• ZAPIS S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK VELENJE
Komentar tedna
Mogoče se bo zdela komu ta primerjava nekoliko čudna in celo nepotrebna, vendar jo pripovedujemo le zato, da bi bil njen vpliv učinkovitejši, če pa bo koga nagnal celo k tehtnejšemu razmišljanju, zakaj je temu tako, smo namen dosegli
4. julija leta 1941 je pozvala Komunistična partija na boj zoper okupatorja, že 22. julija pa je počila v Sloveniji prva partizanska puška. Tako je minilo od „poziva" pa do akcije" pičlih 18. dnu Malo. Zelo malo, če pomislimo, s kakšnim sovražnikom — dobro opremljenim in izurjenim so se morali spopasti slovenski domoljubi - in komunisti so bili med prvimi Boj je bil težak, krut, a zmagovit. Cankarjev crtedo „narod si bo pisal sodbo sam", se je uresničil
Trideset leit pozneje...
Veliko sm<o storili Veliko, še posebej, če pomislimo, da smo delali na očeh vsega sveta. Sveta, ki nam ni bil v
celoti vedno naklonjen, ki je proti nam celo rovaril, stopnjevane odmeve teh početij pa zasledimo tudi danes. Vendar se močneje oglašajo že tudi tisti, ki odkrito ploskajo jugoslovanski samoupravni samobitnosti, ki se celo bolj ali manj odkrito spogledujejo z našo prakso. S samoupravno prakso, ki je bila še pri klasikih marksizma v zametkih, mi pa smo jih preželi z resničnostjo.
To so znana dejstva, ki jih je kljub temu potrebno znova in znova poudarjati in ponavljati, kajti čas „bruha" vedno nove in nove generacije. Tiste, ki poznajo naš upor samo iz knjig in pripovedovanj.
In zakaj smo v začetku omenili 18 dni? Zato, ker želimo teh 18 dni prenesti v naš današnjik. V prispodobi
V bistvu je vse tako preprosto: Zveza komunistov ostaja vodilna idejna sila vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti — ta položaj pa ohranja zato, ker je ostala trdo,zasidrana v praksi in med delavskim razredom.
Vendar je čas prinesel svoje. Živimo udobneje in smo sploh z vsakim dnem bolj „komot". In če se znajdemo v kakršnikoli zagati - prav zdaj se ubadamo z gospodarsko stabilizacijo - mine lep čas, preden tudi ukrepamo. Torej preteče med našim spoznanjem o nuji ukrepanja in neposredno akcijo nemalokrat „veliko vode". Vsekakor pa je čas daljši od osemnajstih dni
To pa seveda ni prav. Zato se bo potrebno nekoliko bolj zgledovati tudi po 4. juliju - „klicu" - in 22. juliju - „odzivu".
Slovenci poznamo pregovor: ura zamujena, ne vrne se nobena...
MILAN MEDEN
V prostorih tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je bfla v četrtek, 10. julija krajša slovesnost, na kateri so sekietaiji osnovnih organizacij v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela podelili skupaj 8S izkaznic in knjižnih daril novo-sprejetim mladim komunistom iz neposredne proizvodnje
Na svečanosti je sekretar tovarniškega komiteja Janez Miklavčič dejal, da je ta sprejem še toliko pomembnejši, ker je celotno akcijo za sprejem vodila mladinska organizacija. Predsedstva Zveze socialistične mladine v posameznih osnovnih organizacijah so izbrala tiste mladince, ki so se doslej zelo izkazali s svojim delom tako v proizvodnji kot na drugih področjih ter jih predlagala za sprejem. Veliko mladih je že pred tem izreklo željo, da bi se vključili v Zvezo komunistov. ;,Vse to kaže", je dejal Janez Miklavčič, da Zveza komunistov vse bolj pridobiva na ugledu med delavci. Po končani podelitvi izkaznic in spominskih knjižnih daril je mladim komunistom govoril tudi politični sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Franjo Koran.
V TGO Gorenje je zdaj približno deset odstotkov vseh zaposlenih včlanjenih v Zvezo komunistov.
18. julij 1975 - lete XI - št. 27 (286) cena - 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
TO NEDELJO V ŠKALAH
V nedeljo, 20. julija bo v Skalah velika proslava, ki jo organizirata krajevna skupnost in gasilsko društvo Škale, ki letos slavi 20-obletnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo razvili gasilski prapor, podelili pokale najboljšim desetinam v občini, namenu pa bodo slovesno izročili tudi nadomestno asfaltirano cesto od Sitega do Hudournika
Skalčani pripravljajo tudi pester kulturni in športni program. V športnem delu bodo udeleženci nedeljske proslave lahko videli praktično gasilsko vajo, veliko zanimanja pa bo prav gotovo vzbudilo preizkušanje moči v vlečenju vrvi. Proslava, katere pokrovitelj je rudarsko elektroenergetski kombinat
Velenje, se bo začela ob 15.30 pri gasilskem domu.
Po proslavi bo prosta zabava, na kateri bo igral Gorski instrumentalni ansambel. Na dan vstaje, 22. julija
pripravljajo Skalčani še eno zanimivo prireditev. Na igrišču pri gasilskem domu se bo ob sedemnajsti uri začela nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi.
Neurje s točo
Hudo neurje, ki je preteklo sredtf divjalo v nekaterih krajih v Sloveniji, ni prizaneslo tudi Šaleški dolini Gasilci Velenja, Šoštanja in Saleka so imeli največ dela v prodajalni Avto Celje ob Partizanski cesti, kjer je voda zalila skladišče, približno pol metra pa so je namerili tudi v sami prodajalni. Hudourniške vode, ki so pridrvele iz Zagrada, so poplavile skladišče Erine Železnine v Starem Velenju. Gasilci so morali posredovati tudi v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, kjer so bih nekateri obrati v vodi. Več pozivov na pomoč so dobili gasilci tudi od občanov, katerim je voda zalila kleti.
V Šoštanju poplav na srečo ni bilo, je pa toča - podobno kot drugod v dolini - poškodovala več avtomobilov in povzročila precejšnjo škodo na vrtovih, nasadih, drevju. Toča, ki je bila debela kot oreh in je dobesedno klestila sadje z dreves, ni prizanesla krajanom Šmartnega ob Paki, kjer je še zlasti napravila precej škode po vinogradih in hmeljiščih.
S *
*
S S N
s
v *
*
s *
s *
s >
s
s *
s
5
s *
s
blag OVNI ca§TAN DARD ORGAN IZ IRA od14.do24.7.1975
S E J EM
gospodinjskih stroj ev ^^^V116 šole A. AŠKERCA uhinj intelevizorjevGORENJE
POPUST 10-12%
Takojšnji in odločni ukrepi
Mladim komunistom so izkaznice podeljevali sekretaiji osnovnih organizacij, ob tem svečanem trenutku pa so jim čestitali tudi Franjo Koran, Janez Miklavčič in Jože Krebl.
V torek, 8. julija je bila v Velenju seja občinske konference Zveze komunistov. Člani konference so dosledno ocenili družbenopolitične razmere v občini na podlagi sklepov četrte seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Komunisti velenjske občine so pravzaprav ocenili dražbeno-politične razmere že v osnovnih organizacijah in jih na mnogih sestankih tudi že verificirali. V sredini, kjer osnovne organizacije Zveze komunistov delujejo, so izdvojili najpomembnejša vprašanja za razrešitev aktualnih problemov.
Na občinski konferenci Zveze kommistov pa so spregovorili le o najaktualnejših vprašanjih, ki seveda ne veljajo za vse sredine in tudi ne za vsa področja družbenega dela. Najbolj zaskrbljujoča je ugotovitev, da je sedanji gospodarski položaj v naši občini resen in zaskrbljujoč. Za to so različni razlogi in bodo morali v vsaki delovni organizaciji hitro in odločno ukrepati.
V velenjski občini je Zveza komunistov stalno prisotna in so komunisti o ukrepih že večkrat razpravljali, tako na sejah občinske konference, kakor tudi v osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Komunisti so odgovorni za stabilizacijo gospodarskih gibanj, so znova poudarili na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov. „Ne gre za to, da bi sedanje razmere dramatizirali,
prav tako ni nobenega mesta za njihovo podcenjevanje", je povedal na konferenci politični sekretar Franjo Koran in nadaljeval: »Potrebno je mobilizirati vse sile za stabilizacijo gospodarstva in še posebej odgovornost komunistov. Doječi moramo takšno mobilizacijo komunistov in delavcev kot je bila- ob sprejemu ustave. 21. seje Zveze komunistov Jugoslavije, ob 29. seji centralnega komiteja Zveze komunistov °love-nije, ob kongresih in refoiml" Zadnja konferenca občinske organizacije Zveze komunistov Velenje je izzvenela v zahtevo za dosledno uresničitev z ustavo zastavljenega poglobljenega samoupravljanja in dogovorjenih stališč za gospodarsko stabilnost. To je brez dvoma najpomembnejša naloga komunistov in drugih subjektivnih sil v občini Velenje.
V TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME GORENJE
j
88 novih članov zveze komunistov
ZADNjEBm POSVETU.

• Skok dveh v vesolje
Skupen ameriško-sovjetski polet v vesolje je seveda znanstveni dosežek velikega pomena, toda njegovo ozadje in razsežnosti je treba vendarle iskati predvsem na političnem področju.
To je prvič, da so se Američani in Sovjeti odločili za skupen prodor v vesolje in skupno delo tam, kjer so doslej delovali le vsak zase in v kar se da večji tajnosti - kar še posebej velja za Sovjetsko zvezo.
Hkrati pa je to seveda predvsem potrditev doslej že večkrat izpričane želje po nadaljevanju politike približevanja, detanta, le da je to pot praktično torišče tega dvignjeno za okroglih dvesto kilometrov.
Bilo bi nesmiselno ne biti vesel tega sodelovanja, toda pri tem najbrž ni odveč opozoriti, da se tudi pri tem kažejo izključni interesi dveh supersil in da bomo morali še dolgo, dolgo čakati, da bo mesto v eni izmed vesoljskih ladij zasedel tudi pripadnik kakega drugega naroda in ne samo ameriškega ali sovjetskega. Ob vsem drugem pa kaže to tudi na že kar nepojmljive razlike v bogastvu in tehnologiji, ki razdvajajo ta naš sicer skupen planet in budi, ki na njem živijo.
#i Evropska konferenca 30. julija
Po razpravah, ki so nazadnje kazale že na polom, so se v Ženevi na sestanku pripravljalnega komiteja vendarle odločili in sporazumeli, da bo evropska konferenca o varnosti in sodelovanju v Helsinkih 30. julija.
Tako se bo tega dne v gostoljubni finski prestolnici zbralo kar 35 uglednih državnikov evropskih držav, Združenih držav Amerike in Kanade - nedvomno doslej najbolj reprezentativen sestanek te vrste, kar jih je videla Evropa.
Pričakujejo, da se bosta konference udeležila tudi ameriški predsednik Ford (ki naj bi zatem obiskal še štiri evropske države, med njimi tudi Jugoslavijo), sovjetski voditelj Brežnjev in drzgi.
Konferenca naj bi postavila osnove za bodoče odnose med • evropskimi državami, Kanado in ZDA, ki naj bi zagotovili varnost in dobro sosedsko sodelovanje med naštetimi državami.
Vseh podrobnosti v Ženevi pripravljalni komite sicer še ni razjasnil, vendar je mogoče pričakovati, da bo pospešeno delo strokovnjakov na posameznih še vedno spornih področjih (denimo: napovedovanje večjih manevrov vnaprej) do konca tega meseca končano.
•	Angolo na pragu državljanske vojne
Nekdanja portugalska kolonija na zahodni obali Afrike, Angola, je na pragu državljanske vojne.
Kljub pred tremi tedni v Keniji podpisanemu sporazumu med tremi osvobodilnimi gibanji (MPLA, FNLA in UNITA) se namreč dve (in sicer MPLA, ki je marksistično usmerjena in FNLA, ki je brezkompromisno proti tej ideološki naravnanosti) že teden dni hudo spopadata med seboj.
S tem se je število mrtvil« dvignilo že na več kot 3000, odkar so se januarja letos obnovili večji spopadi, dežela je utrpela razen tega tudi hudo gmotno škodo — pa še politično je povsem razdvojena v trenutku, ko bi ji bila enotnost potrebnejša kot kdaj prej.
To ni samo posledca medsebojnih nesporazumov, marveč tudi spretnega vmešavanja od zunaj. Angola je namreč izredno bogata dežela (čeprav svojih naravnih bogastev še ne more popolnoma izkoriščati), ki pa ima tudi velik političen in streteški položaj.
Portugalska po drugi strani (njena vojska je še vedno v Angoli) ne more preprosto zapustiti dežele, saj bi bilo s tem ogroženo na tak ali drugačen način življenje okrog 600.000 portugalskih belih naseljencev, ki živijo v deželi in imajo tam tudi velike naložbe.
#	Argentina v krču
Tudi južnoameriška Argentina se zvija v krčih družbenih in socialnih nemirov, ki potiskajo deželo iz krize v krizo. Predsednica Izabela Peron je sicer reorganizirala vlado, toda to še zdaleč ne more pomiriti položaja, saj dežela potrebuje predvsem globoke družbene, politične in socialne reforme.
...IN DOMOVINI
E' ki
UKREPI - Na minuli seji je izvršni svet republiške skupščine obravnaval analizo gospodarskih gibanj ter izvajanja nalog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975. Ob tej priložnosti je izvršni svet med drugim ugotovil, da gospodarski položaj zahteva utoepe na vseh ravneh, družbena akcija za stabilizacijo, ki teče v okviru SZDL, pa mora aktivirati vse delavce v združenem delu in slehernega občana. Prva naloga gospodarske politike je še naprej gospodarska rast, ki mora temeljiti na večji iroduktivnosti, boljšem iz-oriščanju razpoložljivih zmogljivosti, večji ekonomičnosti in rentabilnosti dela, povečanju izvoza in racionalnem zamenjevanju uvoza za domače materiale ter na investicijah, ki morajo biti usmeijene v prioritetna območja.
SADJE - Jabolk in hrušk bo dovolj za vso zimo. Zdaj, ko se obiranje sadja še ni začelo, so se sporazumeli, da bodo uskladiščili več jabolk in hrušk kakor lani. Zato naj ljubitelji tega sadja ne hitijo. Te dni stane kilogram jabolk in hrušk najmanj 15 dinarjev. Na podlagi lanskih izku-. šenj, ko so jabolka in hruške izginila iz prodajaln skoraj mesec dni pred novim pridelkom, so se proizvajalci dogovorili s trgovskimi organizacijami, da bodo ,,do vrha" napolnili hladilnice. Lani so uskladiščili 8000 vagonov jabolk in 1500 vagonov hrušk. Če bi imeli še več sadja,
bi ga lahko prodali, kajti povpraševanje je bilo vse do začetka junija.
POHIŠTVO - Predsedstvo zveze sindikatov Jugoslavije predlaga znižanje cen pohištva. Poudarili so, da bi pocenitev pohištva pomagala proizvajalcem premagati težave, v katere so zašli. V lesni industriji so narasle zaloge, izvoz se je zmanjšal, domače povpraševanje po lesu in pohištvu pa nazaduje. Nekatere tovarne zaradi tega že ne morejo izplačati osebnih dohodkov.
KREDITIRANJE - Posamezne banke še vedno s krediti ali jamstvi za kredit podpirajo delo in poslovanje delovnih organizacij, ki so nastale iz „GG" podjetij. Čeprav je položaj v primerjavi z obdobjem pred dvema ali tremi leti precej boljši, se vseeno dogaja, da posamezne banke še odobravajo kredite delovnim organizacijam, ki so bile že zdavnaj ocenjene kot škodljive za naš duržbeno-ekonomski sistem. Da bi se v prihodnje izognili takšnim pojavom, se bodo morale poslej banke dosledno ravnati po podatkih, ki jih lahko dobivajo od službe SDK o posameznih partnerjih. Če bi se že prej ravnale po tem, se omenjene pomanjkljivosti ne bi dogajale, skupnost pa bi bila manj oškodovana.
