je tako-le: Ob določeni uri so se preč. P. Benvenut v mašno obleko napravili v obednici, Fr. Tobija v koretelj. Potem so šli v obhodu v cerkev. Po obredu gre naprej križo- nosec med dvema, ki nosita svečnike, potem duhovstvo in redovniki, dalje kadilnika, dijakon s krono (pokrito na krožčeku), subdijakon s križem, poslednjič zlato- mašnik in njemu ob levi vodnik pri tem obredu, ,,ma- nuduktor”, ki so bili preč. P. gvardijan Kalist. Kadar pridejo v cerkev (pod korom) intonira jubilant (tono 5) antifono (Levit. 25, 10): „Sanctificabis“, in kor nada¬ ljuje: ,,annum quinquagesimum, et remissionem cunctis habitatoribus terrae tuae, ipse est Jubilaeus". Potem se (tono 6) poje: „Benedictus Dominus", in na koncu se ponavlja imenovani predglas: „Sanctificabis“. Ko pridejo do velikega altarja, vsi pokleknejo; manuduktor gre k altarju na evangeljsko stran in prasa zlatomašnika (in zlatoobljubnika): Quid petis R. P. Jubilarie. R. Peto ex animo di- vinam misericordiam, et anni Jubilaei gratiam. Kaj želiš Fr. Tobija? O. Serčno prosim usmiljenja božjega in milosti sv. leta. Vodnik: To zadobiti nam je potrebna gnada sv. Duha; zategadelj je bomo prosili. Jubilant zapoje: „Veni Creator Spiritus!“ — Kor nadaljuje: mentes tuorum visita itd. Ob koncu zapojč asistenti: V. Emitte Spiritum tuum et creabuntur. R. Et renovabis faciem terrae. V. Ora pro nobis S. Dei Genitrix. R. Ut digni efficiamur promissionibus Christi. V. Signasti Domine servum tuum Franciscum. R. Signis redemptionis nostrae. V. Salvos fac servos tuos. 14 R. Deus meus, sperantes in Te. V. Domine exaudi orationem meam. R. Et clamor meus ad te veniat. Tudi naslednje poje vodnik: V. Dominus vobiscum. R. Et cum špiritu tuo. Oremus. Deus, cui omne cor patet, et omnis volun- tas loquitur, et quem nullum latet secretum, purifi.cn per infusionem S. Spiritus cogitationes cordis famulorum tuorum (Benvenuti et Tobiae); ut in lioc suo jubilaeo te perfecte c olere, et gratiam tuam uberiorem consequi me- reantur. (V tej molitvi prosi voditelj, naj bi Bog sere,i teh svojih služabnikov z navdajanjem milosti sv. Duha oči stil, ter bi po obhajanji tega sv. leta mogla Boga po¬ polnoma ljubiti in bila zmožna obilniši milost doseči.) Concede hos famolos tuos, guaesumus Domine Deus , perpetua mentis et Corporis sanitate gaudere: et gloriosu beatae Mariae semper Virginis, atque b. P. N. Francisci intercessione, ab omni labe purificari et spirituali perfundi laetitia. Omnipotens et misericors Deus, qui per Mogsem fa- mulum tuum, annum guinguagesimum observare, et jubi- laeum nominare jussisti, quique in eodem plenam omni¬ bus remissionem ac libertatem condonans, in lege tua per- severantibus , largam tuae benedictionis abundantiam pro- misisti: tribue guaesumus his famulis tuis (Benvenuto et Tobiae ) anni jubilaei diem, de sacrosancto Sacerdotii et Professionis statu devote celebrantibus, tuae gratiae lar- gitatem; ut, qui annum quinquagesimu7n, te donante, com- pleverunt, omnium peccatorum et ncgligentiarum s v. ar um, guas in statu Sacerdotali et Religioso ex humana fragi- litate commiserunt, plenariam remissionem et indulgentiam conseguantar. tuamgue coelestem benedictionem et sancti- ficationem obtineant: guatenus in hoc sacro Sacerdotali et Religioso proposito laudabiliter per sever antes, et de bono in melius semper proficientes, deinceps tihi fideliter deserviant: et post praesentis vitae militiam ad bravium aeternae felicitatis perveniant. Per Christum Dominum nostrum. Amen. 15 (V teh daljših molitvah voditelj po priprošnjah Marije Device in sv. Frančiška med drugim prosi jubi¬ lantu ali jubilantom očišenja od vsacega madeža in pa duhovnega veselja, — še dalje za odpušanje vsih kje v 50 letih v službi storjenih pogreškov in zamud, za sveto- letni blagoslov in posvečenje, za stanovitnost in napre dek v dobrem, in poslednjič za večno zveličanje.) Voditelj vzame potem krono in palico, ju poda dijakonu in subdijakonu, ki ju neseta na mizico pri al- tarji. Zlatomašnik prične sv. mašo (med ktero je bil Fr. Tobija obhajan). Po maši vsi pokleknejo; asistenti zapojo 132. psalm (tono 6): „Ecce quam bonum et quam jucundum" — kor nadaljeva: ,,babitare fratres“ etc. (orgije spremljajo). Potem zlatomašnik poje naslednje verstice: V. Ne projicias me Domine, in tempov e senectutis. (T. j.: Ne zaverzi me, o Gospod, v času moje starosti.) R. Cum defecerit virtus mea, ne derelinguas me. (T. j.: Ko bo pešala moja moč, ne zapusti me.) V. Deus docuisti me a juventute mea. (T. j.: Go¬ spod, ti si moj učenik od moje mladosti.) R. Et usque nune pronunciabo mirabila tua. (T. j.: Sedaj in vselej bom oznanoval tvoje čuda.) V. Usque in senectam etsenium, (T. j.: Do starosti in prestarih dni,) R. Deus, ne derelinquas me. (T. j.: O Gospod, nikar me ne zapusti.) V. Domine exaudi orationem meam. (T. j.: Gospod, usliši mojo molitev.) R. Et clamor meus ad te veniat. (T. j.: In moj klic naj do tebe pride.) Nadalje voditelj: Dominus vobiseum. R. Et cum špiritu tuo. Oremus. Omnipotens sempiterne Deus, qui annum quinquagesimum non sine mijsterio jubilaeum appellari voluisti, eodemque onera ac debita relaxare, et servitute appressos liberatate donari jussisti; tribue guaesumus kis famulis tuis (Benvenuto et Tobiae) toto corde poscentibus , anni jubilaei gratidm, omnium delictorum remissionem. et cidparum suarum relaxationem: ut primariae innocentiae 16 restituti , de virtute in virtntem ambulent, et tandem liujus vitae currictdo emenso, coelestis gloriae jubilationem, et in domo tua non manafacta, perennem consequantur man- sionem. P. Chr. D. N. R. Amen. (Ta molitev obsega nadaljne prošnje za milosti sv. leta, za obnovljenje popolne nedolžnosti in poslednjič za večno obhajanje sv. leta v hiši Gospodovi, ki ni z rokami storjena.) Izpostavilo se je potem sv. Rešnje Telo. Po mo¬ litvi: Tantum ergo. Genitori. Poslednjič jubilanta (jubilant, ali jubilanti) vzameta vsak svojo palico s krono in vsi gredo v procesiji v žagrad. a til > %