Branko Šomen Šepetanje mravelj JE BITI Lahko je biti pesmi pesem Težko je biti pesmi glas Lahko je biti soncu sonce Težko je biti soncu luč Lahko je biti polju polje Težko je biti polju klas Lahko je biti morju morje Težko je biti morju val Lahko je biti smrti smrt Težko je biti smrti človek N. N. Ti ne misli na smrt Jaz bom zate Na jamo Kdo ve kje Skopano z lopato Na polena ki te v kočijo odpeljejo v plamen Na nič ki se seseda v pozabo Ti ne milsli na grob Mimo bom šel In bom pogledal Kdo je bil Kdo je jokal Kdo je prinesel venec Kdo s sabo praznino Ti ne misli na to Ti kar mirno počivaj LAHKO JE BITI 119 Šepetanje mravelj Ti ne misli na krsto Sam bom odnesel Tvoje ostanke pod krošnjo spomina Ti ne misli na smrt Sam bom zate Odklenkal samo Odpel bele vence In stopil za tabo Da ti povem Življenje je živa smrt smrt je boljši del življenja PESEM O PESMI Tu nekje v bližini mora biti V ušesih sneg drobno pozvanja Beli veter lupi jabolko v ravnici Zima v zmrznjenem studencu sanja Tu nekje v bližini mora biti Oči ima zaprte kot princesa Pod snegom že kali Pod snegom Na komolec se mi že obeša Že jo čutim Z roko ponjo segam Takšna je kot mora biti V ušesih mi zveni In v špranjah tuli In hoče mi Ne vem zakaj Nekaj zalega storiti Čutim v grlu jo Še više Domotožno Mrak vrtinci se Življenje je na tanki niti To je konec Odslej bom tiho Kaj pa ona!? Tu nekje v bližini mora biti VSA NORA Videli smo jih Škrjankaste brazde JE BREZA (prva) Po njih se je razlila ržena moka tišine Sonce si je sleklo sramežljivo srajco Ostalo bo tam Dokler žetev ne mine Kamorkoli pogledaš Je dišeča ravnica Kamorkoli ne pogledaš Je podoba enaka Vsa nora je breza K soncu se vzpenja Za njo zgubljena jata ptic koraka 120 Branko šo"men Tu je še veter z nagubanim čelom Zorenje veseličnih trav v obcestnem jarku Videli smo jih Škrjankaste brazde Kako dišijo po smrtnem dahu Videli smo jih In to je dovolj Tudi mi lahko znorimo sredi polj VSA NORA JE BREZA (druga) Za presličnim plotom sonce prhni Brezasta breza je nora od sreče Našla je veter dolg sedem pedi V otroškem objemu čez sebe ga meče Potlej lovi ga Za njim se zaganja Z listjem šelestno ga skuša objeti S tal ga pobira Pred soncem zaklanja Na tuji koruzi z njim skuša živeti Veter pa vleče brezo za lase Puli roke ji Rjava kolena Dokler se breza ne zdrzne Ne da se V polje razstrese svoja semena Iz tega objema vetra in breze Iz tega semena vetra in breze Smo mi in je domovina TA MLIN Ta mlin na veter NA VETER Vedno pod drugim oblakom melje Solze sezonske Sneg na vse svete Točo v goricah Ta mlin na veter Kadar ne melje V klinu leti po žito V korčecu vode prepraži ravnodušnost Za hrastovo mizo povabi žuljavo dlan Lačna usta Slepo Katico , 121 šepetanje mravelj Kadar melje je svetlobna nedelja Je zimska krajina in siti pogledi Takrat moje misli plešejo sotiš V molu igra violina pod slamnato streho Ta mlin na veter je domovina Kakor omet pada s stene otožen spomin Očetova hiLa se ne dviga v meglice Namesto nje V klinu letijo sence Lačnega otroštva Po skorjico pšenične besede V ta mlin na veter SKRIVAŠ SE V SEBI Skrivaš se v sebi Polna črvojede kamene dobe Prezrela v pasu kot šepetanje Nabrekla kot lena poplava Skrivaš se v sebi Kadar gledaš na levo Zardevaš Kadar obmolkneš Dežuje Ko se oziraš Obstaneš Skrivaš se v sebi Polna črvojede kamene dobe Če bodo iz tebe ulili zvon Bodo iz mene glasove Skrivaš se v sebi S svojo zrelo barvo pepela Če bodo iz tebe ulili kamen Bodo iz mene pesek