1330 ggherhe 197s
Najprej je b3o tekmovanje gasilskih desetin
11tA.\ * r *	HHHi S -J22L <tab\ Hnk^jl
KP:;;HH ^" j«« ■Mi -'KJ^k^ lifl	ESMImv uJi jnjj|||Mlfll s ■• l^l&g^^Hsf fjS Sgll H 18:H
Po končanem govoru je Rafko Blatnik pripel spominski krajevne skupnosti na gasilski prapor
V NEDELJO V GABERKAH
Proslavili krajevni praznik
Krajani Gabeik in Družmirja so slavili v nedeljo svoj drugi krajevni praznik. 14. julija lani je njihov nadvse cenjeni gost Franc Leskošek-Luka položil temeljni kamen za novi dom družbenih organizacij s trgovino. Gradnja doma kar dobro napreduje in krajani upajo, da bodo še letos nared družbeni prostori.
Franc Leskošek-Luka se je skupaj s predsednikom skupščine občine Velenje tudi letos udeležil praznovanja krajevnega praznika, ki so ga združili s proslavo ob 45-letnici domačega gasilskega društva. Že ob trinajsti uri se je začelo tekmovanje gasilskih desetin. Udeležili so se ga gasilci iz Družmirja, To-
Dragima gostoma Francu Leskošku-Luki in Nestlu Žganku sta cicibanki izročili
polšice, Pesja, Škal in Saleka. Kljub temu, da je sonce močno pripekalo, so se tekmovalci dobro izkazali, najtežjo nalogo pa so imeli sodniki, saj sta za prvo mesto kandidirali kar dve ekipi: Družmirje in Šalek, ki sta imeli enako število kazenskih točk. Sodniki so nato upoštevali še čas, kjer so bili boljši Družmir-čani in za zmago na tekmovanju prejeli lep pokal.
Aktualno
Po končanem tekmovanju se je začela proslava ob krajevnem prazniku in obletnici gasilskega društva, združena z 30. obletnico zmage nad fašizmom. V kratkem kulturnem programu so sodelovali pevci iz Gaberk in mladi z recitacijami, o pomenu praznika in jubilejev pa je govoril predsednik krajevne skupnosti Rafko Blatnik.
„Ko v teh slavnostnih dneh ocenjujemo zgodovinski in mednarodni pomen zmage nad fašizmom, lahko z vso upravičenostjo ugotovimo, da je iz socialistične revolucije zrastla in nastala Socialistična federativna republika Jugoslavija, ki je s svojo neodvisno mednarodno politiko pomemben dejavnik miru. Jugoslavija je pokazala in dokazala celemu svetu, predvsem pa zatiranim in podjarm-ljenim narodom, da narod, ki je enoten in ki z jasnimi cilji vztraja v boju, premaga vsakega okupatorja."
Zatem je delegacija Zveze borcev in gasilskih društev položila spominska venca k spominskim obeležjem na gasilskem domu in spomeniku v Druž-mirju. Spomin na padle so počastili z enominutnim molkom.
Predsednik krajevne skupnosti je nato prikazal kratek razvoj njihovega gasilskega društva. Že leta 1930 se je pri Ro-bidu v Gaberkah zbralo 29 občanov, in ustanovili so gasilsko društvo. Prvih deset zborov so imeli pri posameznih domačinih, enajstega pa že v novem gasilskem domu, ki še danes stoji.
Ob začetku vojne je imelo društvo 37 članov in 7 članic. V sestavu društva je bila tudi godba na pihala z Raven. Kot
mnogo drugih, so tudi gasilci iz Gaberk med vojno svoje gasilsko orodje zamenjali s puškami. Deset članov je darovalo življenje za svobodo.
Začetna oprema gaberških gasilcev je bila zelo skromna. „Voz s črpalko na ročni pogon, nekaj cevi in veliko dobre volje;" to je bilo vse, kar je društvu ostalo po vojni, je dejal Rafko Blatnik.
Po vojni se je v vrste gasilcev vključevalo vse več članov, tako da jih je danes že 111. Izboljšali so si tudi opremo. Pri
tem so jim veliko pomagali < čani in danes s ponosom tavljajo, da so sposobni ču imovino in pomagati tistemu,| njihovo pomoč potrebuje.
Krajevnega praznika in i letnice društva so se udek tudi predstavniki krajevne! nosti Zibika, s katero so Gal čani pobrateni. Ob tej pri nosti se je predstavnik Zibi zahvalil krajanom Gaberk za^ sebično pomoč pri obnavljal Zibike po potresu ter kot skromno zahvalo diplomo.
Predsednik gasilskega društva iz Zibke se je zahvalil Gaberča za nesebično pomoč
Kot je že to v navadi, je bila po proslavi prosta zaba srečolovom. Tudi Franc Leskošek-Luka je poskušal srečo in i „pručko".


Za gospodarsko stabilnost
V	velenjski občini smo se na vseh nivojih lotili stabilizacijskih ukrepov. Tekoča gospodarska gibanja in informacijo predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja v letu 1975 so obravnavali v vseh občinskih
* družbeno-političnih organih in na mnogih sestankih v temeljnih organizacijah združenega dela.
V	občini Velenje ugotavljamo, da se navzlic povečanim prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo še naprej pojavljajo slabosti v gospodarstvu. Člani občinske konference Zveze komunistov Velenje so o gospodarskem položaju v občini razpravljali kar na dveh sejah. Na zadnji pa so ocenili družbenopolitične razmere na podlagi sklepov četrte seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Tako široko zasnovane razprave brez dvoma ustvarjajo najboljšo možnost, da se o vsem delovni ljudje in občani podrobno seznanimo in začnemo konkretno družbenopolitično akcijo za gospodarsko stabilnost
Tudi predsedstvo občinske konference socialistične zveze je prvo sejo posvetilo tekočim gospodarskim gibanjem. Člani tega novega političnega izvršilnega telesa v občini so menili, da moramo družbeno akcijo v vsebinskem smislu usmeriti zlasti na osrednja gospodarska vprašanja. Akcija pa seveda ne sme mimo celovitega pristopa in ocen, ki so navedžne v informaciji predsedstva centralnega komiteja Zveze komu-
nistov Jugoslavije. Zunanjetrgovinska menjava je brez dvoma tako pomembna, da bi morali že v združenem delu pripraviti ocene o vključitvi TOZD v zunanjetrgovinsko izmenjavo. Seveda pa bodo morale temeljne organizacije združenega del? pripraviti tudi konkretne programe in v njih navesti, kakšen bo njihov prispevek za izboljšanje bilančnega stanja v mednarodni blagovni menjavi. V Šaleški dolini je organizacija združenega dela, ki uvaža 90 odstotkov potrebnih surovin. Takšni primeri pa so nasprotni našim prizadevanjem, da bi uravnovesili uvoz z izvozom.
Na visoko stopnjo inflacije vpliv? tudi porast cen. V združenem delu bomo zavoljo tega morali s popolno odgovornostjo preprečevati povečanja in se zavzeti, da bo struktura cen realna ter da se zanjo ne bo morebiti skrivala težnja, da se zaradi nizke produktivnosti in stroškov nadomesti dohodek z više postavljeno ceno.
Zelo pomembna naloga v tem času je, da so za vse naložbe zagotovljena sredstva in daje njihov celotni obseg usklajen s predvidevanji v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju. Vplivati pa bomo morali tudi na to, da bo skupna poraba v načrtovanih okvirih.
Stališče, za katero se v teh dneh zavzemamo v velenjski občini, je potrebno uresničevati v temeljnih organizacijah združenega dela. Tu morajo takoj oceniti gospodarska gibanja in narediti programe ukrepov. Posebej velja omeniti, da morajo stabilizacijske programe izdelati v vseh delovnih organizacijah in ne samo v največjih.
• IZ UVODNE BESEDE FRANJA KORUNA, POLITIČNEGA SEKRETARJA KOMITEJA ZK VELENJE
AAAA^AAA ▼ffffff
Na nedavni seji občinske konference zveze komunistov Velenje so ocenjevali družbenopolitične razmere v tej občini na podlagi 4. seje CK ZK Slovenije. Uvodno besedo k oceni je imel politični sekretar komiteja Franjo Korun. Zaradi aktualnosti objavljamo izvlečke iz njegovega referata.
Franjo Korun je najprej povedal, da izhaja uvodna beseda iz ocen, ki so jih izdelali komunisti v osnovnih organizacijah zveze komunistov, jih verificirali na svojih sestankih in izdvojili najpomembnejša vprašanja za razrešitev najaktualnejših problemov v sredini, kjer deluje osnovna organizacija zveze komunistov. Opozoril je tudi, da so pri ocenjevanju družbenopolitičnih razmer v velenjski občini izpostavili le nekatera najaktualnejša vprašanja, ki seveda ne veljajo v enaki meri za vsa področja družbenega dela.
Uvodoma je Franjo Korun še navedel nekaj pokazateljev za prvih pet mesecev letos, ki kažejo na to, da so gospodarske razmere v občini zelo težke in se iz dneva v dan še stopnjujejo. Dejal je:
Te ugotovitve nas silijo v zaključek, da imamo še vedno preveč mezdne odnose, ni poglobljenega samoupravljanja. V prvi vrsti se takoj pojavi vprašanje odnosov med delavcem in njegovo TOZD, kjer ugotavljamo, da je delavec v samoupravnih aktih dobil ustrezen družbeno ekonomski položaj v združenem delu. Spreminja se organiziranost zborov delavcev in krepi njihova vloga v sistemu odločanja. Spreminjajo se pristojnosti delavskih svetov in drugih voljenih samoupravnih organov, izboljšuje se informiranost. Pri delavcih narašča zavest, da so gospodarji nad pogoji in rezultati svojega dela, toda dejansko pa je njihov položaj takšen, da le počasi vpliva na spreminjanje odnosov. To vidimo iz tega, da delavci neprestano opozaijajo, da je marsikje še veliko nediscipline, veliko nedela, zlasti v administrativnih službah, da je premalo učinkovitosti, da nekateri nočejo urejati njihovih problemov in da torej na ta način mečejo polena med kolege našega samoupravnega socialističnega razvoja. Hočejo nam podtakniti, daje temu vzrok samoupravljanje. To so laži, to so diverzije in zavesten odpor samoupravljanju. Mnogi se izgovarjajo, da v kolikor bi zaostrili disciplino, da bi se s tem zamerili pri delavcih in da jih delavci zato ne bi vnovič izvolili. Prav gotovo se boste strinjali z ugotovitvijo, da delavci dobro ločijo; kdo je predan samo-
probleme svojih delavcev, ne moremo se pa strinjati s tem, da zaradi reševanja problema pomanjkanja električne energije, kije vseslovenski problem, gradimo z združenimi sredstvi le osnovno investicijo, vse ostale probleme pa puščamo vnemar in jih prepuščamo delovnim organizacijam s tega področja.
Prav zaradi takšnega ponašanja so vse bolj aktualni problemi s področja infrastrukture. Pri otroškem varstvu imamo največji razkorak med zahtevami družbenega plana in dejanskim stanjem. V Velenju imamo le dobrih 10 odstotkov otrok zajetih v otroškem varstvu, namesto predvidenih 40. Prav zaradi tega je varstvo predvsem usmerjeno v reševanje socialno varstvenih vprašanj, ne odigrava pa svoje vzgojne funkcije.
Ko govorimo o razreševanju teh vprašanj, se moramo zavedati, da je potrebno videti obe plati. Zmanjševanje investicij na področju šolstva, varstva, izgradnje stanovanj itd. povzroča odhajanje kadrov. Posebno velike probleme imamo na področju šolstva, saj prosvetni delavci sami teh vprašanj ne morejo razreševati dovolj učinkovito, kajti le celovito razreševanje teh vprašanj daje zagotovilo za uspešno delo na teh področjih.
V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH ŠE NISMO STORILI VSEGA
Čeprav smo pri ustaravljanju in konstituiranju samoupravnih interesnih skupnosti dosegli veliko aktivnost komunistov in so v prvem
Ocena družbenopolitičnih razmer v občini
„ Vendar tudi V prihodnje pričakujemo, da se bo ta situacija še poslabšala in da bodo nekatere naše delovne organizacije prišle v še težji ekonomski položaj. Razlogi za to so različni V vsaki delovni organizaciji bi morali hitro in odločno ukrepati. O teh ukrepih smo že razpravljali na različnih sestankih, predvsem pa moramo izpostaviti aktualna gospodarska vprašanja in odgovornost komunistov za stabilizacijo gospodarskih gibanj. Predvsem je potrebno izpostaviti plačilne bilance (blagovni izvoz in uvoz), problem investicij, skupno in splošno porabo, politiko cen in s temi vprašanji povezano stopnjo inflacije. Skratka, komunisti se moramo držati dogovorov, ki smo jih sprejeli na 6. seji občinske konference ZK.
Ne gre za to, da bi sedanje razmere dramatizirali, prav tako ni nobenega mesta za njihovo podcenjevanje. Postavili smo zahtevo po vsestranski mobilizaciji vseh sil za stabilizacijo gospodarstva in posebej odgovornost komunistov. Doseči moramo takšno mobilizacijo komunistov in delovnih ljudi, kot je bila ob spreje mu ustave, 21. seje predsedstva ZKJ, ob 29. seji CK ZKS, ob kongresih in ob reformi. V ta namen smo pri občinski konferenci socialistične,zveze ustanovili koordinacijski odbor, v katerega so vključeni vsi dejavniki v občini tako, da bo dnevno izpostavljen neposreden odnos odbora s temeljno oiganizacijo in delovno organizacijo. Današnja konferenca pa mora zahtevati od komunistov v tem odboru, da bodo prevzemali konkretno in posamično odgovornost, še zlasti pa tisti, ki opravljajo odgovornejše dolžnosti v združenem delu.
STABILIZACIJSKI PROGRAMI V
VSAKI DELOVNI ORGANIZACIJI
Res je, da smo o teh vprašanjih v zadnjem času razpravljali na Mpazlicnejših nivojih. Povsod ugotavljamo, da so k tem vprašanjem pristopili z različno zavzetostjo. Na eni strani imamo delovno organizacijo, ki še ni obravnavala stabilizacijskega programa, na drugi strani oa so stabilizacijski programi v nekaterih organizacijah (Gorenje, REK, Vegrad, RŠC, in drugod) zelo dobro pripravljeni in nudijo osnovo za učinkovito akcijo, saj predstavljajo poenotena prizadevanja vseh faktorjev v delovnii organizaciji. Torej so naši stabilizacijski programi v delovnih organizacijah v gospodarski in negospodarski aferi ponekod izdelani dokaj ma hitro roko, nimajo pravih kazalcev in meril, zato ni moč meriti niti stimulirati delovnih ljudi. To pa kaže, da nekateri vodilni tovariši še ne razumejo v celoti resnosti sedanjega položaja in še vedno zgrešeno mislijo, da v naši socialistični družbi delovna organizacija ne more iti v likvidacijo. Tisti, ki na takšnih predpostavkah gradijo svoj odnos do problemov in na tej osnovi gradijo svojo aktivnost, ti tudi največkrat valijo večji del krivde za nastale ekonomske razmere na faktorje izven svoje organizacije združenega dela, torej na sistem in na širšo skupnost, od katere pričakujejo tudi konkretnih rešitev. Zato ni nič čudnega, da so pripravili stabilizacijske programe bolj za to, da zadostijo zahtevam komiteja ali zveze komunistov, manj pa zaradi svojih lastnih potreb. Napačno bi bilo trditi, da se te sredine obnašajo povsem nestabilizacijsko. Potrebno pa je poudariti, da takšni programi ne angažirajo v zadostni meri celotnih delovnih kolektivov za drugačno, bolj stabilizacijsko obnašanje. V zvezi s tem postavljamo vprašanje, ali smo delavcem v združenem delu prikazali, kaj lahko pomeni znižanje stroškov proizvodnje, ali smo se z delavci pogovorili, kaj lahko pomeni boljše izkoriščanje delovnega časa in zmanjšanje bolniškega staleža, kaj pomeni bolj organizirano delo, kaj učinkovitejše delo v komerciali, kaj pomeni učinkovitejše delo v vseh etapah delovnega procesa, ali smo poizkušali odpraviti vse defekte. Vprašati se moramo, koliko bi vse te nepravilnosti vplivale na porast dohodka, če bi jih v največji možni meri odpravili. In nazadnje, koliko smo stimulirali naše delavce, da bi vse te probleme odkrivali, da bi stimulirali delavčevo individualno storilnost. Ocene kažejo, da skoraj v nobeni naši delovni organizaciji na vsa ta vprašanja ni mogoče dobiti pritrdilnih odgovorov.
