PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIK! XSeslo: Za viro in narod — za pravica in resnico — od boja 'do zmogel, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOtlETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDXNJENIH DRŽAVAH. XOfficial Organ of four Slovenian Organizations) ŠTEV. (NO-) 75 LETNIK (VOL.) Lit CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. APRILA — SATURDAY, APRIL 17, 1943 VESTI 0 DOMOVINI OD SVOJIH ZAVEZNIC ZAHTEVA VOJAŠKE PONOČI NEMCI SE BORE OBUPNO; ITALIJANI MANJ POGUMNO Italija se bo uprla osišču, kakor hitro bo ofenziva za vezni* kov zanesla boje na italijanska tla. — Madžari bodo na vse kriplje nasprotovali obnovitvi Jugoslavije. ~ Adolf Hitler je začel izmozgavati Madžare, Rumunce in Slovake. — Zahteva od njih trideset novih divizij, da bo z njimi branil Balkan pred-invazijo. — Turki pa delajo za oživi je-• nje Balkanske zveze. Zavezniki so ujeli nad 30,000 mož, odkar so prebili Mareth črto v Tuniziji. — Američani in Angleži stalno razbijajo osiščne pozicije. — Angleži so se naučili mehanizirane borbe. NAD 2 MILIJONA NAFRONTAH Washington, D. C. — Gene ral Gregor^, načelnik departments za .vtJcrbo prehrane in bivališč zaj^f jake je objavil v svojem poročilu, da ima ta dežela že nad 6,500,000 mož pod orožjem. Več kakor dva milijona od teh služi na raznih frontah preko morjev. Poklicanih pa bo v tem letu še do tiri mijijone mož4 Ce pomislimo, da je potrebno dnevno za vsakega vojaka pet funtov in en četrt funta raznih jestvin za njegovo prehrane, dobimo nekak upogled kako veliko množino raznih potrebščin je potreba samo za preživljenje tolikega števila vojakov. Treba pa je vojakom še marsikaj drugega, kakor obleke, orodja in druge opreme. KAJ SE GODI NA BALKANU? For Victory... U. S. DEFENSE BONDS STAMPS amerikanski Slovenec OT^i Sri« JrjPr 'AR J&ffisuSm KUPUJTE VOJNE BONDEI , «4 4'inawllranalrl B * n m C li K a us al Slovenec" dbla*E 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL Zaključne borbe v Tuniziji - Hitler se boji za Balkan Zavezniški stan, Afrika. — 1 Zavezniške armade v severni! i Tuniziji se trudijo na vse načine, da zožijo kar najbolj se da obroč okrog Rommelovih Čet. Osma armada, ki ji poveljuje na jugu general Montgomery pa pritiska od juga in zna razcepiti osiščne sile. En del se umika proti Tunisu, drugi po polotoku proti Cap Bonu. Odkar je Montgomery napadel Mareth črto pa do zdaj so zavezniki vjeli nad 23 j tisoč Italijanov in nekaj nad! 7 tisoč Nemcev. Nemci, pravi-; jo Angleži, so silno trdovrat-; ni borci in mnoge je težko dobiti žive v roke. Tujli orožje,; če le morejo ga pokončajo predno ga prepuste nasprcfrjij- ; ku Italijani palTaclrugi stra-T ni ne kažejo take odločnosti, ne takega poguma. Predajaj«; se zaveznikom celi oddelki, včasih bi lahko še dolgo vzdr- j žali, pa se ne, kar priča, da Italijani so vojne naveličani in jim ni dosti mar več, kaj se' godi okrog njih. Vojaški strategi, ki ocenju-; jejo zlasti borce angleške osme armade povdarjajo, da je general Montgomery izvrsten vojskovodja. Njegova ofenziva, ki jo je začel v Egiptu in podil Rommela 2000 milj preko Libije in Tunizije je obču-! dovanja vredna. Njegovi vojaki so se naučili modernih: .mehaniziranih načinov vojskovanja in zdaj celo prekašajo Nemce. v V Tuniziji gre zdaj za zad- nje zaključne borbe. Ko se bodo zaveniki približali Tunisu in Bizerti, da ju bodo dosegli s topniškem ognjem, sovražnik ne bo mogel vzdržati več. Tedaj pride za Nemce Dunkirk, ali pa posrečen umik, kar pa bo težko v danih razmerah. Carigrad, Turčija. — V Bol- p gariji je zavladala velika ner-! r voznost, ker se vlada boji, da r bodo zedinjeni narodi še letos s poskusili prodreti na Balkan. I r Kralj Eoris je baje odklonil 1 demisijo ministerskega pred- j č sednika Filofa, češ da ie zara- i di naraščanja komunizma in s sovraštva proti Nemcem no-1 j tranji položaj prenevaren. Ne-j katere politične stranke še ved-1 ] no odkrito - ni krogi trde, da je vzrok tega ukrepa grozeča sabotaža. - Madžarska MTI agentura pa o trdi, da je edini cilj, prikriti •i premikanje čet. !» Nemci so poslali 6 novih SS o divizij z ozemlje ob obali. V t-j južni Bolgariji in Grčiji se nahaja zdaj že 9 nemških divi-1 i- zij, ki so videti popolnoma I- sveže. i- Več enot italijanske vojne »- mornarice je priplulo v several- ni del Egejskega morja. Vse te r- priprave so neprijetne Turčiji, i- ki je tudi izvedla nekatere i. j vojaške priprave v carigrad-»e skem okraju. tat ■ „..,, ^.-vryqurfr . Slik« kaie, kakor1 ameriški vojaki kopljejo irmče nekje ▼ Tuniziji. Obogateli s tem delom ne bodo. utrdilo pa jih. ker delo na soncu in sreiem zraku koristi zdravju. DELO. PRI KATEREM NE BODO "OBOGATELI" ZAVEZNIŠKA KONFEREN- ■ i CA GLEDE PREHRANE Washington, D. C. >— Prihodnji pondeljek začne zavezniška konferenca glede prehrane v Bermudi. Do kakih j 400 zastopnikov se bo iste u-deležilo. Najnujnejše zadeve na konferenci bodo, kako razdeliti zadostno prehrano in kakšno hrano, da ne bo po- . manjkanja živeža, dokler traja vojna po raznih zavezniških deželah in po krajih, ki so v posesti zavezikov in onih, ki še bodo prišli v njihove roke ] v tej vojni. Treba bo sprejeti , tudi načrte za nekako načrt- , no pridelovanje živeža, da bo- , do ameriške dežele tako pro-ducirale tak živež, kakoršne- j ] ga uporabljajo po raznih za- j vezniških deželah. Konferen-ca glede prehranjevanja,in ži-' j veža je silno važnega pomena. -o- ZA POMOČ PREGANJANIM JUDOM i ! Chicago, 111. — V sredo ve-1 ] čer je bil v prostorih chicaške- ' ga Stadiuma velik javen shod, j ; katerega se je udeležilo 20 ti- J jftpfeJLfcldj, Večina je bila ude-i ! Iežba judovska/ ker shod je : bil sklican iz namena, da se zagotovi pomoč preganjanim Judom v) Evropi, osobito v Nemčiji. Ka shodu so sprejeli številne resolucije, ki apelira- i jo za takojšno pomoč in prosijo zavezniške vlade naj stopijo v stike z nemško vlado . potom nevtralnih dežel, da se dovoli Židom izseljevanje iz j Nemčije. Beguncem naj se dovoli izesljevanje v Južno A-meriko in v razne dežele pod angleško upravo ter priporo-; čajo tudi, da naj se olajša priseljeniške zakone za priselje-; vanje v Severno Ameriko. -o- PRODAJANJE VOJNIH BONDOV USPEVA Chicago, 111. — Chicaga je I včeraj dosegla že polovico predpisane kvote v kupovanju 1 I vojnih bondov za drugo vojno I posojilo, ki se je otvorilo zad-i nji pondeljek. Za Chicago so | določili kvoto $370,000,000.00 j jn včeraj je prodana svota 5 vojnih bondov že znašala nad j $190,000,000.00. KRI2EM SVETA L _: ■ i i I — Stockholm, Švedska. _ 1 Poročilo iz Nemčije omenja, J da je 17 letni sin bivšega av-' 1 strijskega kancelarja Schu- ; schniga umrl na Poljskem. Mladi Schuschnig je bil pride- : ljen neki delavski edinici ha 1 Poljskem. Njegov oče Kurt Schuschnig pa je nekje v za-; ; poru že od leta 1937, ko je Hitler anektiral Avstrijo. 1 — Bern, Švica. — Iz Rima poročajo, da se je ogerski mini- i ■ sterski predsednik Nikolaj Kallay uprl zopetni zahtevi Hitlerja in Mussolinija, da bi Madžarska prispevala nadalj-ne čete za obraiAbo Balkana. j Madžari so baje £*li Hitlerju 1 za rusko fronto do 150 tisoč mož, od katerih je ostalo ko-1 maj še 40 tisoč. — Dublin, Irska. — vlada cbjavlja, da na Irskem primanjkuje olja in petroleja. Te-,' kom zadnjega leta je dospelo, v irske luke le komaj sedem ' tančnih pamikov z oljem. Sami nimajo dovolj parnikov, j zdaj bi radi, da bi jim Angle-, ži dovažali olje, medtem, ko ' se Irce drže pasivno v tej vojni. — New Delhi, Indija. — Le- i talci desetega ameriškega zračnega kora, ki se nahajajo na Kitajskem in v Burmi so včeraj z uspehom napadli japonske pozicije v Sadzapu. Uničili so dva mostova in močno poškodovali letalsko postajališče, ki ga uporabljajo Ja- I ponci. — Managua, Nikaragva. — Združene države so ustanovi- J le iz dosedanjega diplomatr ; skega zastopstva v Nikaragvi i poslaništvo. Ta korak je stor-j jen iz namena, da ustvari boljše vezi med obema deželama, i London, Anglija. — Iz Švi- I ce so dobili londonski list po- 1 ročilo, ki odkriva ozadje in pa 1 namen zadnje konference med t Hitlerjem, Mussolinijem in mi-nisterskimi predsedniki Oger- i ske, Rumunije, Slovaške in l Bolgarije. Hitler je enostavno \ zahteval od Madžarske in Ru- j munske, da mu prispevate vsa- j ] ka po deset divizij, od SlovaŠ- \ ke pet divizij in od Neodvisne 1 Hrvatske pet divizij. Od Bol- j garske pa zahteva dvajset di- i vizij, katere bodo postavljene i pod poveljstvo maršala Rom- 1 mela, ki bo kakor pravi poro- j čilo vrhovni poveljnik obram-: be Balkana, kakor hitro za- j ključi borbo v Tuniziji. i Iz Bukarešte in Budim Pe-j< šte se Čuje o veliki nezadovolj- 1 nosti glede te Hitlerjeve za1ite~-]1 ve. Madžari in Rumuni se ] zahtevi upirajo, ker se jim ne|] ljubi več hoditi v klavnico za ^ Hitlerja. Iz ruskih front, ka- 1 mor so Madžari in Rumuncip prispevali večje število divi-M .zij, so se iste vrnile nazaj tako 1 izredčene, da niti 20% ni o- h stalo od njih. Ali se bodo upr li li in zahtevo odklonili še ni : znano, nezadovoljnost pa vlada med njimi.v Turki pa po navodilu angle-i ške diplomacije vabijo Bolgare, Rumunce in Madžare v j Balkansko Zvezo. Turki pravijo, da se bliža čas, ko je treba da Balkanci nastopijo sami za svoje zadeve. Rumuncem in ! Bolgarom se sugestija iz Ankare dopade, kakor pravi poročilo. Toda, če pride do te, tedaj bosta dva kozla manj v Hitlerjevem hlevu. -o- • i Vi rad! berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vaie naselbine. Poročajte novice in dogodke * "Am. . I Slovencu". Italijanska mirovna ofenziva | d: V listu Chicago Sun je g. M. p< W. Fodor pred-kratkim objavil ni zanimiv članek o razmerah v že Italiji, v katerem se obenem od- d< ločno zavzema za naše pravice. Prinašamo nekatere izvlečke iz zi tega članka: f< Govorice, ki prihajajo sem s preko Londona, Berna, Stock- 1< holma in drugih mest, namiga-vajo, da je Mussolinijeva Itali- N ■ja sita dolge, brezuspešne voj- k ne in svojega brutalnega in za- d vratnega zaveznika. Glasom o; londonskih vestr je Italijanom ci jasno, da se sami ne bodo mogli g rešiti iz nemških krempljev, na- li meravajo pa se upreti, kakor p hitro bo ofenziva zaveznikov fi zanesla boje na italijanska tla. m Pred nekaj tedni je Duce ku- ji pil v Švici posestvo, kamor se a namerava umakniti v slučaju, n da bi moral zapustiti Italijo. V d Londonu so razširjene tudi go- . b Vorfce, da namerava Mussolini d kupiti pravico, da se izseli v ne- n ko veliko južnoameriško drža- c , !vo. Akoravno o Mussoliniju pre-1 š vladuje mnenje, da je napram n i j Hitlerju le drugorazreden zlo- p . činec, je vendar treba povdari-i > ti, da brez italijanskega faši- ii ■ zma Nemčija sama nikdar ne j j bi bila našla tega načina vlada- t i nja. j s • i Povrh tega bi pa Mussolini F hotel rešiti tudi svojega zeta in I -' nekaj drugih fašistov, n. pr. r -; grofa Dino Grandi, ki naj bi bil l r ; prihodnji vladar "demokratič- r - ne Italije". Bati se je, da bi separatni mir j I i z Italijo rešil Savojsko dinasti-; * i jo. Mnogo mojih prijateljev od- --!krito izjavlja: "Italija mora1 - postati republika". , j Italijani upajo zdaj, da jim!l 7 bo uspelo skleniti mir, ki jim bo j' I ohranil večji del domačega o- ( zemlja in obenem tudi nekatere ' I kolonije. Rad verjamem, da bo- 1 ^ sta Washington in London pri- j1 ! pravljena plačati dobro ceno za ,1 "{izstop Italije iz vojne. Ako bi! ona zapustila osišče, bi silno i pretresla manjše satelite kakor i = Bolgarijo, Rumunijo in Madžarsko. Toda nikakor ne smemo skleniti takšnega separatnega miru na podlagi popuščanja v vprašanjih časti ali demokratičnih načel. -o-- Madžarska London, 6. aprila (CSM). — Rumunsko časopisje ostro napada Madžare zaradi vprašanja Transilvanije. Sovraštvo med Bukarešto in Budimpešto je najbrže hujše nego sovraštvo proti nasprotnikom, s katerimi se nahajajo v vojnem stanju. Madžarska je prav kakor Ru-munija sita vojne in išče izhod v mir. m Boston, 6. aprila (CSM). — Ogrska si je po milosti Nemčije prisvojila v Sloveniji, Bački in drugod, del Jugoslavije; Madžari bodo torej pomagali, kolikor bodo mogli, da preprečijo obnovitev države in neodvisno- j sti Jugoslavije. Dozdaj so Ma- žari v uradnih izjavah cesto ovdarjali, da imajo garnizije a Balkanu le tam, kjer so de-ile sami zasedli. Toda zdaj bo-d morali storiti več, ako hočejo omagati Nemčiji, da nabere idostnih rezerv za poletno o-enzivo in Italiji, da zbere voj-ko, potrebno za zaščito oba-e v slučaju invazije. Madžarski min. predsednik icholas Kallay je bil v Rimu, ar najbrže pomeni, da se je tu-i Madžarska začela s skrbjo zirati proti Sredozemlju. Nem-i najbrže ne bodo mogli poma-ati Italijanom pri obrambi Ita-je, razven. ako bi se Rommel-u osrečilo evakuirati ostanka A-rika Corps-a. Na kopnem si bo ioral Mussolini pomagati s svo-imi lastnimi četami, razven ko dobi kakšno podporo od lanjših partnerjev osišča. Ra-i tega bo vsaka pomoč, ki jo o ponudil Kallay zelo dobro-ošla"— tudi ako bi šlo za gar-izije v Jugoslaviji, kjer bo Du-eju prisotnost Madžarov, ki so ie pred eno generacijo vladali v ekaterih predelih, močno ne- • irijetna. Kallay-ev obisk v Rimu pa ma seveda še drug pomen. Bil e tudi pri papežu, katerega je akoj nato obiskal bivši italijan-ki zunanji minister, Ciano. Pri->adniki osišča, večji in manjši, >a smatrajo papeža za mogoč-lega posredovalca, ki naj jim jozneje nekdaj pomaga do mi-" •u na podlagi pobotanja. Centralni in vzhodno evro->ejski zavezniki, ki nočejo compromisnega miru z Italijo, Vladžarsko in Bolgarijo, ravno :ako kakor zapadni Evropejci in Rusi nočejo kompromisnega miru z Nemčijo, pa upajo, da bo o priliki obiska Kallay-a in Ciano-a, ki sta pri papežu iskala izhoda v mir, z vso jasnostjo podana izjava, da je odgovor tudi danes še "brezpogojna predaja". Razne vesti London, 8. aprila (UP). — Ruski radio je poročal včeraj, da je Nemčija zahtevala od 15, od Italijanov pa 30 divizij za armado, ki bo imela nalogo braniti obale Črnega in Egejskega morja proti zavezniški invaziji. * Ankara, 7. aprila (AP). — Balkanski krogi poročajo danes o prihodu novih nemških čet v bolgarska mesta Ruščuk, Varna in Kavala. Bolgari sami pa baje s konjeniškimi oddelki ojačujejo predele ob Egejskem morju. » • V Grčiji je organizirana obalna straža pod poveljstvom Italijanov, katerim pa daje navodila višji nemški oficir. Oskrba za prehrano in opremo potrebuje mnogo. r_ itria Ž AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 17. aprila 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC 4 Prvi in najstarejši slovenski Ust Uttaaovljan lata 1M1 v Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po pramikih. k. Izdaja in tiaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 184» W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5M4 Harožninai Za celo leto_$6.00 Za pol leta_ 3.00 Za četrt leta_ L75 Za Chicago. Kanado In Evrepot Za celo leto <7.00 Za pol leta_3.50 Za četrt leta ' 2.00 Posamezna številka .. Se The first and the Old—t Slovene Newspaper in Amerigo. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published fay: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 184» W. Cermak Rd., Chicago Ffaone: CANAL 5544 ■ IILIII HllMI suoicnpuoiii For one year $6.00 For half a year_ 3.00 For three months- L75 Chicago. Cmdi and Europe! For one year $7.00 For half a year_3.50 Far three q&ontha_. 2.00 Single copy ■ 8c POZOR I Številke poles vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaaa naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. 'Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti poalani na mred-nlftivo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne, — Na dopise bres podpisa ae ne oaiia. — RokcpisoT uredniilTo ne vrača. Entered as second class matter, November 10,1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. _ CVETNA NEDELJA -DAN ŽALOSTNEGA SPOMINA ZA SLOVENSKI NAROD - V primeru z drugimi narodi so slovanski narodi mladi narodi. Kako pa svet ravna z mladimi je znano. Kakor v družini starejši silno neradi prepuščajo gospodarstvo in vodstvo mlajšim, tako je med narodi prav isto. Stari narodi krčevito držijo vodstvo v svojih rokah in ga ne dajo z lepa iz rok. Zato mladi slovanski narodi dosedaj še niso imeli prilike, da bi se priborili do prvih mest v vodstvih mednarodnega medsebojnega življenja. Slovanski narodi so že večkrat premnoge rešili propada, drugi nje le malokdaj, celo obratno, zapostavljali so jih in so jim le neradi dovoljevali njihova upravičena mesta. Le kadar so jih morali, drugače ne. Toda mlada slovanska moč je zlasti v tej vojni ponovno dokumentirala svojo veljavo. Kdo je rešil svet pred nazij-skim zmajem, če ne mladi slovanski rod — Rusi? In plačilo zato — kakšno bo ? Že zdaj širijo vse mogoče reči in strašijo pred Rusi. Postarani narodi se pač boje dati iz rok ključ, zato se zvijajo in iščejo vse mogoče izgovore. Naš mali slovenski narod je ena izmed manjših vejic velikega slovanskega debla. Le vejica je med drugimi narodi, pa je vendar ta mala vejica zadrževala strašne viharje, ki so butali proti zapadu. Zapadni narodi se postavljajo s svojo kulturo in omiko. Prav, vsak , naj se postavlja s svojim in naj svoje brani. Toda, ali bi se bila krščanska kultura tako razvijala, kakor se je, če bi ne bilo na vzhodu in jugu Evrope slovanskih narodov, ki so stoletja zadrževali divje horde, ki so silile pod zastavo turškega polume-seca proti zapadu in krvoločno ropale po južni Evropi ? Ne, ne, da ni junaških Poljakov, Čehov, Srbov, Bolgarov, Hrvatov in Slovencev, turške tolpe bi morda požigale po zapad-nih evropskih prestolnicah in zapadni kulturi bi se vse drugače godilo, kakor se je. Zgodovina to ve, pa vendar kako malo hvaležnosti je svet še dosedaj zato pokazal slovanskim narodom. Najmanj pa našemu malemu slovenskemu narodu. Pa ne samo da mu niso hvaležni, Germani in Italijani bi ga rajši danes ko jutri uničili in iztrebili iz površja zemlje, zato ker jim je na potu. Stoletja ga že uničujejo vsestransko gospodarsko, politično, narodno in drugače. Blizu tisoč let je naš mali narod bil v nemški sužnosti. Po zadnji svetovni vojni je dobil po dolgem križevem potu narodno svobodo s svojima bratskima narodoma na jugu. Bila je ta doba po dolgi tisočletni sužnosti, le kratka doba kakor par dnevnih počitnic. In v tej kratki dobi dobrih 20 let je naš slovenski narod začel bogato razvijati svojo kulturo in je z uspehi na teh poljih dokazal, da je zrel za svojo1 narodno samobitnost in da ima vse kvalifikacije zdravega kulturnega naroda. Toda svobodno sonce našemu slovenskemu narodu ni sijalo dolgo. Niti en rod ni dobro vzrastel v tej slovenski svobodi in že so prihruli novodobni barbar ji s severa in za-pada in so vrgli na slovensko zemljo vnovič pokrov črne sužnosti. Pa ne samo to, kakor barbari so začeli klati in pobijati uboge slovenske ljudi, ki niso zagrešili nič drugega, kakor to, da so Slovenci in Slovani. In ta dan, ko so moderni barbarji naziji in fašisti planili kakor volk na nedolžno jagnje, na našo lepo slovensko zemljo, je bila CVETNA NEDELJA 6. APRILA 1941. Za-stor je padel in črna noč sužnosti je zakrila slovensko zemljo in jo zakriva še danes. Iz te črne noči čujemo od tedaj naprej le obupno klicanje na pomoč. Uboga domovina hro-pe vsa izmučena, izkrvaveva in slabi iz dneva v dan, ker sovražnik jo davi in preliva njeno nedolžno kri, kakor doslej ni ^avuai tako kruto še nihče z nobenim narodovi. Jutri na Cvetno nedeljo (po Cvetki nedelji namreč, ne pa po datumu); bomo obhajali Slovenci po vsem svetu drugo obletnico strašnega spomina, ko so moderni barbari Germani in Italijani na novo zasužnili našo lepo slovensko domovino. Ob tem spominu bomo Slovenci po svetu gledali v duhu vsak na stfoje rojstne kraje in tudi na vso domovino. V duhu bomo videli brezštevilne žrtve, brezštevilne prera-ne grobove, porušene vasi in mesta. Na pogoriščih in razvalinah pa na tisoče in tisoče sirot, ki obupno stegajo roke proti nebu in k nam in vpijejo in prosijo: Bratje in sestre kjerkoli ste, pomagajte nam če morete! Otmite nas, če morete! Vaše pomoči nismo še nikoli potrebovali bolj, kakor sedaj! Tako prosi domovina nas že dve leti. In mi ameriški Slovenci, ali smo jo čuli? Dosedaj bolj slabo. Skušajmo slišati in razumeti njeno obupno prošnjo bolje od sedaj za naprej. Bratje in sestre ne prezrimo dejstva, da nas narod doma umira. Pomagajmo mu, kakor naše moči že dopuščajo. Zbirajmo milodare zanj, molimo zanj, da ga Bog reši pred uničenjem. —n. DODATNO POROČILO O POKOJNI MRS. A. T. OPEKA Waukegan, 111. Zadnjič sem obljubila, da bom malo bolj podrobno poročala o smrtni nesreči, katere žrtev je postala Mrs. Anna There-v. Opeka. K«h r tat se je oglasila smrt 8 svojo koso in nam pokosila mlado mater dveh sinčkov, ki se je dne 4. aprila ponesrečila, dne 6 aprila ob pol ene ponoči pa je izdihnila svojo blago dušo v bolnišnici Sv. Terezije, kamor so jo takoj odpeljali po usodni nesreči. Prebila si je lobanjo in se ni nič več .zavedla. Sv. zakramente za umirajoče ji je podelil naš domačin Rev. M. J. Ce-pon. Ma mrtvaškem odru je ležala v tukajšnjem Nemaničevem pogrebnem zavodu. Kako je bila pokojna priljubljena, nam priča že to. da je bila vsa ob-suta s svetlicami, farani so jo hodili pa trumoma kropit. Društvo Sv. Ane, št. 127 KSKJ ji je poklonilo lep venec in darovalo za peto sv. mašo. Tudi angleški oddelek Mater-nega Društva je daroval za sv. mašo. Bila je članica obeh teh društev. Na predvečer pogre-krsti za sv. rožni venec, ki ga je molil Rev. M. J. Hiti. Pogreb se je vršil 9. aprila iz pogrebnega zavoda v cerkev Matere Božje. Članice ba sta se obe društvi zbrali ob prej omenjenega Društva Sv. Ane so se v zelo lepem številu udeležile pogreba in spremljale pokojno z zastavami do groba. Enako so se udeležile pogreba z zastavo tudi članice Društva Krščanskih Žena in Pokojna je bila tudi Den Mother of Boy Scouts, Troop No. 118. Večji in manjši skavti so ji napravili špalir; enako Mater iz obeh oddelkov, ki so tudi prišle v lepem številu, tudi večje in manjše deklice — tudi to društvo je zdaj tukaj ustanovljeno — vsi z zastavami. Nadalje se je udeležilo pogreba Dr. Sv^ Jožefa, št. 53 KSKJ in Dr. Mar. Pomagaj, št. 79 KSKJ, obe z zastavami in v lepem številu članstva. V cerkvi je bila opravljena peta črna sv. maša, ki jo je daroval župnik Rev. M. J. Hiti, asistirala sta pa Rev. M. J. Cepon in Rev. O'Brien iz bol- nišnice Sv. Terezije. Ob krsti v cerkvi je Rev. Hiti lepo in ganljivo nagovoril navzoče in je tudi na grobu opravil zadnje molitve za pokojno. _ Cerkev je bila polna lju4-stva, na Ascension pokopališče, kjer so jo položili k večnemu počitku, pa jo je spremljalo 80 avtomobilov. Pogrešali bomo to blago in dobro mlado mater, žrtev u-socfne nesreče. Pogrešali jo bomo, ker je bila v pomoč naši fari in je rada pomagala povsod za dobro stvar. Bog ji bodi obilen plačnik za vsa njena dobra, dela. Preostalim naše sožalje. Jennie Keber. -o- VOLIMO ZA DOMAČINA! Arfo, 111. