Katolski cerkveni list.
M
V Otertik 19. Grudna.
t S.300 r
Edina pot v nebesa
ali
podučenje od razločkov prave katolške vere
niemo drugih nekatolških ver. (V pogovorih incit duhovnim pastirjem iu vernikain.)
Spi>al Peter Hicinger.
Tretji pogovor.
V c d n i o b s t a n i k katolške vere do z d a n j i h časov; nove vere M. Lutra iu kal vi na in drugih, in njih razne spremembe. V. Naj mi povedo, Gospod Oče, kdaj so sc nove veri Lutra Martina in kalvina začele.
1). Povzeminio popred še nekoliko zgodbe katolške vere v zahodni cerkvi. Glejte med tem, ko je izhodna cerkev v ločitvi terpnela, ali v sužuosti Mahometanov ječala, se je v zahodnih deželah katolška vera toliko lepše vrašala in močneje uter-jevala. Na mesti poprejšniga rimskiga cesarstva se je bilo časama več novih kraljestev vstavilo, kot Francosko. Nemško, A n g 1 e š k o: špansko je sicer dolgo pod jnruiant Mohamctauov ali Arabljanov stalo, pa se je časama s keršanskim junaštvam oprostilo: Italijansko je sicer razne gospode imelo. pa rimsko mesto in nekaj dežele je bilo po darilu cesarja Rarlna vcliciga in drugih papežu v vlasti. K tem kral jest vam so še prišle Dansko, Sveško, Poljsko, Ogersko, in še druge manjši. Imcnitncji med temi vladarji je bil rimski cesar kot varil katolške cerkve; leto častno ime je namreč po tem, ko je nekdanje rimsko cesarstvo že davno nehalo, od papeža prejel Kari Veliki, francoski kralj, za njim so ga pa imeli večji del nemški kralji. V takošnih razmerah pozcmelj-skih kraljestev je pa božje kraljestvo ali Kristusova cerkev čez vse sicer s sveto resnobo pa tudi z ljubeznijo in krotkosljo gospodovalo. Pozemeljska in duhovna oblast ste se prijazno, pa obe z oziram v Hoga, vkup jemale, duh vere in pobožnosti je ljudstva prevzemal, in v raznih miniških redo-vih ali ordnih zlasti s. Benedikta, s.Dominika in s. Frančiška so se čudne pota svetosti ka-
zale: sveta učenost, globoko preiskovanje keršan-skih s!.rivno>t jc imelo na visokih šolah svoje mesto: skerbni cerkveni pastirji so bili na škofskih sedežih, in na stolu s. Petra goreči poglavarji cele Kristusove cede, pred drugimi Gregor i VII. in luocenci III., sloviti cerkveni učeniki so bili s. A n zel m, s. Bernard, s. H o ii a v c n t u r a , s. Tomaž A k vinski; veliki darovi so se dajali za Vstavljanje božjih tempeljnov in kloštrov in za podporo ubozih, bolnih in sirot: in v keršanskih vojskah so sc keršanski junaki vzdignili sc bojevat zoper nevernike, in jim svete kr.ije iz rok jc-mat. Nekteri hrezvcstiiiki imenujejo tiste čase radi temne čase, vender niso bili zares temni marveč v verskih rečeh morebiti ne manj razsvetljeni od zda-njili. Kes jc sicer tudi, de se človeške slabosti iu spačenosti nikdar ni manjkalo, dc se nad mnogoterimi cerkvenimi pastirji so se slabi zgledi kazali, dc so marsikteri kralji in cesarji cerkven«« oblast zaničevali in zatirali, de se je med IjudMvnm sem-tertje divjost in nerodnost kazala, de *o seuitcrlje tudi zmote, vraže in krivoverc kot Albigen-cnv . Viklefa in llusa na dan šle. Havno zalo so si pa vneti papeži kot Gregori Ali.. Aleksander III.. I nočenci III. in pa cerkveni zbori v Bi mu v Lat c ra lis k i cerkvi v 12. in I H. stoletji. v Lijonu I. 124.». v konštancii I. 1114 in Bazi I cj i I. I 431 . iu zraven goreči škofje in učeniki toliko več prizadevali, dr bi sc bilo vse napačno odpravilo, in vse nerodno poravnalo, in vse krivo versko odvernilo.
V. Kako je bilo pa v tej dobi v naših krajih s škofijami ?
D. Oglejska, Tcržaška. Istrijan^ka in Solno-gradska so že od pred obstale. Kcrška. Lavantin-ska, Sekovska in Ljubljanska so pa v tem času vstavljene bile.
V. Gotovo je bilo to za krist jane v naših krajih v dohičik, de so bile njih dušne potrebe bolj
oskcrbljene.
D. Bes dc. Proti konen petnajstiga stoletja se je ravno novo veliko polje za razširjenje svetiga evangelija odperlo: /.najdena jc bila pripravnici pot v daljno Indijo, in pa novi svet Amerika: tu je pa
stari svet po nekterih možeh, ktere njih stranka reformatorje ( preobličevavce, preravnovavee vere) imenuje, veliko zgubo zastran prave katolške vere preterpel, in ta nesreča je nekaj tudi naše strani zadela, in le goreči škofje so s poiuočjo deželske oblasti še večji odvernili.
V. Zdaj pa že vem, de so tiste nove vere na versti, zastran kterih bi jest ravno kaj več rad slišal.
II. Holj posamezni krivi nauki so sicer že popred spremembe v verskih rečeh napeljevali; pa mož . ki je naglo veliko prekueijo v cerkvi napravil, jr bil Martin Luter. Bil je rojen na Saksonskim. minili po redu s. Avguština in učenik verskih reci v Vitenbergi. Možje bil sicer pobožniga občutka, pa brez prave ponižnosti in previdniga spoznanja; v svoji besedi je bil zgovorin, pa tudi prederzin, gerdobin in nesramin, na svoje spoznanje si je veliko domišljeval, in nikomur drugimu ni dal kaj veljati; serdit jc bil tudi in nagel v svojim djanji. Hili so I. 151T po papeži Leonu X. odpustki oznanjeni za tiste, kteri bi spovedani iu zgrevani tudi mile darove za sozidanje velike cerkve s. Petra v llimu podelili. O tej priložnosti je Luter začel zoper odpustke pisati in govoriti, ko so nekteri katolški učeniki njegove besede zaver-nili, je on prepir dalje gnal, in že marsikaj zoper vero vmes pritikval. Papež Leon ga je v Kini tirjal za odgovor, papeževi poslanci so ga iskali nazaj na pot resnice oberniti, katolški možje so v pogovorih njegovo zmoto odkrili: pa Luter je če dalje naprej šel v svoji prederznosti, in zatorej jc bil v Klinu s svojim ukani v preklic ali pano djan. in tudi cesar Kari V. je s svojo močjo hude po-četke zatrdi mislil. Pa Luter se jc zdaj na ravnost zoper cerkev in njeno oblast vzdignil, ustno izročilo zavergcl. s. pismo po svojim duhu razkladal. prostost človekove volje tajil, nasprot pa veliko od evangelske prostosti govoril. Več nemških knezov, ktcrim za cerkev ni hilo toliko mar, več pa za rop njeniga posestva, je bilo kmalo na njegovi strani: dosti malo podučeniga in stiskaniga ljudstva si je po njem vso prostost obetalo, in se je naglo k novi veri obernilo: Luter sam in njegovi prijatli so z besedo in v bukvah novi nauk razširiti si prizadevali: spačeni duhovni in minihi so jo za njim potegnili, in cesarjevo moč so turške in francoske vojske drugam obračale. Tako je nova vera kmalo velik pospeli dobila . ter se po velikim delu \cmčijc razširila: s. maša je bila semtertje tudi s silo odpravljena, več s. zakramentov je bilo odvcržcuih , papeževa in škofska oblast je bila za-terta. in z Lutram vred nova duhovšina oženjena. Lutrov uk se je kmalo tudi na Poljsko, Ogersko, Prusko. S veš ko in Dansko razširil, in več ali manj katolško vero zaterl, povsod pa nc-pokoje in (udi grozovitosti napravil. V ravno tem času je v s vaj c i Lirik Cvingli drugač, pa Lutru zlo podobno učiti začel, in kmalo je več kantonov ta uk sprejelo, in staro katolško vero in navado odverglo. Te početke pa je Kal vin, kije iz Francoskiga v Genevo prišel, dalje gnal, in njegove prenaredbe so se razširile tudi po enim delu X e m č i j e, na Francoskim, v X i z k o-z c m 1 j i i in na škotskim. V zadnje je kralj H c n-rik VIII., ker mu ni bilo dovoljeno, se od kraljice svoje žene ločiti in druge vzeti. Angleško 1. 1533 od papeževe oblasti in od edinosti katolške ccrk\e oiltergal. sebe poglavarja v cerkvenih rečeh oznanil in nove nauke vpeljal.
V. Žalostno je pač vse to slišati. Ali pa ni bilo nobeniga cerkveniga zbora za teh novih naukov voljo poklicaniga, kakor je bila kdaj navada?
1). Kavno Tridentinski zbor, kteriga večkrat slišite v keršanskih naukih imenovati, je bil po papeži Pavlu 111. I. 1545 iz tega uzroka vkup poklican. Tukej je bila katolška vera kakor je od kdaj bila, in je v s. pismu in ustnim izročilu najti, svetlo razložena, novoiznajdeni nauki so bili za-verženi, in mnoge postave za zboljšanje cerkveniga stanu dane. Pa nasprotniki stare katolške vere niso hotli k zboru priti, ne njegovih sklepov sprejeti: temveč so svoje sile dalje gnali, tako de so se zlasti na Francoskim in Nemškim hude in dolge vojske vnele, po tridesetletnim boji je nova vera na Nemcih I. 164H očitne pravice dosegla.
V. Tako je bila reva še povečana; taki so pač vselej nasledki krivih naukov. Kako pa je za to stran v naših krajih bilo, ker so rekli, de jih je tudi nesreča zadela?
D. Nova vera je kmalo tudi na štajerskim. Koroškim, Krajnskim, Goriškim in Teržaškim pri— jatlov našla; žlahtni Anž L ngnad in pa dva odpadla duhovna Pri m a ž Trubar in Juri Dalmatin so ji posebin pospeli dajali. Sicer so leti mogli deželo zapustiti, pa enkrat zasejane zmote so se dalje razširjale: v gradeh in po mestih so se našli učeuiki in molitne hiše nove vere. in tudi ljudstvo po deželi je, nekaj posiljeno nekaj zapeljano, staro vero zapušalo, in semtertje so bili katolški duhovni odgnani. Zmota v veri je dalje šla, prizadevanje škofov jc malo izdalo proli nji, dokler seji ni nadvojvoda Kari z deželsko močjo ustavil. Zdaj je bilo škofam lože se zoper nove nauke vzdigniti, in v kratkim krog I. 1GOO so bile te dežele od no-voverstva očišene in katolški veri pridobljene. Zlasti sta si v tem veliko zasluženja nabrala Ju**i Štobej, Lavantinski škof. in Tomaž Kren, Ljubljanski škof, kteri je sam več ko štirdeset tavžent zmotenih v katolško cerkev nazaj perpeljal.
V. To je pač veselo slišati. de se nova vera per nas ni za vselej vkoreninila: de bi Bog hotel, de bi se nam zdaj zopet ne posilila.
D. Za tega voljo je nam samim čuti in pa moliti. potem nas bo Bog ohranil: tudi zapeljane zna 011 pred ali potlej nazaj pripeljati. Glejte, sej je Bog per vsi ti veliki verski prekuc ii vender katolško vero vedno ohranil, ko so nasprot nove vere se brez nehanja spremenjevale. Že Luter in Kal-vin nista bila oba v vsih rečeh ene misli, ter sta se časih hudo podajala: njuni nasledniki so šli v dosti rečeh še bolj narazin. tako de je zlasti Luter že veliko prepira z nekterimi imel, ki so od njegoviga mnenja odstopili. Večji edinosti tudi potem ni bilo, ker so se razne stranke v nauku tu in tam kazale. Tu so drugi kerst per odrašenih ponavljali, Anabaptisti klicani; drugim v s. obhajilu ni hilo druziga kot gol spomin in nobene resnične pričijočnosti Gospodove; drugi so ojstro tenlili, de je Bog ene naravnost brez ozira na njih dela za pogubljenje namenil, drugi so skrivnost s. Trojice tajili, Unitarii imenovani: drugi pa soterdo nasprot učili. Pozneje so drugi še od nekiga notre-njiga razsvetljenja vsaeiga človeka govorili, in vso razodeto vero stran vergli, kot Hernliulijani. Kva-karji. Metodisti, Svedenborgijani. Po večini je sicer Lutrov uk zmagoval, in njegovi kot Kalvi-novi nasledniki so sc nar raji Evangeljee imenovali. drugač so bili tudi Protestantje klicani. Od srede osemnajstiga stoletja sem pa so sc misli Lu-
teranov in Kalvinijanov toliko spremenile, de je njih vera v veliko rečeh drugač memo nekdanje, zlasti so vsi bolj skrivnostni nauki odverženi, in samo to spoznano, kar človeška pamet po njih mnenji sprevidi: in mnogoteri zmed njih so že popolni nekri-stijani. Tudi niso Luterani in Kalvinijani nič več tako ločeni kakor kdaj, temuč na Nemcih, in tudi ti, ki se zdaj nam kažejo, so zlo že v eno združeni. Od tega so ravno tiste bukvice „braniba evangeljske vereK priča; zakaj dosti je v njib drugač, kakor je bil nekdanji Lutrov uk. Poslednja nova vera nekiga Hongeta na Nemcih je pa že ta-košna, de prav za prav nima nič keršanskiga več, desiravno se je nemškokatolško klicala.
V. Tu se pač lahko vidi, de se človek ne samo v djanji ampak tudi v spoznanji čedalje bolj zgubi, kadar Koga in Kristusa zapusti.
D. Kes je to. Katolška vera pa je zmirej ravno tista: tudi v poslednjim času se ona ni nič spremenila , tudi nikakor ne v nič prišla. Semtertje so nekteri učeniki iz nje srede kak posebin nauk hotli na dan spraviti; ali čuječi cerkveni pastirji in zlasti rimski papeži so kmalo zmoto odkrili in preklicali kot je bilo v Janzcnijanskih in llermczijanskih prepirih. Kazne stiske je mogla katolška cerkev prestati : v poslednjih časih v francoski in pričijoči prekucii so njeni viši poglavarji pregnani, celo v ječo djani bili, namreč Pij VI., VII. in IN., vonder zmagana ni bila, vero staro jc vedno ohranila: red s. Ignacija ali Jezuitov ji je v tem veliko služil. In leta vera se zdaj še le nar bolj razširja. V dal jni Azii namreč med Indijani in Kitajci. v Afriki med Zamorci, v Ameriki med divjimi Indijani, in v Avstralii med neznanimi narodi si katolška vera spoznovavcov dobiva, kot nobena druga vera: in v Evropi se zopet bolj oživlja. in med drugačnoverniki vstanavlja, zlasti na Angleškim se čudno povzdiguje. V tem, kar sim vam zdaj razložil. imate kratik pregled zgodeb katolške vere in tudi drugih ver. kteri vam je po-trebin bil, de drugo razlaganje ložje razumete.
V. Desiravno bolj kratko, je že pač samo na sebi vse leto prijetno slišati, in zlo sim jim hvale-žin za to razlaganje.
Potrebno priporočilo vsim Sloven-
CAlll.
-Čujtc in molite !u Te besede našiga Izvcli-čarja naj so nam vsim posebno sedanji čas rečene, v kterim je cerkvenim prednikam in vernim podložnim , duhovnim pastirjem in keršanskim čedam toliko bolj čuti (bedeti) in moliti treba. Ali bo pastir mirno stal in gledal, ko se volk bliža in mu ovce razkropiti in tergati hoče? ali dober pastir ne da tudi svojiga življenja za svoje ovce? ali ne bo čeda pred volkam bežala, ali pa se mu po moči branila? Zapeljivi, krivoverni in neverni ljudje začenjajo čedalje bolj — skrivaj in očitno — naše verno slovensko ljudstvo motiti; torej zdaj cerkveni predniki in duhovni pastirji toliko veči dolžnost imajo, vzdigniti se, paziti in skerbeti, de njim izročeni zdraviga uka ne zgubijo, in ob pravo, edino zveličavno vero ne pridejo. Ako bi zastran vere in keršanskiga življenja nad našim ljudstvam zdaj posebno ne culi. hi mi po svoji vnemarnosti in ne-skerhnosti sami krivi bili. dc bi se nad nami do-polnovale besede sv. evangelija, ki pravi: ..Kadar
so pa ljudje spali, je prišel sovražnik, in je per-sejal ljulke med pšenico, in je preč šel- (Mat. 13, 25). Sovražniki katolške cerkve si z besedo in pisavo prizadevajo, ljudi motiti in od prave vere odvračati; z besedo in pisavo si torej mi nasproti prizadevati moramo, ljudi zmot in krive vere obvarovati in na poti resnice ohraniti. — Zmote in krive vere pa se po posebnih namerah in potrebah časa po ^Zgodnji Danici- nar ložeji očitno zavračevati, in zadete resnice edino-prave katolške vere za ljud prav po potrebah razjasnovati zamorejo. Zatorej naj hi zlasti duhovni gospodje iz vsili slovenskih krajev ta edini slovenski katolški cerkveni list, ki bo ravno sedanje dni še posebno koristen in potreben postal, po moči podpirali: naj bi, kar po okoljšinah in namerah časa za naše verno ljudstvo dobro in potrebno spoznajo, v tem listu dopisovali, naj bi zlasti v veri poterdo-vali, in posebno nektere resnice sv. vere živo in prav umljivo razlagali; naj bi zraven tega -Zgodnjo Danicou povsod priporočili in razširili ker tako za ljudstvo primerjena bo v njegov zveliea\ni prid obilno služila in pripomogla. Meni tega se še opomni, de se to, kar naročnine za -Zgodnjo Danico- čez natiskavne potniške znesejo, revnim in pridnim učencam v Ljubljani v pomoč oberne. de se torej podpiravci tega časopisa tudi še v tej reči dobriga dela deležne storijo.
Dragi Slovenci! dozdaj ste neprecenljivi zaklad, pravo, edino-zveličavno vero zvesto ohranili: o prosite Koga, in skerbite tudi naprej, dc vas zastran vere kaj premotilo in zapeljalo ne bo, temuč de se je bote — sebi in svojimu zarodu v časni in večni blagor — vseskozi stanovitno in nepremakljivo deržali. Posebno sedanji čas vam veljajo besede sv, Petra, ki pravi: -Kralje! bodite trezni, in čujte; ker hudič, vaš sovražnik, hodi okoli kakor rujoveč lev, in iše, koga bi požerl: temu zoperstojte terdni v veri. in vedite, de so vaši bratje po svetu v ravno tacih težavah- (I. Petr. 5, H. 9.)! Kdor sovražnika iu nevarnost pozna, sc tudi varvati ve: kdor pa za to ne ve in vediti noče, se bo neprevidama v strašno zadergo iu nevarnost zapletel. iz ktere se potem nič več rešiti ne bo mogel. Vse te zaderge . zapeljivosti, nevarnosti in sovražnike svoje duše in svojiga iz-veličanja pa bote po -Zgodnji Danici4, nar ložeji in nar gotovši zvedili: iz nje bote zvedili tudi po-močke, kako se jih obvarovati zamorete. in kako se vam v vsakterih okoljšinah in namerah po volji božji in nauku katolške cerkve zaderžati gre. Po -Zgodnji Danici- bote v resnicah sv. katolške vere poterdovani in razsvitljevani, in k keršanskimu. v resnici pobožnimu življenju, ter k večnimu z\ eli-čanju napeljevani: ker ravno to je poglavitni namen -Zgodnje Danice". Zraven tega hote pa iz nje tudi vse imenitniši novice zvedili, kako sc za katolško cerkev po vesoljnim svetu godi. Zatorej naj vam bo vsim priporočeno, de si bote ta katolški cerkveni list tudi še za naprej oskcrbcli. ga zvesto brali in si ga v prid obernili — de hote pa tudi družim prigovorih", kteri ga dozdaj niso špogali, se za novo leto nanj naročiti. Želeti bi bilo, de bi ljudstvo vsake fare ktero rZgodnjo Danico- posebej za-se imelo, de bi jo potlej povsod brali, in eden druzimu brati dajali. Saj vender za vero, dušo in izveličanje vsakterimu čez vse, več kot za vse drugo ležeče biti mora! -Ilodile, dokler luč imate, de vas tema nc obide: krr kdor v temi bodi, ne ve, kam gre-. (Joan. 12, 35.)
Ljuba slovenska mladost! mladenči in deklice! vse to bodi posebno vam priporočeno: desenebote dali zapeljati, ne premotiti, ne premakniti od resnice ne na desno, ne na levo. Ako bote dobri kristjani, zvesti sinovi, zveste hčere svete matere katolške eerkve. potem vso srečo, vse dobro v tem in prihodnim življenju od I jiibeznjiviga Očeta v nebesih upati smete. Hodite zatorej posebno pridni pusln^avei in pokorni, skerbni spolnovavci naukov, ki jih od svojih duhovnih pastirjev in učenikov prejemate. Merile radi dobre, politične, podbudljive. kersan^ko-katolske bukve: berite radi se toliko lo»|j v prihoduo — tudi ..Zgodnjo Danico-, po kteri se tudi za vas in vam v prid marsikaj koristniga in poirehiiiga pise. ..l'ujte in molile!" te besede Jezusove naj se posebno vam reeenc, mladenči iu dckliec Iz serea iu goreče molite, naj vastni-lostljiv i llog v resnici in poboznosti poterdi in ohrani: pri tem pa tudi za svoje prednike in učenike moliti ne pozabite. Z Jiogam !	A. Pintar.
KiUjsled po kerMinskiiii svetu.
A ngleško. Cerkveno gibanje dobiva vedno veei pomen. Anglikanci se vedno jeze nad Puzejiti, ki se katolški cerkvi vedno bolj bližajo, sc gerdo in besno proti njim vedejo ter tirjajo. de naj se iz deržav ne cerkve iztrebijo. Bati se jc. de ne bo hudo preganjanje katolške cerkve vstalo. Vse nasprotovanje bo pa vunder. ravno ker je krivično, na zadnje osramoteno. Zakaj cerkev, ki se nc sme po svojih postavah svobodno razvijati, v prav svobodni deržavi nc vživa enakopravnosti, saj jc še terpeti nočejo, le sužna je. kolikanj bolj bo pa Angleško svobodo katolške eerkve opoviralo. tolikanj manj moči bo na l.aškim imelo, kar pa katolški cerkvi le v prid biti zamore. Ze zdaj se vsi. tudi nar bolj napeti Lahi groze zavoljo preganjanja, ki ga zdaj katolška cerkev na Angleškim terpeti mora. Vsi laški dnevniki se zoper besnost Anglikancov do katoleanov glase . iz česar se vidi, de je l.aško bislevno katolško. pa tudi, de je vse cerkvi protivno ravnanje na 8ardinskim lc minljiva poskušnja. Zdi se. de je angleško minister-stvo ravno iz te^a ozira katolčanam protivno prošnjo, ki jo je bilo več 1IMIO Anglikancov podpisalo, po videzu zavoljo tega zavcriiilo. ker so bile v nji le oblične zmote Kako besno pa je to katoličanstvu protivno gibanic . se vidi iz prošnje, ki so jo anglikanski škofje do kralfiee poslali . v kteri katolški veri zmote očitajo, ki so deržavi nevarne, za angleško ljudstvo poguhljive. tako rekoč ceh« delo sauiiga hudiga. Ti krivoverskicerkveni pervaki so pač s teui vsimu svetu pokazali, dc v njih sercu ni poboznosti . de pa tudi v njih glavi ni se posvetne modrosti ne. Kakor je pa to strastno ravnanje Anglikancov krivično . tako je pa t u «1 i znamnjc njih silne nchvalcznosti do papeža, kakor ;,Univers*r pise: rV letu 1850 Auglikanci papeža v podobi vto-pljujcjo, žgejo in gerdo zasramujejo. V letu 1808 je on zanje dolgo in grozovitim terpcl Vsak ve, kako gerdo je takrat francoska vladija ž njim delala; malo jih pa ve. zakaj de se jc to godilo. Honaparte jc An-glcškimu vojsko napovedal; razun kopne zaklcnitvc jc zvezo zoper to ljudstvo napravil, v ktero so vse evro-pejske vladije stopile. F.n sam vladar se je ni hotel vdelcžiti; oče vsih vernih je vedil, dc mu ni perpu-seno. vojskovati sc zoper nekoliko svojih otrok, če ko mu tudi z odpadenjem serce btergali. Sila Bonaparte-tova ni nič zamogla; Pij VII. sc ni perklonil ne njegovim obljubam ne njegovimi! žuganju. Napoleon je hotel
to zoperstavo premagati; delal je, kakor de bi le kljubovanje vidil v tem , kar je bilo vunder le spolnjenje dolžnosti; ker se je papež branil v zvezo pervoliti, se mu je zdelo, de noče vojske poterditi, ki jo je zoper Angleže napravljal, in sklenil je m a.še vati se nad papežem. Po zaukazu 2. uialiga travna 1808 je 4 dežele cerkvene deržave v svojo lastnino vzel . in de bi nad vzrokam tega ropa nobedin ne dvomil, pravi v zaukazu: ,.Ker sc je zdanji rimski poglavar vedno branil vojskovati se zoper Angleže in združiti se z neapolitanskim in druzimi laškimi kralji v hrambo Laškiga. in ker je nas slavni sprednik Karol Veliki cerkveno deržavo v prid keršanstva in nc v prid sovražnikov naše svete vere daroval: zaukažemo i. t. d.u — Pravili so papežu, de so se Angleži po odpadenji in krivoverstvu njegovi ga varstva nevredne skazali. (In je pa odgovoril, de on kot posvečeni služabnik miru, kot poglavar cerkve, kot vesoljni pastir in oče vsih vernih in kot varhinma-scvavec svetih postav prav ičnosti nikdar ne sme angleški vladii, ki ga ni razžalila, vojske napovedati ali v tako napoved pervoliti. (19. vcliciga travna 1 SOB.) — Tega pa \apoleonova prevzetnost ni mogla prenesti. Pija VIL so francoski vojaki v njegovim poslopji prijeli, od kardinalov ločili, iz ječe v ječo pahali, mučili in za-sramovali: in terpel jc to, ker ni hotel v vojsko zoper Angleže pervoliti. Zdaj pa Angleško tako nehvaležno svetiga očeta zaničuje in zasramuje, kar nam mcsec listopad 1850 spričuje. Zgodovina bo tako vedenje sodila in mlajši s studenjem zasliševali. Angleško pa naj ne bodi slepo. Papež je bil sicer majhin in slab v jeci Fontenebloški, — velik iu mogočen Napoleon, pred kterim so pozemcljski kralji kolena perpogovali. Vunder je Pij v svojo deželo nazaj peršel in umeri na svojim sedežu, Napoleon pa je umeri kot jetnik na Sent-llelenskim otoku. Zgodovina nam kaže obilno tako spremenjene sreče ; in Bog ne kaznuje samo nehvalcž-uosti in neumnosti posameznih ljudi, ampak šc veliko hujši celih narodov. Ko bi hotlo Angleško to premišljevati , bi v svojih zadevah in v svojim spridenji zadosti prilike dobilo, na pravo pot obernitise, drugač, ko bi sojene ljudstva v obče za take premišljevanja perpravne nc bile".
Iz Kima se piše 20. listopada, de jc general Aupik s turškim cesarjem novo pogodbo zavoljo svetih mest v sveti deželi sklenil. Po te pogodbi je Božji grob pod posebno francosko varstvo postavljen, in zdaj šc med nami prebivajoči Jeruzalemski patrijarh. prečastiti gospod Valerga, jc izvoljen varovati ga in ohraniti. — Sveti grob bodo pa še zunaj iu znotraj tako popravili, kakoršen je bil v letu 12311. ko je gospodarstvo ker-šanskih kraljev v svetim mestu nehalo. Pravijo, de bodo tudi popravili groba (iotfrida Builjonskiga in njegoviga brata Balduina. ki so ji greški menihi v svoji besnosti poderli bili, in ki ji je sardinski poslanec v Jeruzalemu. gospod Botta, pod šibrami nc davno zopet našel, kakor je tudi Ninivljanske groblje spet dobil. — Nekdanji kaplan plemenitiga perviga pooblastenca joniških otokov in učenik njegoviga sina. gospod Butler, je nedavno pred očetam Jakopam Mazijotam iz Jezusov iga reda spoznanje katoliške vere izrekel. — Jczuitarske šole tukej v zdanjim šolskim letu več kot 700 učeneov obiskuje.
Opomin. Današnjimu listu jc perloženo povabilo na ,, Zgodnjo Danico4* prihodnjiga leta; opomnimo pa, de se po novim razglasu vis. mini-sterstva tudi zdaj že poštnina za naročivne pisma z dnarji odrajtati mora.
Odgovorili vrednik in založnik: Janez Kr. Pogačar. — Natiskar: Jože/ Blaznih v Ljubljani.