CELOVIT PROCES RAZREŠEVANJA
V zaostrenih ekonomskih razmerah se velikokrat pojavljajo zelo pieflfijene oblike izogibanja razreševanja nerešenih vprašanj v samoupravnem sistemu. Pojavlja se teza, da samoupravljanja, kakršno je zapisano v ustavi, m moč uveljaviti v sedanjem kriznem obdobju, češ da je najprej potrebno razrešiti gospodarske probleme. Poudarili smo že, da gre za celovit proces in da tu ni nikakršne delitve. Opozoriti moramo da smo o teh vprašanjih že sprejeli stališča in sklepe za nadaljnjo aktivnost posebej po 4. seji CK ZKS, vendar se sedaj lahko sprašujemo, zakaj pišemo Številne referate, ocene in analize pa najsi bo v zvezi komunistov v sindikatih, v socialistični zvezi, v skupščini in drugod, če jih ne izpolnjujemo in zato vsi dokumenti ostajajo le na papirju. Se največ so se pn tem angažirali komunisti v izvršnem svetu, v drugih sredinah pa nekako čakajo, da bo to namesto njih opravil nekdo drug.
Nevzdržno je, 4a smo komuniste v osnovnih šolah zadolžili, da dopolnijo ocene družbenopolitične aktivnosti v zadnjem obdobju, ko je prišlo do zaostrenih odnosov v prosveti, le-ti pa se sploh niso sestali, češ da so se že začele počitnice. Pred dobrim mesecem dni pa so zaradi nerazrešenih bistvenih vprašanj na področju vzgoje in izobraževanja grozili celo s prekinitvijo dela. V kolikor v osnovnih organizacijah komunisti nočejo zaostriti to odgovornost vodilnih in vodstvenih tovarišev in vodstev družbenopolitičnih organizacij, bo moral o tem odločati občinski komite ali konferenca.
POLOŽAJ DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU SE SPREMINJA
Ugotavljamo, da v času zaostrenih pogojev gospodarjenja, ko so v nekaterih delovnih organizacijah bili izplačani nižji osebni dohodki zaradi zmanjšane proizvodnje, delavci še zdaleč ne razumejo in zato tudi ne odločajo o svojem ustvarjenem dohodku. Vrsta primerov kaže, da smo do včeraj v pogojih konjunkture imeli izredno ugodne ocene o samoupravljanju, ugotavljali smo, da je samoupravljanje na zavidljivi višini Cez noč pa so v teh strukturah samoupravni principi odpovedali, ljudje ne morejo razumeti spremenjenega položaja. Osnovne organizacije ZK bodo morale tu storiti vse, da se zamujeno popravi.	v
upravljanju in kdor pri sebi in svoji okolici zavestno urejuje red in disciplino, takšnega bodo vnovič izvolili, kajti vedo, da ima pravi odnos do dela. Iz ocen v TOZD pa ugotavljamo, da delavec zaradi takšnih in drugačnih vzrokov ne more priti do bistva stvari.
Na drugi strani pa moč delavskega razreda na svojstven način slabijo skupne službe. To ugotavljamo predvsem v tistih primerih, kjer delovna organizacija ni organizirana po TOZD.
Nekje so skupne službe preobširne, da bi bolj prišla do izraza resnična pripravljenost skupnih služb za ustvarjanje pogojev, da bi delavec lahko odločal o rezultatih svojega dela. 1800 delavcev v skupnih službah v TGO Gorenje prav gotovo niso v najracionalnejšem odnosu do svojih TOZD. Zato zahtevamo od komunistov v TGO Gorenje, da ta vprašanja hitreje in konkretneje razrešijo, ne moremo se v nedogled strinjati z ugotovitvami strokovnih služb kaj je za njih samoupravno in kaj ni. Zveza komunistov bo morala v teh sredinah odločneje nastopiti. Ugotavljamo, da delavci ne morejo izkoristiti niti svojih institucionalnih oblik razreševanja svojih vprašanj. N. pr. delavska kontrola je ustanovljena v vseh delovnih organizacijah. Ukvarja pa se žal le z obrobnimi in manj pomembnimi vprašanji, za te razmere pa verjetno niso delavci sami krivi.
Pri uresničevanju ustave se v občini srečujemo tudi s problemom znanja, ki je vse prej kot zadovoljivo. Vse pogosteje se namreč srečujemo z delavci tudi na pomembnih in odgovornih delovnih mestih, ki ne poznajo ustave, dokumentov zadnjih kongresov, dokumentov plenumov zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. Zato poleg teže pri uresničevanju teh dokumentov pogostokrat srečujemo tudi odpore, ki izvirajo iz premajhnega poznavanja z ustavo določenega bodočega razvoja družbenoekonomskega sistema. V tem času pa ni več mogoče tolerirati nerazumevanje, ampak moramo to sprejeti kot nasprotovanje uresničevanju ustave, iz tega pa izhaja zahteva po sankcijah.- Na teh opredelitvah, kaj je gospodarno in kaj samoupravno ležijo tudi očitki, da je preveč sestankovanja, da preveč trošimo produktivni čas za neproduktivne namene itd. Čeprav je v pogledu sestajanja odprtih veliko vprašanj, pa vendarle lahko ugotavljamo, da so te kritike v bistvu zlonamerne in se za njimi največkrat skrivajo nasprotniki samoupravljanja.
In ne nazadnje moramo ugotoviti, da imamo v nekaterih delovnih organizacijah ustanovljeno novo oblast, ki pa se je okrepila na nepravem mestu in sicer v novi birokratski strukturi: pri direktoiju TOZD in v njegovem aparatu. V takšnih sredinah so tehnokratske strukture vzele v zakup celo osnovno organizacijo ZK. Nekateri posamezni komunisti v takšnih strukturah postajajo strelovod za samoupravne odnose, vendar brez samoupravne baze, brez prepričanja, da se naj različni organizacijski modeli, organizacijski poizkusi, razrešujejo edino na samoupravnih odnosih in samoupravni podlagi Ne morejo in ne smejo biti sprejeti organizacijski modeli za katerokoli službo (tudi za kontrolno službo), ki bi obšli samoupravne odnose. V zvezi komunistov ne moremo dovoliti, da se pojavljajo nekatere vodilne strukture, kjer so tudi člani zveze komunistov, samostojne frakcije in da so ti komunisti v opoziciji do skupno dogovoijenih stališč. To je nedopustno in pred tem si ne moremo zapirati oči. Take pojave moramo odločno obsoditi, naše delo-pa moramo kritično preveijati, predvsem s stališča, koliko doprinašamo h krepitvi in utijevanju samoupravnih odnosov ter k jačanju družbenoekonomskega položaja delavca v TOZD.
ZMANJŠEVANJE INVESTICIJSKIH PROGRAMOV BO PRIZADELO GOSPODARSKO IN NEGOSPODARSKO SFERO
Vsega bremena stabilizacije ni mogoče nalagati samo gospodarstvu. Vsebolj se moramo stabilizacijsko obnašati tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, na področju negospodarstva itd.
Stabilizacijski ukrepi na področju investicijskih vlaganj bodo prav gotovo prizadeli nekatere naše delovne organizacije ali vsaj omejili ambicije po novih vlaganjih v nove strehe. Investicije moramo omejiti na nivo lastnih sredstev, kar bo povzročilo težave predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki imajo v teku večje investicije, zaradi podražitev pa le-te niso v celoti pokrite.
Zaradi hitro odvijajočega se poklicnega in srednjega šolstva je vsevečji problem izgradnje internata za doraščajočo mladino. Delovne organizacije v občini so sicer pripravljene sodelovati pri izgradnji tega doma, ker nujno rabijo kadre, ki prihajajo iz srednjih in poklicnih šol, dogovoriti pa se moramo tudi z delovnimi organizacijami iz cele regije in izven (predvsem s koroškim področjem, ki vse močneje gravitira na industrijski center Velenje), da se tudi oni vključijo po svojih potrebah in možnostih.
Pri tem se zavedamo, da nastajajo zaradi zaostrene gospodarske situacije velike težave, delovne organizacije ne izpolnjujejo svojih dogovorjenih obveznosti do investicij. Zato moramo v najkrajšem času odločiti, ali bomo prenehali z gradnjo že začetih objektov v občini, pri tem pa se zavedamo, kakšne posledice bo to imelo na naše nadaljnje delo.
V zvezi s tem je nujno potrebno ugotoviti, kako je z nastalim dohodkom ali presežkom, ki nastaja v termoelektrarni Šoštanj. Delovni ljudje ne morejo vplivati na ustvaijeni dohodek, odprta vprašanja pa morajo razreševati zaposleni v celotnem REK.
To vprašanje moramo postaviti na dnevni red enega od prihodnjih sestankov sveta komunistov pri elektrogospodarski skupnosti Slovenije. Pričakujemo drugačen odnos do razrešitve tega vprašanja odgovornih dejavnikov izven občine, kot je bil doslej, zahtevamo drugačne odločitve od odtujenih centrov moči v Sloveniji V kolikor tega vprašanja ne bomo bolje rešili, lahko pričakujemo poslabšanje politične situacije in zmanjševanje pripravljenosti naših delovnih ljudi za stabilizacijo. Ponovno poudarjamo, da mora delovna organizacija razreševati
obdobju narejeni precejšnji premiki pri delu teh skupnosti, se vendarle pojavljajo tudi nekatere pomanjkljivosti v njihovem delu. Tu mislimo predvsem na to, da se posamezni izvršni odbori in najodgovornejši organi v teh interesnih skupnostih preveč zapirajo v ozek krog, kjer se sprejemajo najpomembnejše odločitve. V nekaterih interesnih skupnostih se vse preveč pojavljajo zahteve po povečevanju strokovnih služb in za razširitev administrativnega aparata. Med posameznimi interesnimi skupnostmi je premalo koordinacije, zato predlagamo, da se naj preučijo možnosti za ustanovitev koordinacijskega odbora. V. zadnjem času je namreč veliko pripomb, da se neupravičeno trošijo družbena sredstva, sredstva delovnih ljudi, s katerimi razpolagajo razmeroma ozki krogi.
DELEGATI ŠE NISO DOVOLJ POVEZANI Z BAZO
Pri ocenjevanju delegatskih razmerij prihajamo do ocen, da so delegati v organih upravljanja v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, pa tudi v skupščinskem sistemu, razen redkih izjem odmaknjeni od svoje baze. Še najbolje je delegatski sistem izpeljan v skupščinskem življenju. Zbori občinske skupščine so sklepčni, delegati pravočasno dobivajo gradivo, prenašajo zahteve iz svojih okolij itd.
Drugače pa- je v delovnih organizacijah. Tu dostikrat ne štejejo delegatov za sestavni del samoupravljanja, še vedno so le „breme" za delovno organizacijo. Seveda je zaradi odhajanja delegatov z delovnega mesta lahko porušen tehnološki proces, vendar ravno to zahteva toliko tesnejše sodelovanje in dogovarjanje o sestajanju posameznih samoupravnih organov bodisi v delovni organizaciji, v skupščinskem sistemu, v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in drugod.
DELO IN ORGANIZIRANOST KOMUNISTOV
V zadnjem obdobju smo veliko pozornost posvetili delu komunistov v socialistični zvezi in preko te organizacije se že kažejo pomembni rezultati kot n.pr. v krajevnih organizacijah Kon9vo, Velenje - levi breg, Šmartno ob Paki itd. Vendar še vedno precejšnje število komunistov ne razume/loge SZDL kot organizirane fronte socialističnih siL Komunisti se vse prepočasi organiziramo in usposabljamo za delo v krajevnih organizacijah SZDL in v občinskih organih. Z novo organizacijo SZDL pridobiva na svojem pomenu, vendar se v svojem načinu dela še ni ustrezno spremenila. Še vedno je premalo sistematičnosti, racionalnosti, še vedno preveč improviziramo in na hitro razrešujemo trenutne probleme, nedosledno in površno, zato tudi ni najboljših rezultatov. Udarna moč socialistične zveze zato slabi, zaradi napak, kijih delamo v sami organizaciji SZDL, ne moremo uspešneje poseči v razrešitev podobnih vprašanj na drugih področjih družbenega življenja. Socialistična zveza zato še ne odigrava v celoti svoje nove vloge kot politični koordinator in usklajevalec skupnih prizadevanj.
Reorganizacija sindikatov po kongresu in boljši sestav vodstev osnovnih organizacij sindikata sta vplivala na povečanje aktivnosti celotne sindikalne organizacije v občini. V vodstvih sindikalne organizacije je večje število komunistov kot jih je bilo v preteklosti, toda pri tem moramo povedati, da moramo nekatere člane v sindikalnih vodstvih, tudi komuniste, predčasno zamenjati zaradi njihovega neodgovornega in nepolitičnega ponašanja v življenju in praksi.
Ne bi smeli izrekati večje kritike na delo sindikatov v naši občini Ugotavljamo lahko le premajhno samoiniciativnost za razreševanje aktualnih vprašanj. Zato moramo od komunistov v sindikatih zahtevati večjo aktivnost, ki jo morajo usmerjati na širša področja svojega delovanja.
Na predzadnji seji občanskega komiteja smo obravnavali vprašanje dela zveze socialistične mladine v Velenju. Ugotavljali smo, da se delo te organizacije neprestano izboljšuje. Vedno več je-aktivov zveze mladine in vedno večja je aktivnost v družbenopolitičnem življenju delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občine. Ta organizacija v občini Velenje doživlja v zadnjem času pravo renesanso svojega dela, postajajo aktualnejši, aktivnejši, iščejo novitete, so prodorni in borbeni, kar je vrlina in garancija za uspešno delo v bodoče.
Pri razreševanju vseh naštetih vprašanj in problemov se je okrepila in usposobila tudi zveza komunistov. ZK pridobiva ugled, ljudje se vse bolj obračajo na institucije ZK, na posamezne naše člane, vse večje zaupanje izražajo osnovnim organizacijam ZK, vedno več jih vstopa v ZK. V zadnjih petih letih smo sprejeli preko tisoč novih članov, največ delavcev iz neposredne proizvodnje in mladine.
Iz podatkov, ki smo jih prejeli na 5. seji občinske konference ZK od komisije za organiziranost in razvoj ZK, smo lahko razbrali, da so komunisti v vseh sredinah družbenega življenja prisotni, vendar moramo priznati, da nekatere slabosti v našem delu zmanjšujejo idejno in .akcijsko enotnost. Še vedno imamo veliko neaktivnih članov. Zaostrena ekonomska in politična situacija pa zahteva budnost in večjo aktivnost Zveze komunistov. Ena od najpomembnejših slabosti, ki zmanjšuje učinkovitost naših akcij, je različno gledanje na nekatera pomembna odprta vprašanja. Pri tem ne gre za različne poglede pri globalnih in strateških vprašanjih kot so: razvoj socializma, samoupravljanja itd., pač pa gre za razlike v pogledih na konkretno uresničevanje vsakodnevnih ciljev. Navadno nihče ne nasprotuje sprejetim stališčem za konkretno aktivnost, vendar mnogi v praksi delajo drugače in tako tratimo svoje sile in moči, naš progres je zato počasnejši. Prav zato se nam v občini pojavlja več tako imenovanih vrhov, ki se formirajo v posameznih delovnih organizacijah, v temeljnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugod. Le-ti sc obnašajo podjetniško, menažersko, v svojem okolju gojijo lokalistične in škodljive prestižne kaprice, ki bi zaradi svojih pogledov, zaradi uveljavljanja svoje nezmotljivosti, daljnovidnosti, hoteli imeti okoli sebe takšne sodelavce in tudi komuniste, ki bi le prikimavali njihovi politiki in ki bi za zaščito teh interesov bili sposobni napasti samoupravno organiziranost naše družbe in napore zveze komunistov."
Politični sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Franjo Korun je na koncu svoje uvodne besede povedal, da mora zveza komunistov v občini Velenje usmeriti aktivnost v dve smeri. Najprej je potrebno dosledno uresničiti z ustavo zastavljeno poglobljeno samoupravljanje. Druga prioritetna naloga komunistov v vseh osnovnih organizacijah in tudi drugih subjektivnih sil pa je uresničevanje dogovoijenih stališč pri izpolnjevanju gospodarske stabilizacije.
IMAŠ ROMAN
39
„Ne. Od česa pa živiš? " „Vedno sem kupoval umetnine za Harryja. Če že hočeš, o tem vem veliko več kot on sam. Čemu bi se potem potil zanj? "
,,Zakaj stanuješ v tako majhnem hotelu? "
„Vsak začetek je težak. Čemu bi po nepotrebnem zapravljal denar? " „Mar nisi bogat? " „Bojim se, da nisem. Le kaj te je navedlo, da si mislila tako? "
„Mar nimaš svojega otoka v Karibih? " „Mar se ti meša? "
RONALD KIRKBRIDE
„Nisem poročena," se je Yuki sladko nasmehnila. »Se ne."
„Hej, potem bova pa srečanje proslavila. Žal, nimam piva v sobi, a barje čez cesto. Dovoli, da malce uredim sobo ..."
„Johnny, zakaj si prišel v San Juan? "
„Oh, to je dolga zgodba." „Zakaj si zapustil svoje podjetje in prišel sem? Zakaj si pobegnil gospodu Entvvorthu z važnimi seznami kupcev? "
„Hej, počakaj trenutek!" je zaklical med zavezo-vanjem kravate in se zastrmel vanjo. „Kaj pa veš sploh o Harryju? Kaj si bila v New Yorku? "
„Pravkar prihajam iz New Yorka. Govorila sem z gospodom Entvvorthom. Zelo je jezen. Ne, zelo žalosten. Veijel je, da ti nikoli ne bi mogel storiti kaj takšnega. Zelo te ima rad. Rekel mi je, da sta stara prijatelja."
JUKI OKANO
»Gospod Entvvorth je rekel, da imaš svoj otok." „Saj je znorel." „Potem nisi odnesel spiska kupcev? "
„Nikar ne bodi otročja, draga moja. Lahko bi bil v mojem kovčku, bom pogledal. Saj mi ni potreben. Saj poznam vse osebno. Hany se ni nikoli sam dogovarjal s kupci."
»Imaš v Puerto Ricu bogate stranke? "
„Ne morem se pritoževati. Toda, se ti ne zrn, da bi sedaj lahko jaz zastavil nekaj vprašanj? "
Yuki ie umolknila, on pa je povzel: „Čemu si prišla v Puerto Rico? Kako ti je to uspelo? "
„To je dolga zgodba. Zakaj nisi rekel Yuki, da boš zapustil Anglijo? "
Vzdihnil je. „Za kriščevo voljo, zakaj pa bi moral? Ko sva se v Tokiu poslovila, sem pač mislil, da se ne bova nikoli več srečala."
„Zakaj tako govoriš, ko pa si mi napisal garantno pismo? "
„Garantno pismo? " „Da, in napisal naslov. Zakaj? "
»No, počakaj trenutek ..."
„Hranila sem in hranila denar ter prišla v London, da bi obiskala Johnnyja Galahada, ker ga ljubim. Zato, ker se bova poročila." ..Kaj? "
»Peljala sem se z vlakom in taksijem na naslov, ki si mi ga dal in koga sem tam našla? Žensko v črni obleki z belim klobukom, ki je odprla samostanska vrata!" „Kaj si počela? " »Japonska ambasada je rekla, Johnny je šel v Ameriko torej je šla v Ameriko tudi Yuki. Gospod Entworth je rekel, da si zapustil podjetje — ni vedel kam si odšel, zato je Yuki najela detektiva ..." „0 čem pa govoriš? " „0n je zapravil ves svoj denar, da bi te našel. On zna voziti letalo, zato je Yuki pripeljal sem. On je tukaj. V Hiltonu."
„Yuki, poslušaj me, prosim!" je rekel Gelahad obupano. ,,Res ne vem, o čem govoriš. Res ne razumem! Kaj hočeš reči, kakšno garantno pismo sem ti dal? Kje pa si dobila denar za tako dolgo pot do sem? " »Ne, nisem na turneji." »Potem si se prav gotovo poročila s kakšnim arabskim šejkom. Vem, da ti tisti domači kojoti niso bih nikoli dosti pri srcu."
Čez nekaj trenutkov je Johnny pričel: »V tem je nekaj prekleto nerazumljivega. Kaj pa si počela v New Yorku? Kako pa si prišla tja? Veš, Yuki, malce mi boš morala vse to razjasniti. Pojdi, greva v bar čez cesto."
»Ti tudi."
»Kaj jaz? "
»Mi boš moral razjasniti," je odgovorila zamišljeno.
Bar je bil nekakšna lesena podrtija, obrnjena proti morju. Pri eni izmed miz se je zbrala skupina ameriških pop umetnikov v čudnih oblekah, ob točilni pa so stali v glavnem domačini. Galahad je kupil dve steklenici piva in odšel z njima na verando.
»Sedaj pa, Yuki," je rekel, ko je sedel na leseno klop poleg nje," začni pripovedovati prav od začetka. Ko sva se razšla ..."
»Ne, mislim, da bi moral najprej ti povedati Yuki, zakaj si zapustil podjetje in odšel v Puerto Rico? "
»Prav. To je še najbolj enostavno. Bolj mi ugaja delati na svoje. Ne maram voditelja. Tf to zadošča? "
»Ti boš zdaj plačal vse."
»Jaz!
„Ti si povabil Yuki!"
»Jaz že nisem nikogar vabil! Zmešalo se ti je!"
¥ W 'ti W
:f " Si 5
lil f .itf
# Iti illi«
T" J 1
Znanemu brazilskemu nogometašu je bilo potrebno osemnajst let in tisoč dvesto golov na tisoč dvestotriinpetdesetih tekmah, da se je odločil presto-
nih začetkih v letu 1968 je v ligi zdaj že 20 klubov. Njihovih tekem pa se je v povprečju udeležilo šest do sedem tisoč gledalcev in še to v glavnem priseljencev iz Evrope. Nogomet je očitno v ZDA še v povojih.
je prešel v protinapad in s tem moštvu pridobil zmago.
V Bostonu je Cosmos pred kratkim izgubil tekmo, izgubil pa bi lahko tudi Peleja. Nekaj minut pred koncem tekme je Pele izenačil rezultat. Navdušeni navijači so vdrli na igrišče, da bi mu čestitali, pa so ga v svojem navdušenju podrli na tla. Nekaj minut kasneje je sodnik preklical Pelejev zadetek. Na igrišču je nastala prava zmešnjava in igralci so
svetovali Peleju, naj se pretvaija, je poškodovan. Odnesli so ga v ob čilnico. Kmalu za tem so ugotor da je Pele resnično ranjen v kola Poškodba ni bila težka in kmata
lahko nadaljeval s svojo igro.
_
MODNA KREATORKA STAŠA
Pele si je pred kratkim poškodoval koleno
Celo predsednik Ford seje želel izpopolniti v nogometni igri
piti v znani ameriški nogometni klub Cosmos. Funkcionarji Cosmosa so za štiri milijone sedemstopetdeset tisoč dolarjev (več kot 80 milijonov ND) uspeli pregovoriti 34-letnega igralca, da je ponovno obul ko-pačke in se po osemmesečnem počitku podal na nogometno igrišče. Po dogovoru bo v naslednjih trčh sezonah igral na približno sto tekmah, industrij-ska družba, ki je lastnik kluba Cosmos, pa bo njegovo ime uporabila v reklamne namene.
Vse kaže, da so funkcionarji omenjenega kluba svoj nakup dobro preračunali. Že na prvi tekmi si je Pelejevo igro ogledalo okrog 21.270 gledalcev, tri večere zatem pa se je število gledalcev še povečalo, saj so bile vse vstopnice že pred tekmo razprodane. Vse kaže, da bo tafco tudi na naslednjih tekmah. To se v zadnjem času pozna tudi severnoameriški nogometni ligi. Po skrom-
V omenjenih klubih so doslej nastopali tuji nogometaši, kajti znano je, da se Američani veliko bolj zanimajo za baseball kakor nogomet Po novem predpisu pa bodo obnovili vsa nogometna moštva in že od prihodnjega leta dalje bo moralo med osemnajstimi igralci moštvo vključiti tudi šest domačinov.
Kakšno moštvo je v Cosmosu? To so v glavnem mladi igralci, ki jih za njihove nastope slabo plačajo, zato so zaposleni kot natakarji, učitelji ali taksisti. Po prihodu Peleja pa kaže, da se bodo v nogomet vključili tudi številni drugi in da se bo tudi na tej celini nogometna igra intenzivneje razvila. Kot piše časopisje, so tekme s Pelejevo igro izredno zanimive. Znani nogometaš mora ob lastni igri voditi še svoje soigralce in je bolj podoben prometnemu usmerjevalcu kot nogometnemu napadalcu. Tako je v tekmi z moštvom Toronta igral v obrambi, potem pa
Kratko, krajše, najkrajše
Če ste praktičen in športen tip ženske, če poleti radi sedete na kolo, če imate radi izlete in sploh čimveč gibanja v naravi, potem potrebujete temu primerno poletno garderobo ali vsaj kakšen bolj športen del garderobe. In kaj je bolj udobnega in praktičnega kot športno hlačno krilo ali še boljše in bolj modeme - kratke hlače. Da, letošnje poletje so spet na moč aktualne in moderne. Če torej nimate problemov s svojo postavo, če so vaše noge dovolj lepo oblikovane, da bodo prenesle kritične moške in včasih še bolj ocenjujoče ženske poglede, potem nikar ne premišljujte.
Morda za prvi pogum odrežete stare oguljene kavbojke v tisto dolžino, ki vam bo najbolj pristo-jala in če boste zadovoljni, jih boste seveda z veseljem nosili. Takšne kratke »kavbojske" hlač-
ke so pravzaprav še najbolj modeme; sicer pa so lahko sešite iz vseh vrst platen, iz poplina in drugih bombažnih tkanin. Pa zavihan rob naj imajo in kakšen žep.
Dolžina pa — kot smo kle: vse od najbolj drzne pa tja do sredine meč; pač tista, ki bo vsaki zase najbolj ustrezala.
1
UBOGI HERKULES
Zanimivo je4 da postanejo včasih pisatelji ljubosumni in celo zasovražijo junake, ki so jih ustvarili in opisovali v svojih delih. Tako je Simenon, znani pisatelj kriminalnih zgodb, leta in leta razmišljal, kako bi se rešil svojega domiselnega in sposobnega komisarja Maigre-ta. Skušal ga je celo ubiti, skušal je pisati roman brez njega, vendar v tem ni imel uspeha. Maigreta so bralci vzljubili, v romanu so vedno znova iskali njegove podvige in tako se je pisatelj moral temu pokoriti in še dalje opisovati zločine, ki jih je Maigret vedno uspešno razrešil.
Številni izmišljeni junaki preživijo svoje av-
toije. Med ljudstvom še danes živijo slavni Sherlock Holmes, Tarzan, Ostržek, Miki Miška in številni drugi junaki, medtem ko o avtorjih, ki so jih ustvarili in v svojih delih opisovali, vemo le malo in se jih le redko spomnimO.
Pred kratkim se je tudi znana pisateljica Agatha Christie odločila, da bo končala s svojim junakom Herculesom Poirotom. Čez glavo ji je zlezel ta domišljavi, brkati detektiv. V romanu, ki bo v kratkem izšel v Londonu, bo detektiv Poirot zaključil svojo slavno kariero in tudi življenje. Posamezniki, ki so prebrali rokopis, pravijo, da bo to verjetno najboljši roman 84-letne angleške pisateljice.
Zapuščena domovina

Sele tedaj sem zvedel, da je kapitnalcija in da bomo šli prek meje.
Na Ninčičevo vprašanje pa sem odgovoril takole: „Ali bo vlada odšla v tujino zato, da bi simbolično predstavljala Jugoslavijo, ali gredo posamezniki zgolj zato, da bi rešili svojo kozo? "
Nato mi je Ninčič odgovoril: »Potem pa vstopite v letalo s Hrvati."
Stal sem tam-in se pogovarjal z nekaterimi znanci. Nisem poskusil stopiti v letala, ki so bila že polna. Tedaj je iz nekega letala prišel oficir, se predstavil in rekel: »Gospod minister, jaz sem zavzel vaš prostor, izvolite, zasedite svoje mesto v letalu."
Čez nekaj minut smo odleteli...
BRITANSKIH LETAL NI BILO
Po nekem sporazumu med britanskimi diplomati in poveljstvom jugoslovanskega vojnega letalstva bi naj v Nikšic priletelo več britanskih letal, ,da bi pomagala pri evakuaciji - toda teh letal nikoli ni bilo. Zakaj niso prišla, ni znano, dejstvo pa je, da jih ni bilo, pa čeprav so jih nekateri, ki so za to vedeli, pričakovali.
Na srečo pa ni bilo tudi letal z druge strani - namreč nemških in italijanskih. Če bi prišla, bi lahko na nezavarovanem nikšiškem letališču naredila še hujšo zmedo in najbrž preprečila odhod tudi tistih, ki so sicer lahko zbežali.
Letališče namreč ni imelo nobene protiletalske obrambe, letala, ki so bila na njem, pa se nikakor ne bi mogla spustiti v boj z,nemškimi. V Nikšiču namreč tiste dni ni bilo nobenega lovca, marveč samo dvomotorni in trimotorni bombniki.
Nemških letal ni bilo zato, ker niso natanko vedela, kje je zadnje oporišče vlade in vrhovnega poveljstva in tudi zato, ker nemškim pilotom nikakor ni bilo po volji letenje med malo znanimi vrhovi planinskih očakov Črne gore.
Tako se je lahko evakuacija, bolje rečeno beg, nadaljevala razmeroma nemoteno - če seveda ne štejemo zmede in preplahov na letališču.
Zmeda pa bi bila zanesljivo še večja, če ne bi bil prisoten poveljnik jugoslovanskega vojnega letalstva general Mirkovic s svojim štabom.
Stab poveljstva je btl do 15. aprila na letališču Grab nad Cavtatom. Od tam je prišel zjutraj tega dne ukaz, naj vse stvari generala Mirkoviča prepeljejo na nikšiško letališče, kar so tudi nemudoma storili.
To pa ie bilo hlaati tudi znamenje za druge letalske častnike, ki jim sicer tega ni nihče uradno ukazal, naj se preselijo tja in tako so se tekom dneva prepeljali tja mnogi letalski častniki s svojimi posadkami.
Za maloštevilne letalske posadke na nikšiškem letališču je bila to izredno dobrodoša okrepitev - še bolj seveda za tiste, ki so tam čakali na letala.
Prav zaradi prihoda letal z zagrebškega letališča so uspeli prepeljati v Grčijo precej več ljudi, kot bi jih sicer.
Jugoslovanski piloti so hrabro pristajali in vzletali tam, kamor si nemški in italijanski zaradi slabega vremena in visokih gora niso upali. Z nikšičkega letališča so se >ijali med visokimi gorskimi grebeni do jadranske obale
in od tam naprej proti jugu do najbližjega grškega letališča, kjer so izkrcali svoj tovor, nato pa se obrnili nazaj in poleteli po novega - ce se seveda niso vmes razbili pri trčenju z gorskimi vrhovi ali izgubili v megli ter oblakih in popadali na zemljo zaradi pomanjkanja goriva.
V tistih dneh so jugoslovanski piloti, ki so se tudi sicer
hrabro bojevali kjerkoli so se le mogli, pokazali ne samo pogum, marveč tudi veliko znanja in spretnosti.
A vse to je bilo zaman.
BILANCA »ZRAČNEGA MOSTA"
Zadnja skupina politikov kraljevine Jugoslavije je zbežala v tujino z nikšiškega letališča 16. aprila. S tem je prenehal delovati »zračni most", ki so ga na hitro organizirali, da bi lahko zbežalo nekaj tistih, ki so zakrivili vso tragedijo Jugoslavije.
Niksiško letališče, ki je bilo v zadnjih dneh tako živahno, je znova opustelo. Na njem je ostalo sicer še -nekaj sto ljudi, za katere ni bilo prostora v letalih, toda to so bili sedaj čisto drugačni ljudje. Nič več bučni in energični, marveč obupani in tihi. Zanje je bila tujina nedosegljiva.
Nekateri med njimi so*se vrnili na svoje domove, da, bi se kasneje vdinjali v službo okupatorju.
Bilanca zračnega mosta ni bila kdove kako razveseljiva. Zbežalo je vsega nekaj nad 200 ljudi, nepomembna številka v primerjavi z nekaterimi drugimi tovrstnimi podvigi
_ nrl Lillnl/nrnllll Crt Rritonoi	■ — -X 1__4 1f\f\ AAA It___1!
Peter II. s svojim spremstvom. Letala so razen tega prepeljala tudi okoli 1000 kg zlata in nekaj ducatov vrec s papirnatim denarjem.
Iz Nikšiča se je umaknilo z letali samo okoli 40 pilote* - pa čeprav bi zdrava pamet velela, da bi jih moralo oditi mnogo več, zakaj piloti bi lahko kasnejšemu boju zoper fašiste prispevali bistveno več kot politiki, ki niso kasneje storili nič koristnega. A tak je bil zakon močnejših -piloti so morali samo ubogati.
9mm
■■■■NHiHBnnnimmmmmšmmmmmmmmmm

IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC $ IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC
POLLETNA REALIZACfJA DOHODKOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V OBČINI SLOVENJ GRADEC
Dohodki za 11 odstotkov pod predvidevanji
V Slovenj Gradcu ugotavljajo, da so bili dohodki »občinskih" samoupravnih interesnih skupnosti v prvih 6 mesecih letošnjega leta za 11 otstotkov nižji, kot so predvidevali s planom. Vendar pa dohodki samoupravnih interesnih skupnosti ne zaostajajo v enakem odstoku, čeprav bi moral biti odstotek realizacije oziroma zaostajanja pri tistih samoupravnih interesnih skupnostih, ki imajo isti vir financiranja, kot na primer pri občinski izobraževalni skupnosti, občinski kulturni skupnosti in občinski telesno-kulturni skupnosti, povsem enak.
Poraja se vprašanje, od kod razlike pri zbiranju dohodkov, če so povsem isti viri financiranja. V Mislinjski dolini poudarjajo, da je osnovni vzrok za neskladje lahko po vsej verjetnosti samo v tem, da nekatere organizacije združenega dela, posebej še tiste s sedežem zunaj občine Slovenj Gradec, ne nakazujejo prispevkov vseh zaposlenih s stalnim prebivališčem v Mislinjski dolini, na račune posameznih interesnih skupnosti.
Ob tem pa je mogoče ugotavljati, <da tako služba družbenega knjigovodstva kot strokovne službe posameznih samoupravnih interesnih skupnosti nimajo pregleda nad tem, za koliko zaposlenih vplačujejo prispevek posamezni temeljni oziroma drugi organizaciji združenega dela. Lz trenutno razpoložljivih podatkov je mogoče ugotoviti le, da nakazujejo vse organizacije združenega dela prispevke samoupravnim interesnim skupnostim.
Zato bodo morale strokovne službe občinskih samoupravnih interesnih skupnosti iz Slovenj Gradca ugo-
toviti zlasti še v Železarni Ravne na Koroškem, v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje in na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje, kjer je največ zaposlenih delavcev iz občine Slovenj Gradec, kako nakazujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim iz Mislinjske doline.
Kljub temu, da zaostajajo dohodki samoupravnih interesnih skupnosti v povprečju za 11 % za planom, pa je vendarle mogoče pričako-. vati, da bo zbrano do konca leta toliko sredstev, kot predvidevajo finančni načrti posameznih skupnosti.
Vendar pa so se v Mislinjski dolini srečavali s številnimi težavami pri sestavi finančnih načrtov, pri čemer prednjačita občinska izobraževalna skupnost ter skupnost socialnega skrbstva. Tako je občinska izobraževalna skupnost Slovenj Gradec sprejela svoj finančni načrt šele 30. junija. Da bi zagotovili normalno rast osebnih dohodkov zaposlenih v šolstvu, so morali iz finančnega načrta izključiti celo nekatere dejavnosti, ki so obvezne, kot na primer
dopolnilni pouk, ter zmanjšati obseg vrste drugih dejavnosti. Zaradi tega se že zmanjšuje „učnovzgojni standard" učencev osnovnih šol v Mislinjski dolini, ki se bo še nadalje zmanjševal v novem šolskem letu. To je posledica neprimernih meril Izobraževalne skupnosti Socialistične republike Slovenije, ki ne upoštevajo svojstvene organiziranosti osnovnega šolstva in otroške*ga varstva v posameznih občinah.
Skupnost socialnega skrbstva pa ugotavlja, da so ji sicer zagotovljena sredstva za kritje tekočih izdatkov, nikjer pa ni upoštevana 1 % obvezna rezerva, ki znaša 30.880 din. Stroške te skupnosti pa še zmeraj krije občinski proračun.
Uvodoma smo zapisali, da dohodki občinskih izobraževalnih skupnosti v Mislinjski dolini zaostajajo v povprečju za 11% za predvidevanji. Občinska skupnost socialnega skrbstva je bila na najboljšem, saj je zbrala kar 96 % predvidenih sredstev, sledi ji občinska izobraževalna skupnost z 90 % realizacije polletnih dohodkov, pa občinska skupnost otroškega varstva, kjer so zbrali 78,3 % vseh za razdobje ja-nuar—junij predvidenih sredstev. Na najslabšem sta občinska kulturna skupnost in občinska izobraževalna skupnost, ki sta zbrali le 76 % vseh za letošnje prvo polletje predvidenih dohodkov.
DELOVNliA USMERITEV OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE
Novi socialistični samoupravni odnosi
Tudi v Mislinjski dolini želijo v okviru socialistične zveze kot enotne fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter vseh njihovih organiziranih socialističnih sil, ustvariti temeljne pogoje za uresničevanje novih socialističnih samoupravnih odnosov, zlasti na področju delovanja krajevnih skupnosti in komunalnega sistema.
Občinska konferenca socialistične zveze Slovenj Gradec bo obravnavala in spremljala program o najpomembnejših nalogah družbenoekonomskega in družbenopolitičnega položaja delovnih ljudi in občanov. Gradivo, ki ga bo obravnavala občinska konferenca socialistične zveze, bodo pred obravnavo predložili v razpravo v krajevne konference socialistične zveze ter občinskim vodstvom drugih družbenopolitičnih organizacij.
DELOVNA USMERITEV OBČINSKE KONFERENCE SZDL DO KONCA LETA
Za letošnje leto in leto 1976 je predvidenih 7 sej občinske konference socialistične zveze. Letos bosta dve. Septembra bodo predvidoma obravnavali
•uresničevanje delegatskih odnosov v občini, novembra pa aktualna vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja ter uvajanje celodnevne šole v občini Slovenj Gradec.
V letu 1976 pa se bodo delegati slovenjgraške občinske konference socialistične zveze sešli predvidoma petkrat Februarja bodo tako obravnavali socialni položaj delovnih ljudi in občanov ter oceno uresničevanja politike o socialnem razlikovanju, marca bodo ocenjevali gospodarska gibanja ter uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Slovenj Gradec v letu 1975, maja pa bodo govorili o kulturi v samoupravni socialistični družbi. Na seji, predvidoma v septembru, bodo pregledali uresničeva-
Sveti, odbori in
Na prvi seji delegatske občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec so sprejeli odločitev o ustanovitvi organov občinske organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva v Mislinjski dolini
Ustanovljenih bo več svetov, in sicer za družbenoekonomske odnose, za vzgojo, kulturo, izobraževanje, telesno kulturo in znanost
za sncinlnn nnlitiVn in 7/lrQVchfn TO pt%*aaam»«M	______I..
) politiko in za kmetijstvo in gozdarstvo. Delovalo bo tudi več koordinacjskih odborov, in to za kadrovska vprašanja, za sprem janje in uresničevanje ustave, za verska vprašanja, za boj proti alkoholizmu, nadalje za družbene organizacije in društva, pa za proslave, za družbenopolitično izobraževanje, za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, za kadrovske šole ter za celodnevno
Pn občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec bodo delovale v prihodnje tudi naslednje komisije: nadzorni odbor, finančno administrativna komisija, volilna komisija, zrnja za priznanja osvobodilne fronte ter komisija za karavano bratstva in enotnosti.
nje koncepta sjJlošnega 'judskega odpora in družbene samozaščite, decembra pa bodo spregovorili o položaju kmeta v naši družbi in socialistično preobrazbo vasi.
PROGRAMSKE NALOGE PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE
Delegatom občinske konference socialistične zveze Slovenj Gradec je bila na prvi seji predložena tudi okvirna delovna usmeritev predsedstva do konca letošnjega leta. Predsedstvo se bo sestajalo vsak mesec.
Julija bodo ocenjevali uresničevanje nalog pri izdelavi srednjeročnega načrta družbenoekonomskega razvoja občine in regije. Avgusta bo govora o idejno-političnem in družbenoekonomskem usposabljanju delovnih ljudi in občanov ter aktivistov SZDL ter o delovanju delavske univerze.
Za september je predvidena razprava o oceni polletnih gospodarskih rezultatov v občini z vidika uresničevanja sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS ter sklepov komiteja občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec. Oktobra bo tekla razprava o problematiki informiranja delovnih ljudi in občanov v združenem delu in krajevnih skupnostih v občini, nadalje o oceni izhodišč za spremembo statuta ter o političnem organiziranju in delovanju mladih v občini in pa o pogojih za organiziranje društvenega in klubskega življenja v občini.
Na seji v novembru bo predsedstvo obravnavalo izhodišče za družbeni dogovor o skupni, splošni in osebni porabi za leto 1976. Na zadnji seji v letošnjem letu, ta bo decembra, pa bo -kot računajo - telcla razprava o predlogu programa družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1976, ocenili pa bodo tudi delovanje krajevnih konferenc SZDL ter uresničevanje frontov-skega in delegatskega značaja v občini.
f0»»t*t0i
PROBLEME DANAŠNJEGA ČASA
ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA
REŠUJEJO
schiedel — YU — dimniki schiedel — YU — zračniki schiedel — YU — jaški za smeti
SCHIEDEL-YU-DIMNIK
-	porabi do 40% manj goriva
-	ne onesnažuje ozračja s škodljivimi snovmi
JE OKROGEL: daje boljši vlek, je enostaven pri čiščenju
IMA KISLINOODPORNI ŠAMOTNI VLOŽEK: je odporen proti ognju, kislinam, varen pred zasajevanjem, toplotno obstojen
JE MONTAŽEN: zato varčen pri postavitvi, pri prostoru in cenen Proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža
Proizvodno gradbeno podjetje
GRADNJA ŽALEC
Aškerčeva 4
Enota: Proizvodnja gradbenega materiala Latkova vas pri Preboldu, tel. 722-027
Naše proizvode lahko kupite v vseh PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA širom po domovini.

Polnilna hala v izgradnji
Prvi začetki na področju varenja piva izhajajo že iz prazgodovinske dobe. Pivo so varili iz ječmena, ovsa in ajde že naši davni predniki Slovani. Dodajali so mu razne dišave, začimbe in celo med ter tako proizvajali pivo različnih okusov in kvalitet V osmem stoletju so pričeli Nemci pri proizvodnji piva uporabljati hmelj, ki je danes ena osnovnih surovin.
S časom so nastale potrebe po pivu tudi na naših tleh. V poslopju današnjega hotela „SAVINJA", si je že 1825 leta Laščan Franc Gayer uredil majhno pivovarno. S tem ga smatramo kot prvega začetnika pivovarske tradicije v Laškem. V njegovem obratu so vsa dela potekala ročno, pivo pa je varil le v sezonskem času. Varilni kotel je imel zmogljivost 10 hI, kar je zadoščalo za potrebe Laškega in bližnje okolice.
Po Gayerjevi smrti je prišla 1837. leta pivovarna za nekaj let v last družine Uhlich iz Rimskih Toplic in je do leta 1850 povečala kapaciteto na 2200 hI. 1866. leta je kupil podjetje češki pivovarnar Larisch, ki je nato pod šmihelskim hribom (današnja „V0LNA") zgradil modernejšo pivovarno z letno zmogljivostjo okoli 10.000 hL Po smrti lastnika in njegovega sina je 1886 prišlo podjetje skozi več rok v last slovenskega pivovarnarja Simona Kukca iz Žalca. Kukec je opremil pivovarno z novimi stroji in tako povečal proizvodnjo na 30.000 hI piva. S spretnim izkoriščanjem prednosti, ki jih v Laškem nudi razpoložljiva voda in ugodne klimatske razmere, je proizvajal pivo, ki je postalo svetovnega slovesa. Pod imenom „LAŠK0 TERMALNO PIVO" ga je izvažal v različne dežele, celo v Egipt in Indijo.
Zaradi takratnih potreb je 1901 leta prevzela pivovarno novo ustanovljena delniška družba »Združene pivovarne Žalec in Laški trg d.d.", ki ji je predsedoval prejšnji lastnik Simon Kukec. Obrat v Žalcu so preuredili v sladarno, tako da so od takrat dalje varili pivo samo v Laškem. Kljub naprednim idejam pa so za Združeno pivovarno v tem obdobju nastopili res hudi časi. Do 1926. leta je pivovarna „Union" pokupila večino delnic in tako izsilila likvidacijo družbe. S tem se je skupno z zagrebško pivovarno znebila resne konkurence in lahko sta mirno diktirali ceno. To seveda ni bilo po volji slovenskim gostilničarjem in tako je prišla pobuda za ustanovitev neodvisne pivovarne, ki bi z združenimi močmi odklonila diktat kapitalističnega pivo-varniškega kartela. Prav slovenski gostilničaiji so določili kot najprimernejšo lokacijo za svojo neodvisno pivovarno mesto Laško, ki ima idealne pogoje za proizvodnjo piva in leži v centralni Sloveniji. Slovesno otvoritev nove pivovarne (že na današnjem ozemlju) so dočakali 8. decembra 1938 leta. Ka-
150 let pivo-
varstva
¥
Laškem
kovost prve proizvodnje je potrdila stari sloves laškega piva in s tem je bil že zagotovljen uspeh na novo ustanovljenega podjetja.
Leta 1941 naj bi bilo podjetje v najlepšem razvoju, saj je bila naročena nova najsodobnejša oprema, vendar je žejni pivovarnarji niso uspeli dočakati. Pričela se je II. svetovna vojna in pivovarna je kaj kmalu prešla v nacistične roke. V letih 1944 in 1945 je bila ob bombardiranju bližnjega železniškega mostu skoraj popolnoma porušena. Delavstvo, ki je po tolikih letih terorja, ob koncu vojne prvič svobodno zadihalo, se je z vso vnemo oprijelo dela in tako je že poleti 1946. leta zopet stekla proizvodnja piva.
V	prvem obdobju petletnega plana od 1946-51 je skupna proizvodnja dosegla 180.000 hI piva. Septembra 1950 leta je upravo podjetja prevzel delovni kolektiv, ki si je tedaj izvolil svoj prvi delavski svet. Od tega časa je pivovarna Laško dosegala zavidljive uspehe pri proizvodnji piva. S povečanjem vrelnih kleti, izgradnjo nove polnilnice, sodobne sladarne, je v nenehnem razvoju in je danes že na šestem mestu po proizvodnji piva v Jugoslaviji. Trenutno prodajno področje Pivovarne Laško zasega celotno Slovenijo in del Hrvatske na področju Prekmurja in Medjimurja. Nekaj proizvedenih količin pa je namenjenih tudi za izvoz v sosednjo Italijo in Avstrijo.
Ob jubilejnem letu 1975, ko slavi „pivovarstvo" v Laškem svojo 150-letnico, končuje pivovarna izgradnjo nove polnilne hale s kapaciteto 50.000 steklenic na uro. Dosegla bo tudi pomemben prehod iz lesenih na sodobne sodčke iz neijaveče pločevine. Nova polnilnica bo pričela' z obratovanjem v drugi polovici leta. Naložba v izgradnjo te nove polnilnice bo veljala blizu 240.000 dinarjev, opremo 460 tisoč, skupna investicija bi tako znašala 70 milijonov dinarjev. Z novo polnilnico bodo razbremenili delavce v polnilnici, predvsem pa dokončno ukinili nočno delo žena.
V	povojnem obdobju je pivovarna dosegla res zavidljive uspehe na področju modernizacije, vendar je ostal proizvodni postopek piva še vedno zvest stari pivovarski tradiciji.
Ob letošnjem jubileju se ponosno oziramo na vse dosedanje uspehe, predvsem pa na vas cenjeni potrošniki, ki nas spodbujate in nakazujete smernice našega bodočega razvoja. Ob tej priliki vam zagotavljamo, da bomo nadaljevali tradicijo in še vnaprej razvijali proizvodnjo v smeri vašega okusa.
Zato pomnite: OB VSAKI PRILIKI IN ZA ŽEJO - OSVEŽUJOČE Laško pivo
DESET MLADINCEV RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA SE JE VRNILO IZ BRIGADE_
Vsakdo bi moral biti brigadir
Polni prelepih vtisov in nepozabnih doživetij, ne glede na to, da so bili na rokah še vidni sledovi žuljev, seje rinilo domov v Velenje deset mladincev rudarskega šolskega centra, ki so bili skupaj z enaintridesetimi mladimi iz Vrnjačke Banje na tritedenski zvezni akciji v Šabcu.
H j HM
pif n
Predsednik občinske organizacije rdečega križa Jože Medved podeljuje priznanje Pavli Tučman, delavki iz Gorenja, kije že 25-krat darovala kri
NA PROSLAVI KRVODAJALCEV VELENJSKE OBČINE GOVORILA PRIM. DR. STANISLAVA STRAUS
Izredna humanost
"Danes poteka ravno trideset let, ko je bila v Sloveniji pripravljena in napolnjena prva steklenica krvi za indirektno transfuzijo. Na ta dan se je sprožil val, ki se je razširil po vsej Sloveniji. Razgibal je množice ljudi, da so darovali dragoceno tekočino - za tiste, ki jih je vojna najbolj prizadela: ranjence, invalide, smrti zapisane vračajoče se internirance in pregnance; za tiste, ki so vztrajati doma pa jim je vojna pritisnila znamenje bolezni in smrti. Splošna pripravljenost pomagati s krvjo drugim je bil najtrdnejši pečat, ki smo ga pritisnili na razgovore in dogovore o miru. S tem, da smo ponudili kri za rešitev človeka, smo dejansko dokazali, da nočemo več sovražnosti, zaničevanja in ubijanja, ki je divjalo toliko let. Začetek krvodajalstva pri nas ni le potrdilo naše težnje za mirom, temveč tudi neizpodbiten m morda doslej še najbolj neomajen dokaz težnje po enakosti. Saj smo se odločili za takšen način dajanja krvi, da je pomoč zagotovljena vsakemu. Vsakdo izmed nas daje kri za vsakega, o tem, kdo jo bo dobil, pa odloča samo nujnost."
Tako je med drugim povedala v svojem govoru na proslavi krvodajalcev velenjske občine direktorica Zavoda za transfuzijo krvi Celje prim. dr. Stanislava Štraus. Proslava je bila prejšnjo soboto v prostorih velenjske NAME. Na njej so podelili štirim krvodajalcem priznanja za večkratno darovanje krvi Drugi so takšna priznanja prejeli že pred tem. Sicer pa je v občini letos 21 krvodajalcev, ki so doslej darovali to za življenje tako potrebno tekočino kar petindvaj-setkrat in več, pet jih je dalo kri dvajsetkrat, šestdeset petnajstkrat, devetdeset desetkrat in petkrat stodva krvodajalca.
Krvodajalstvo dosega v velenjski občini v zadnjih letih odlične uspehe. Pred dvema letoma se je kar 8,88 odstotkov vseh prebivalcev prijavilo za odvzem krvi Takšnega odziva ni dosegla nobena občina celjskega območja. „In če pomislimo," je dejala dr. Stanislava Štraus, „da je darovalo kri 8,24 odstotkov občanov - to je vsak dvanajsti prebivalec občine, vam je treba zares iz vsega srca čestitati."
Lani so bUi rezultati nekoliko slabši, vendar ne zaradi manjše
trdega in vztrajnega propagandnega dela. Neutrudtjivi organizatorji so
mnnili naiti Xa UM nAnUulana" nlrrtlin	. ------- 1______. .1 ~___
morali najti še vsa ..neobdelana okolja in s pravo besedo omajati prepričanje tistih, ki so krvodajalstvo omalovaževali in niso doumeli njegovega pomena za skupnost in sebe. .»Rezultati, ki sem jih navedla, potrjujejo, da so organizatoiji uspeli in dosegli svoj cilj. Za njihov trud in pomoč, krvodajalcem pa za dajanje krvi, se najlepše zahvaljujem."
Brigadirji rudarskega šolskega centra so resnično uspešno zastopali občinsko konferenco zveze socialistične mladine na tej akciji, saj je njihova brigada, Slobodan Penezič-Krcun bila štirikrat udarna, prejeli so vrsto priznanj in pohval za uspešno delo na družbenopolitičnem, kulturnem, športnem in drugih področjih, kar 12 mladincev je dobilo udarniške značke, enajst pohvale, poleg tega pe je bila brigada nagrajena še z rdečim trakom 30 let prostovoljnega dela. Mladi iz velenjske občine se niso izkazali le pri delu, ampak se jih je vseh deset prijavilo tudi za krvodajalsko akcijo. Kri jih je nato darovalo
MATKU VERHOVNIKU ni bilo nerodno povedati, da so bili prvi dnevi precej naporni za vsakega brigadirja. Zato so se na njihovih dlaneh kmalu pojavili boleči žulji. „Po~ tednu dni pa so bile roke že utijene in težko delo nas ni več motilo," je povedal in s ponosom razkazoval svoji utijeni roki, katerih dlani pa nista bili več tako gladki kot pred odhodom v brigado.
ZVONE CENCEN je bil najbolj ponosen na uspehe, ki jih je dosegla njihova brigada.
JANEZA KREMPLA smo vprašali, zakaj se je odločil, da bo odšel v brigado.
Maijan Tofant, Janez Krempl, Danilo Felie, Branko Razgoric Branko Kotnik, Marjan Jeseničnik, Matko Verhovnik, Zdravi Šavor, Zvone Cencen in Boris Doblšek po vrnitvi iz brigade
ZDAJ V HALOZE
V nedelo bo odšlo spet deset mladih iz občine na delovno akcijo. Tri tedne bodo mladi delavci iz osnovnih organizacij zveze socialistične mladine REK, krajevnih skupnosti center desni breg in Šmartno ob Paki, Vegrada, velenjske Name gradili vodovod v Halozah. 10. avgusta pa se bo petnajst mladih iz Šaleške doline udeležilo brigadirske akcije v Brkinih.
sedem, trem pa je niso odvzeli, ker so bili še premladi.
Brigadirje je po vrnitvi poleg sekretaija OK ZSMS Vlada Vi-demška sprejel tudi predsednik skupščine občine Nestl Žgank. Zahvalil se jim je za njihov delež h krepitvi bratstva in enotnosti in dejal, da bi se moralo še več mladih odločati za takšne delovne akcije.
Tudi mi smo jih vprašali po njihovih vtisih in jih nekaj zapisali.
MARJAN TOFANT, ki je bil njihov vodja, je bil izredno presenečen nad prelepim sprejem v Vrnjački Banji. Mladi Velenjčani so se namreč najprej peljali v Vrnjačko Banjo, kjer so bili dva dni gostje svojih Sovrstnikov iz tega pobratenega mesta.
Rezervni starešine v Kumrovcu
Rezervni vojaški starešine iz vse Jugoslavije so se pred petimi leti dogovorili, da se bodo vsako leto srečali, in to vsakokrat v drugi republiki. Gostitelj letošnjega srečanja »Bratstvo in enotnost 1975" z osrednjo slo-
vesnostjo v rojstnem kraju predsednika republike tovariša Tita, je bila Hrvatska.
Srečanja, ki je bilo 2., 3. in 4. julija, se je udeležila tudi petčlanska delegacija zveze re-
zervnih starešin iz velenjske občine. Delegacijo je vodil Martin Slatinšek, v njej pa so še bili: Leon Štrban, dr. Drago Dečko, Alojz Grazer, Joško Bojdžijev-ski in Martin Slatinšek mlajši.
„V učni program sodi tudi obvezna počitniška praksa. Sprva sem jo nameraval opravljati v Ptuju (Janez je namreč doma iz Ptujske gore), ko pa sem zvedel, da iščejo brigadirje za Šabac, sem se takoj prijavil. Odšel sem z željo, da bi navezal stike z mladimi iz drugih republik, in da bi tudi sam pomagal s svojim delom pri izgradnji nasipa v Šabcu." Seveda so Janez in preostalih devet mladincev, ki jim je šolski center delo v brigadi upošteval kot obvezno počitniško prakso, našli veliko prijateljev, saj so bile poleg njihove v naselju še brigade, v katerih so bili mladi iz Zagreba, Smederavske Palanke, Kruševca in Lukovca.
Na vprašanje, kaj menijo o pomenu teh akcij je odgovoril BORIS DOBLŠEK:
„Kot je že tovariš Tito velikokrat dejal, so takšne delovne akcije tako republiškega kot zveznega značaja velikega pomena, saj aktivirajo množico mladih ljudi, ki se med sabo seznanjajo, širijo bratstvo in enotnost. Prav bratstvo in enotnost sta pogoj za vse naše
Na sprejemu pri predsedniku Nestlu Žganku
uspehe ... Prepričan sem, da smo našo brigadirsko dolžnost uspešno opravili."
Ob koncu našega prijetnega pogovora o brigadirskem živ-
ljenju so še dejali, da bodo brigado še Šli. Seveda, če bo imeli le možnost in pristavil, bi moral biti vsakdo vsaj enb brigadir.
Zasedali vsi zbori
Konec preteklega tedna so se v Mozirju sestali vsi trije zbori pi Skupščini občine Mozirje. Delegati Zbora krajevnih skupnosti in Zbora združenega dela so zasedali v četrtek in poleg nekaterih drugih pomembnih vprašanj obravnavali tudi analizo o dosedanjem uveljavljanju in izvajanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah v občinski in republiški skupščini Delegati vseh zborov, družbenopolitični se je sestal dan pozneje, so sprejeli vrsto važnejših odlokov, med njimi odlok o bratskem in prijateljskem sodelovanju občine Mozirje z drugimi občinami, odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve, odlok o spremembi območja nekaterih katastrskih občin v občini Moziije ter odlok o potrditvi zaključnega računa davkov mozirskih občanov. Pri razpravljanju o tem odloku so zavzeli zelo kritičen odnos do izterjevanja davkov, saj so zlasti nekateri obrtniki s plačevanjem v veliki zamudi Ko so se pogovarjali o doseženih dohodkih, so poudarili problem pritekanja investicij iz delovnih organizacij, ki so zunaj območja občine in v katerih so zaposleni občani Mozirja. Sprejeli so sklep, da je treba v zvezi s tem in z izterjavo davkov takoj ukrepati! Ob poročilu zemljiške skupnosti so veliko razpravljali o statusu kmetov ter o problemu neobdelanih in zapuščenih zemljišč. Potrdili pa so tudi družbena dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatov in drugih voljenih ali imenovanih funkcionarjev v celjski regiji ter funkcionarjev v pravosodju.
iinhiiuiuiiiiiihhiiiiiim.......mi......muli
IVAN STOPAR
111111111
■i^P^M**i^iiki-ijiJK:1 i': iS '' ' t*^.'-.mik. dikfc I It! mm. iP^ 8- ^MfeS ^
bral m naselje Salek

Vrh hriba, le nekaj minut od šaleškega gradu navkreber, in že smo pred razvalinami Ekenštajna. Te so skromnejše od šaleških pa tudi med ljudmi nimajo tolikšne veljave, vendar baja o njih bogato izročilo. Najzanimivejša je nemara pripovedka, ki govori o zakleti gro-fovski hčeri:
„Ubog kmet je nekoč oral pri goriškem graščaku. Plug pa je bil že star in železje na njem je bilo vse obrabljeno. Ni čuda, da se mu je utrgala veriga, za katero so vlekli konji, čim je urezal nekaj brazd.
Da bi lahko delo dokončal, se je napotil v grad po drugo verigo. Ko je prišel na grajsko dvorišče, je zagledal nenavaden prizor: lepa, v popolnoma črno svilo oblečena deklica se je igrala s peskom, ki ga je bil pripravil graščak za ometanje grajskega zidu.
Ko kmet zagleda neznano deklico, se silno začudi. Ona pa se žalostno nasmeje in reče z nenavadno mehkim glasom: „Ti, kmetič, si že drugi, ki mi ga je bog poslal, da bi me rešil. Zakaj se nisi danes zjutraj umil? Ako bi bil to napravil, bi bila jaz rešena prekletstva in bi umrla. Še enega moža mi bo Bog poslal, da me skuša rešiti; toda to še ne bo kmalu, kajti pečki za tisto drevo, ki bodo napravili zibel zanj, še niso padli z neba."
Po teh besedah se deklica silno razjoka, iztrga iz obleke nitko in veli kmetu, naj jo vtakne v žep in skrbno pazi, da je ne izgubi.
Ko je neznanka podarila kmetu nenavadno darilo, je silno zagr-melo in iz zemlje se je zaslišal zahripan glas: „Uboga grofovska hči!"
Kmet se ves zmeden odpravi domov. Ko je bil na pol pota, začuti v žepu nekaj težkega. Pogleda in kaj vidi... svileno mošnjo, polno zlatih kovancev ..."
Ljudska domišljija pogosto povezuje Ekenštajn s Šalekom, kar pa je brez zgodovinske podlage. Drži samo to, da sta bila oba gradova
omenja kot",,vest Ekenstain", njegova fevdnika pa sta bila takrat Ulrik Mertinger Ekenštajnski in njegov brat Ott Schuerprant. Leta 1334 je utrdba prišla v posest svobodnika Friderika Zovneškega, kateremu jo je v Vitanju na dan Sv. Urbana izročil v fevd krški škof Lorenz. V listini se takrat omenja kot ,.Ekenstain vest". Leta 1357 sta se brata Ulrik in Ahac Mertinger označila za celjska podložnika. V posesti Celjanov je ostal Ekenštajn do leta 1456, ko je rod Celjskih izumrl. Medtem se leta 1378 v virih omenja kot ,,vest Ekenstain" in leta 1387 „vest Kehenstain". Krški škof, ki je začasno postal njegov lastnik, ga je leta 1458 izročil v fevd Ahacu Ekenštanjskemu in leta 1468 njegovemu sinu. Ekenštajnski vitezi so bili torej v vsem srednjem veku njegovi neposredni gospodarji vse do leta 1475, ko je v ■nesrečni bitki pri Cesargradu ob Sotli na Hrvaškem ranjen padel v turške roke poslednji izmed njih, Boštjan Ekenštajnski, ki je nato v njihovem ujetništvu za posledicami ran umrl.
Ob koncu 15. stoletja se grad navaja kot ,,gslos" ali „sloss", kar bi prevedli graščina ali dvorec. Posest je tedaj že prešla v last deželnega kneza, ki jo je leta 1489 izročil v skrbništvo Frideriku Lambergerju, leta 1498 pa jo je ta od cesarja Maksimilijana dobil v fevd. Po Frideri-kovi smrti je utrdba najprej prišla v posest njegovih dveh sestra, dne 18. februarja 1500 pa jo je kupil od cesarja Friderik grof pl. Zollern. Leta 1542 stajo posedovala Apolonija in Jurij pl. Altenhaus. Tri leta pozneje je bilo v vizitacijskem protokolu zabeleženo, da je na gradu tudi kapela. Grad je bil potemtakem sredi 16. stoletja še obljuden.
(DALJE PRIHODNJIČ)
krška fevda in da sta imela včasih skupne gospodarje, gospoščini pa sta bili ločeni Kot fevdniki nastopajo pred letom 1322 vovbrški grofje, na gradu pa gospodarijo ekenstajnski vitezi. Iz njihove družine
se leta 1314 omenjajo Herman z ženo Nežo in Otto z ženo Ofney (Evfemijo), leta 1322 pa Ulrik Ekenštajnski. Leta 1329 se grad prvič
Celjanka najlepša Slovenka
Tudi Slovenija ima najlepšega dekleta. To je 21-letna delavka iz Celja Majda Panič, ki si je na torkovem tekmovanju za miss Slovenije v Velenju izborila ta laskavi naslov med šestnajstimi kandidatkami. Za njeno prvo spremljevalko je petčlanska žirija določila Marto Pogačar, 21, uslužbenko iz Ljubljane, za drugo pa 18-letno Mariborčanko Janjo Žnidarič.
Po tekmovanju je plavolasa Majda, obkrožena s številnimi radovedneži - v bližini je bit tudi njen zaročenec - povedala, da sploh ni upala na prvo mesto. Menila je, da je bila lepša od nje Danijela Polesnik, tajnica iz Celja. Ker je pač miss izbirala žirija, se je Majda, ki je bila na podobnem tekmovanju lani izbrana za najbolj fotogenično dekle v Sloveniji, seveda zelo razveselila, ko ji je Džordže Maijanovič, član komisije, obesil zmagovalni trak okrog vratu. Že prihodnji mesec, 16. avgusta bo najlepša Slovenka poskušala srečo v Umagu na tekmovanju za najlepše dekle v državi, in če bo imela tudi tam uspeh, bo odšla novembra v London na tekmovanje za najlepšo na zemeljski krogli.
iiiniiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
Nepričakovan uspeh
V Šmartnem ob Paki je že vrsto let nazaj nogomet tako močna »ovalna panoga, da v kraju samem še zdaleč ni imel pravega enta. Kazalo je da je tu šport rezerviran samo za moške, približno letom dni pa se je pri društvu Partizan ustanovila i rokometna ekipa, ki se je razvila iz šolske. Malokateri si je >t upal pomisliti, da bodo mlade Šmarčanke v letu dni prišle v republiški rang tekmovanja in s tem dosege enega največjih dosežkov kraja. Tako bodo ljubitelji športa v Šmartnem v tekmovalni sezoni lahko opazovali boje kar dveh ligašev, kar je za tako majhen kraj res svojevrsten
Rokometašice Šmartnega, novi član republiške lige
O delu rokometne sekcije no se pogovarjali' z njeno edsednico Zvonko Peršič. Po-edala je: „Po nekaj uspehih
mali
PRODAM
SKORAJ NOV AVTO IBUS ZASTAVA 430 z 8000 prevoženimi km, Bas ti Franc, Stane-142, Velenje
STANOVANJA
SOBO v. Šoštanju, Vele-ali bližnji okolici išče : Mira, GaHp, Šoštanj.
SOBO s souporabo kopal-!, kjerkoli v Velenju, išče dekle. Ponudbe pod „Vdenje".
POMOČ
; IŠČEM žensko za pomoč
Uospodinjstvu pri starejši li osebi za 4 ure dnevno. !uček Aleksandra, Prešernova 9, Velenje.
šolske rokometne ekipe smo se odločili ustanoviti tudi sekcijo pri Partizanu. V tistem času je bila ustanovljena medobčinska liga za ženske in trener Tone Križ, ki je prevzel delo z njimi, jih je začel pripravljati na tekmovanje. Res si nismo upali pomisliti, da bomo dosegli tak uspeh. Premagale smo vse nasprotnice, zasedle prvo mesto in si s tem izborile pravico nastopa v kvalifikacijah za slovensko ligo. Tu je bil naš nasprotnik podiavski prvak Lendava, ki smo jo visoko premagali doma in v gosteh, ter tako prišli v višji tekmovalni razred." ,
Kakšne pa so vaše želje pred začetkom novega prvenstva?
„Naša edina in največja želja je, da bi se obdržali v tem res kvalitetnem tekmovanju. Moram priznati, da pričakujemo novo prvenstvo z majhno mero strahu, kajti kot sem rekla igramo rokomet šele dobro leto dni in imamo zaradi tega mnogo manj izkušenj kot skoraj vsi naši tekmeci. Toda kljub temu verjamemo, da bodo naša dekleta z vestnim in marljivim delom uspela, v svoji veliki želji in da bomo naslednje leto zopet nastopih v slovenski ligi. Vsa naša dekleta, razen dveh, so
PISMO IZ MEDNARODNEGA TABORA
V sredo, 2. julija je iz Velenja odpotovala skupina 24 mladincev in mladink v spremstvu treh vzgojiteljev v mednarodni tabor Nardalb v ZRN. V tem taboru živimo skupno sfrancosko, nemško in avstrijsko skupino mladincev. Jezik ni ovira za medsebojno sporazumevanje in marsikateri ima v svojem notesu napisan naslov prijatelja iz Pariza, Linza ali Ulma. Vključujemo se v različne interesne skupine: folkloro, risanje, novinarstvo, šport, ročna dela. Zbiramo se v mednarodnem pevskem zboru in ob spremljavi harmonike in kitare prepevamo pesmi, ki so natiskane v taborniških pesmaricah. Pripravili bomo tudi nacionalni večer, v katerem bomo prikazali svojo domovino v sliki, pesmi in plesu.
Zanimivo je tudi sodelovanje vzgojiteljev mednarodnih skupin. Skupno sestavljamo dnevne programe in rešujemo probleme, ki pri nekaterih skupinah nastopajo.
Mladi Velenjčani smo se lepo vključili v to pisano skupnost in smo povsod priljubljeni.
Stanislava Borovšak
LOTERIJSKI ZAVOD SLOVENIJE
obvešča
Velenjčane in okoličane, da je odprl
V	VELENJU SVOJ LOKAL
V	TRGOVSKEM CENTRU OB ŠALEŠKI CESTI
Lokal je namenjen samo za loterijsko poslovanje. OBIŠČITE NAS!
GOSTINSKO PODJETJE
hotel paka
»PAKA« Velenje
OBVEŠČA IN PRIPOROČA,
da obiičeto NOČNI BAR hotela PAKA in si ogledate nov barski spored v katerem nastopajo:
•	Lajla Lave
•	Ana Marija
•	Eva Lutkovsky
•	Mirjana Gavelič
Zabaval vas bo ansambel DOMINANTA.
•	Kegljišče hotela PAKA posluje vsak dan
od lO. do 2.30 ure, ob nedeljah od lO. do 1.30 ure. v ponedeljek zaprto.
VABI VAS IN SE PRIPOROČA ZA OBISK HOTEL PAKA VELENJE.
mlajša od osemnajst let, poleg tega pa imamo še močno zaledje mlajših in prav tako nadarjenih, tako da se nam za prihodnost ne bi bilo treba bati. Urediti pa bomo morah tudi nekatere tehnične stvari. Udarniško bomo postavili ograjo okrog igrišča in ga, seveda če bo denar, prelili s finejšo plastjo asfalta in ga na novo markirali. Torej kot vidite, nam dela in načrtov res ne manjka."
Čaka jih, kot vidimo, kup nalog, predvsem pa težko in napomo tekmovanje v republiški ligi. Prepričani pa so, da ob dobrih igrah tudi uspehi na drugih frontah ne bodo izostali. Vsi si zaupajo in verjamejo v svoje delo, čeprav se zavedajo, da bo treba vložiti mnogo naporov, da bo prehojena pot, ki jih vodi k uresničitvi, že ja. Pripravljeni pa so na vse, kajti priložnost, ki se jim ponuja, da dosežejo afirmacijo V slovenskem rokometu, je res enkratna. Zato jim vsi iz srca želimo, da bi jo tudi izkoristili.
J. KRAJNC
poroke
-	Radovan HAZlC, roj. 1955, elektroteh. risar iz Konovega 23 in Irena BUT, roj. 1957, dijakinja iz Ločendola
-	Slavko PUČNIK, roj 1951, skladiščnik iz Velenja in Romana NOVAK, roj. 1956, delavka iz Šo-
štcinjci
-	Stanislav GRUBER, roj 1951, orodjar iz Velenja in Lidija KOREN, roj 1954, vzgojiteljica iz Velenja
-	Radoslav SEVER, roj. 1955, delavec iz Šoštanja in Jasenka PO-POVIČ, roj. 1956, frizerka iz Velenja
-	Alojz KOČNIK, roj. 1952, rudar iz Velenja in Angela DOBOVIČ-NIK, roj. 1955, delavka iz Završ
-	Jožef ZALAR, roj. 1953, rudar iz Obreža in Marija JELEN, roj. 1953, delavka iz Velenja
-	Jožef SEBANC, roj. 1951, rudar iz Plešivca in Vikica LEPKO, roj. 1953, čistilka iz Plešivca
-	Dušan SALOBIR, roj. 1956, šofer iz Velenja in Olga LORBEK, roj. 1955, delavka iz Velenja
-	Milan RIGA, roj. 1949, delavec iz Nazarij in Irena BEŠKOV-NIK, roj. 1956, prodajalka iz Velenja
-	Feliks DOKL, roj. 1951, ključavničar iz Velenja in Albina DRAKSLER, roj. 1955, delavka iz Velenja
-	Jožef ŽVIKART, roj. 1948, tehnolog iz Slovenj Gradca in Marija BOLHA, roj. 1953, vzgojiteljica iz Šoštanja
-	Anton KOVAČ, roj. 1953, šofer iz Cirkovc in Olga MIKLAV-ŽINA, roj. 1955, delavka iz Raven
-	Slavko PODKRIŽNIK, roj. 1952, orodjar iz Sv. Florjana in Albina LETNAR, roj. 1956, delavka iz Belih vod
-	Anton KNEZ, roj. 1943, traktorist iz Lokovice in Mira SUBELJ, roj. 1950, delavka iz Lokovice

-	Franc ZAPUŠEK, preužitkar iz Belih vod št. 66, star 89 let
-	Ciril NARAKS, inv. upokojenec iz Raven št. 160, star 69 let
-	Antonija STROPNIK, upokojenka iz Skomega št. 43, stara 64 let
-	Frančišek CERAR, upokojenec iz Šoštanja, Glavni trg 4, star 76 let
-	Jerica ZAVERŠNIK, gospodinja iz Šoštanja, Primorska 5, stara 71 let
-	Marija KRENKER, preužitka-rica iz Pake št. 9, stara 77 let
-	Antonija BOGOVIČ, gospodinja iz Velenja, Ljubljanska 32, stara 81 let
-	Marija PEČECNIK, preužitka-rica iz Velenja, Ljubljanska c. 35, stara 87 let
-	Dušan PIPUS, rudarski inženir iz Velenja, Levstikova 8, star 66 let
-	Frančiška UREK, gospodinja iz Pesja, stara 82 let
-	Iztok LUŽNIK, inženir gradbeništva iz Celja, star 30 let
TRGOVSKA IN PROIZVODNA OZD
E R A VELENJE
razpisuje
) •
za šolsko leto 1975/76 naslednje kadrovske štipendije TOZD TRGOVINA IN PREVOZNIŠTVO:
1.	2 štipendiji na VISOKI EKONOMSKI KOMERCIALNI Š0U v Markom - notranja trgovina
2.	1 štipendijo za SREDNJO ARAN2ERSK0 ŠOLO
3.	2 Štipendiji za SREDNJO EKONOMSKO ŠOLO
4.	6 štipendij za P0SL0V0DSK0 ŠOLO - trgovska smer
5.	2 štipendiji za P0SL0V0DSK0 ŠOLO - mesarska smer
6.	3 štipendije za SREDNJO KOMERCIALNO S0L0 Pod 4., 5., 6. je izredni študij.
TOZD KMETIJSTVO: Več štipendij na Š0U ZA KMETOVALCE v Šentjurju pri Celju
SKUPNE SLUŽBE OZD:
1.	1 štipendijo za PRAVNO FAKULTETO
2.	2 štipendiji za SREDNJO EKONOMSKO ŠOLO
Prednost imajo kandidati višjih letnikov. Prijave z dokazili o končani ustrezni šoli, ki je pogoj za sprejem ali pogoj za vpis v višji letnik, pošljite kadrovski službi podjetja ERA Velenje, Jenkova 6, do 15. 8. 1975. O izidu razpisa boste pismeno obveščeni.
Komisija za medsebojna razmerja pri OZD
GALIP ŠOŠTANJ
razpisuje za šolsko leto 1975/76 naslednje ŠTIPENDIJE
1.	1 na FAKULTETI ZA KEMIJO
2.	1 na EKONOMSKI SREDNJI Š0U
3.	1 na TEHNIČNI SREDNJI Š0U - strojna smer
4.	1 na TEHNIČNI SREDNJI ŠOLI - kemijska smer 3 mesta za učence v gospodarstvu 2 za ORODJARJA 1 za STRUGARJA
1. 2.
Kandidati za dodelitev štipendije naj vložijo prošnje na predpisanem obrazcu (1,65) in predložijo zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo b opravljenih izpitih. Prošnje sprejema komisija za medsebojna razmerja do 15. avgusta 1975.
k
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
VABIMO VAS NA PRIJETNE IZLETE IN LETNI ODDIH:
- 19. 7.1975 - enodnevni izlet v TRST, Cena 150,00 din.
Organiziramo potovanja v ŠPANUO, NA KANARSKE OTOKE, PALMA DE MALLORCA, COSTA DEL SOL TUNIS, RODOS in SOVJETSKO ZVEZO.
Nudimo vam »ATLASOVE« paketne aranžmaje. Ponudeni paketni aranžmaji bodo zadovoljili vaš Okus in vaše možnosti. Če se boste odločili, -da boste dopust preživeli v našem aranžmaju na ta način, da bos.e kupili paket, si boste prihranili ne samo skrbi, ampak tudi precejšnjo vsoto denarja.
Informacije dobite v naših poslovalnicah: CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda
EGIDIJA JANEŽIČA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gasilskemu društvu Šalek, ki mu je izkazalo zadnjo čast, ostalim gasilskim društvom, kolektivu REK, kolektivu Elektrarne, sodelavcem sektorja proizvodnja, organizaciji ZZB Šalek-Paka, društvu upokojencev Velenje, pevcem, godbi, govornikoma, praporščakom ter Nemec Marjanu za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marjanka, sin Jože in hčerka Marjana z družinama
I
NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 — Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mazovec — Časnk je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od l. maja 1965 do 1. januarja 1973
- Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Študentje in SLO
® MALA ANKETA MED GASILCI
Ljubiti domovino se ne da naučiti. Vsaka ped naše zemlje mora biti kot del našega srca, kajti domovina, to smo mi. Dobro vemo, kako drago je bila plačana svoboda, v kateri zdaj uživamo svojo mladost, zato moramo biti vedno pripravljeni, da to dragocenost ubranimo. V ta namen pa moramo dobro poznati koncept SLO.
Tega se zavedamo tudi študenti Šaleškega študentskega kluba. Tudi letos smo teden dni preživeli na taborjenju v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu. Vendar pa smo tokrat hoteli v naš delovni dan vnesti čimveč elementov SLO.
Lačna usta težko čakajo na kosilo
Taborništvo je v velenjski občini zelo razvita dejavnost. Mladi taborniki vsako leto zaključijo svoje celoletno prizadevanje in učenje taborniških veščin na taborjenju. V Ribnem je tabor velenjske občine že od leta 1967. Sredi gorskega zelenja, le nekaj sto metrov od Save, je prijetna jasa, ki je primeren prostor za taborjenje. V polkrogu so postavljeni raznobarvni šotori, na visokem drogu plapola zastava, skoraj sodobno opremljena kuhinja in seveda je potrebno še posebej omeniti „Sa-loon", ki je eden izmed najbolj obiskanih objektov v taboru, kajti žeja je res na prvem mestu v teh dneh. Tabor bi ne bil tabor, če po njem ne bi tekal stalni gost - Žan, ogromna pasja mrcina, ki pa nič ni pasja.
Delovni dan nas, študentov, je potekal malo drugače kot pa taborniški dan, saj ne poznamo vseh taborniških veščin. No ja, tako strogo ni bilo kot pri pravih tabornikih, vsaj kar se vstajanja tiče. Dva rogova in trobenta,s marsikoga ob sedmih zjutraj niso mogli spraviti iz šotora. Se posebej trdovratno se je držal Oti, pa smo ga s posteljo vred
postavljali pred šotor in po nekaj dneh je bil že ozdravljen.
Po ledeno mrzli vodi se je zajtrk vsakemu prilegel, nato pa delo. Urejali smo tabor, se lotili tudi kuharskih veščin, če pa se je našel čas, smo pripravljali tekmovanja — pa ne le športna. Pomerili smo se tudi v streljanju, poligonu, preizkusili znanje na orientacijskem pohodu, pa je še ostalo dovolj dela. Kosilo je bilo vedno najbolj pričakovana stvar in vedno je moralo biti nekaj porcij „repeteja" pripravljenih za najhujše „udarnike". No, po kosilu pa veselo naprej, da smo zvečer ponosno lahko rekli: „Program za danes smo izpolnili." Ob tabornem ognju smo si zapeli in smeha nikoli ni zmanjkalo še posebej, če je Janč. „v imenu krajevne skupnosti Stara vas" začel pripovedovati vice.
En dan smo posvetili obisku predstavnikov SLO iz občine Velenje. Razveselili smo se, ker so se odzvali našemu vabilu. Na prijetnem razgovoru z gosti: Milanom Kre-tičem (predsednik komisije za SLO pri OK ZSMS Velenje), Milanom Pavkovičem (predstavnik civilne zaščite in koordinacijskega odbora za
SLO pri SZDL) in predstavnikoma občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje - Jožkom Bo-jadžievskim in Jožetom Melanškom, ki je potekal kar v Saloonu, smo najprej spregovorili nekaj o vlogi SLO, organizaciji te v občini Velenje in o družbeni samozaščiti. Ker smo bili do sedaj bolj slabo povezani z OK ZSMS ravno na področju SLO, bomo že prihodnje leto delali bolj aktivno v tej smeri. To nam bo omogočilo preseči teoretično znanje o SLO in se bolj spoznati s praktičnimi nalogami, kajti pouk tega predmeta na univerzi je še vedno zaprt v ozke teoretične okvire, kar pa nas študente še posebej moti. Ob koncu razgovora so gostje pohvalili naš program na taborjenju, saj nam je ravno z elementi SLO uspelo prijetno preplesti s koristnim. Tako bo naslednje leto naš študentski klub skupaj z odborom za SLO pripravil še bolj pester program taboijenja.
No, seveda vse tudi ni šlo tako gladko. Premalo poznamo pravo taborniško življenje, da bi pazili na vse. Ponoči so nam ukradli zastavo. Seveda pa ne tisto na drogu, ampak ono, ki je visela nad vhodnimi vrati.
Rekli smo si: „Kar tako se pa tudi ne damo." Po pravem bojnem posvetu smo se odpravili v pohod nad osumljence. Sumi niso bili zaman. Zastava je bila spravljena pri njih in kar precej sovražno so bili razpoloženi. Po vročem besednem boju se je stvar dobro iztekla. Zastavo smo dobili in se dogovorili za prijateljsko tekmo v odbojki. Poražena ekipa je morala plačati zaboj piva. Rečeno, storjeno. Po dobljeni tekmi in zaboju piva so naši sovražniki postali dokaj dobre volje in na zastavo smo vsi pozabili.
Športa vsekakor ni manjkalo. V nedeljo dopoldan so se fantje v Radovljici pomerili še z vojaki iz kasarn Radovljica in Bohinjske Bele v košarki in nogometu. Pokazalo se je, da naši fantje v nogometu niso nič kaj blesteči.
Pravzaprav je bilo preveč stvari, da bi spregovorila o vseh. Pokazali smo, da kot netaborniki nismo prišli samo lenarit, ampak smo široko zastavljen program tudi izpolnili. Naše tovarištvo se je še poglobilo, še bomo šli v Ribno, z novimi nalogami.
\
M. VOVK
Velenje - Beirut in še nekaj vmes
C
Afriškim doživetjem naproti
Brane Hohnec Iz Velenja, ki je s svojimi tovariši odšel na p<rt po vroči Afriki, se je znova oglasil - Ob-__javljamo njegov drugi zapis s poti
j
15. junija sem stal ob cesti in čakal. Žalost; na cesti trume avtomobilov, jaz pa že dve uri roko v žepu. Čemu pa naj bi jo dvignil, saj je peljalo vse v nasprotno smer - na tradicionalno velenjsko tombolo po avtomobil. Končno se je le našel nekdo, ki me je pobraL On k svoji dragi, jaz pa - v Afriko? No, še kakšen dan, potem pa zares.
Moji trije prijatelji v Ljubljani so me že nestrpno-pričakovali. Ves preostali del dneva in še naslednji dan smo mrzlično iskali ljudi, ki bi bili pripravljeni pretopiti naše dinarje v tujo valuto. Kakšna smola! Prav tiste dni se je po Ljubljani razširila novica, da bo dinar krepko padel in vsi vrli zdomci in drugi so trdno zašili marke v blazine.
Zvečer so bile težave za nami. Od Ljubljane smo se poslovili z veličastnim občutkom. Samo še godbe na pihala je manjkalo, pa bi bilo vzdušje popolno.
Po zaanjih nakupih in ogledu Skadarlije v Beogradu smo nazadnje sedeli Sandi, Mare, Blaž in jaz v orient ekspresu za IstanbuL Okupirali smo kar cel vagon. Edina sopotnika - mlada Indijca - smo spoznali že na beograjski železniški postaji. Bili smo vsi „prevzeti" od slovesa z Jugoslavijo. Kako smo se poslovili? Nadvse svečano seveda - ob prepečencu...	«
Celo poslednji Jugoslovan - sprevodnik - se je poslovil od nas kar se da prisrčno. Ob presenečenih pogledih policajev in ostalih potnikov je vsakega posebej dvakrat objel in nam zaželel srečno pot, čeprav se mu ni popolnoma jasno svitalo, kam pravzaprav gremo. Noč je bila temna kot noč, vlak pa je, enakomerno drdral v neko bolgarsko dolino. S Sandijem sva okupirala kupe po dolgem in počez in spanec je že opravil svoje. Kar naju v hipu zbudi glasno divjanje in panični vzkliki na hodniku. V najinem snu z odprtimi očmi se seveda pojavi Sherlock Holmes in orient ekspres, nasi ukradeni predmeti in normalno „prebutana" kolega. Že vsa v vertikali, pravzaprav ne - pod kotom petinštirideset stopinj šineva oba hkrati skozi vrata v smer, od koder prihaja hrup. Privihral je mož v uniformi in nama je med tekom ukazoval, naj ostaneva mirno in naj skušava paziti na tisti del vagona, kjer je ležal na- tleh nov magnetofon. Srhljiva tišina. S skrčenim želodcem čakava, iz katerega kota se bo dvignil nevaren tat in nama po vsej verjetnosti skušal iztrgati iz rok radio. Takoj za tem se je vlak ustavil, v našem vagonu pa se je zbralo precejšnje število bolgarskih policajev in sprevodnikov. Po njihovih stisnjenih zobeh in zeleni barvi je bilo videti, da doživljajo vrhunec besa, kajti tat je poleg svojih
tatinskih spretnosti obvladal tudi veščino skakanja z drvečega vlaka.
Več veselja sta pokazala Indijca, ki sta hitro pobrala svoj magnetofon in midva, ki sva prejela pohvalo za sodelovanje v akciji.
Istanbul nas je pozdravil s svojima veličastnima Ajo Sofijo in mošejo Ahmeda I. ter z množico podobnih znamenitosti, kopajočih se v vročem soncu. Ves dan smo si ogledovali mesto, polno značilnih muslimanskih cerkva. Najbolj smo se. zabavali na sprehodu skozi slikovit turški bazar. Posebno takrat, ko smo s pravo trgovsko žilico kupovali lepo turško srajco, zbili ceno na minimum, potem pa se na začudenje in jezo trgovca „usekali Francoze". Naši krajcarji so preveč dragoceni, da bi si že na začetku poti lahko privoščili kakršenkoli nakup.
Spustil se je mrak, mi pa smo sedeli na avtobusu za Beirut. Širna žitna polja Anatolske planote, glavno mesto Turčije - Ankare, mlado nagubano gorstvo Tourus: no, nekaj smo le opazili ob siju polne lune, sicer pa smo spali. V zadnjem turškem mestu pred mejo s Sirijo -Atakyi, smo se poslovili od šoferja „ugledne" agencije PAN. Sporočil nam je namreč, da je potnikov premalo in tako nam ni preostajalo drugega, kot da z nahrbtniki v rokah čakamo, kaj bodo storili z nami. Razen nas sta potovala v Libanon še dva Iranca. Vsi navdušeni smo zvedeli, da bomo nadaljevali pot s taksijem. Eden, dva, tri, štiri, pet, šest in jaz - tako sem odprtih oči in ust strmel enkrat v množico, drugič na majhen osebni avtomobil, ki naj bi vso sedmerico z nahrbtniki vred sprejel vase in se celo premaknil. Težko je verjeti, toda resnično se je poleg nas vseh stlačil v avto tudi šofer. Ni pa težko verjeti, da v Beyrutu skorajda ne bi mogli izstopiti, saj so bili vsi naši udje trdi in ..polomljeni". Res je vprašanje, kako bi bili prišli ven, če ne bi doživeli sledečega šoka. Beirutska ulica se je nenadoma zaključila z žičnato barikado. Obstopili so nas štirje libanonski vojaki s strojnicami v rokah in nas nekaj napetih trenutkov merili z ostrimi pogledi. Lahko bi bili nevarni vohuni! Stvar je bila na naše veliko veselje rešena, ko smo jim povedali, da smo Jugoslovani. Izmenjali smo celo nekaj prijaznih besed. Do beirutskega letališča nas ni nihče več ustavil. Izkrcali smo se, kazalca na uri pa sta se pomikala proti drugi uri ponoči. Bili smo tako utrujeni, da smo zaspali kar za mizami v letališkem baru. Na vso srečo je spal tudi natakar za točilno mizo.
Zjutraj ob 8. uri smo z DC 9 in libanonsko letalsko družbo MEA poleteli čez Sredozemsko morje. Stop, to je pa že drugo poglavje .,..
BRANE
Vedno pripravljeni pomagati
Vedno so pripravljeni pomagati, pa naj gre za ogenj, povo denj ali kakšno drugo elementarno nesrečo. Pogostokrat jf pri reševanju v nevarnosti njihovo življenje. Vendar takrat m mislijo nase. Zavedajo se, da opravljajo humano delo. Zan ne zahtevajo plačila. Njihova največja nagrada je zadovolj stvo, da so v boju z ognjem, vodo ... zmagali. Med nedelj skim tekmovanjem v Gaberkah smo štiri gasilce med drugin vprašali: Zakaj si postal gasilec?
ANTON NOVAK, Druž-miije: Ljubezen do gasilstva sem podedoval po očetu, ki je najstarejši član našega društva. Sploh lahko rečem,
povodnji.
MARJAN POCAJT, To-polšica: Mislim, da bi se moral vsakdo ob prostem času s čim ukvarjati. Pred desetimi
J0.....
'f V M Anton Novak
da je naša družina malo gasilsko društvo, saj smo moški vsi gasilci. V gasilskih vrstah sem že štirinajsto leto. Nikoli nisem nejevoljen, če je treba — na primer — odhiteti na pomoč ponoči ali ob kakšnem drugem neprimernem času. Vesel sem, da lahko drugim pomagam v nesreči in če je ta pomoč uspešna, je to za nas največje zadoščenje.
BRANKO GREBENŠEK: Skale: V gasilske vrste se nisem vključil le zato, ker mi je všeč gasilska uniforma, ampak ker. je to humana prostovoljna organizacija, katere namen je pomagati drugim v nesreči. Ne glede na to ali se glas sirene oglasi ob lepem ali slabem vremenu oziroma podnevi ali ponoči. Član gasilskega društva sem že deset let. Kljub temu, da smo gasilci pripravljeni vedno pomagati, bi bili najbolj veseli, če se glas sirene ne bi nikoli oglasil; saj vsi vemo, kakšne grozne posledice povzročajo požari ali
leti sem se odločil, da bon postal gasilec, kar sem Je danes. Seveda pa nisem gasilec le zaradi hobija, ampak sem se včlanil zavoljo tega, ker je to organizacija, ki v sili drugim pomaga. Na takšnih tekmovanjih kot je današnje spoznavamo, kako smo „osv.ojili" gasilske veščine, neprestane vaje pa so seveda tudi pomembna oblika rekreacije oziroma pridobivanja fizične moči.
FRANC GROBELNIK, Šalek: Letos mineva že sedemindvajset let moje gasilske dejavnosti. Gasilec sem postal s štirinajstimi leti. Čeprav sem v tej dolgi dobi doživel precej napornih dni, nisem nikoli pomislil, da bi zapustil gasilske vrste. Ni sprotno! Ce bi bil še enkrat mlad, bi znova postal gasilec. Danes je pogostokrat slišati mlade, ko tarnajo, da nimajo kam ob prostem času. Prav članstvo v takšnih društvih pa bi jim koristno vzelo precej njihovega odvečnega prostega časa.
Marjan Pocajt
Franc Grobelnik
Potrošniki pozor!
VELEBLAGOVNICA
nama
VELENJE
Pri nakupu za gotovino, tujo valuto in potrošniški kredit bomo v času sejma odobravali
8% popusta
Dostava na dom brezplačna. Potrošniki, izkoristite ugodno priložnost.
prireja v času od
7. julija do 31. julija 1975
sejem gospodinjske opreme (večji gospodinjski stroji) in televizijskih aparatov (črno-beli in color) »GORENJE« V VELEBLAGOVNICI NAMA Velenje.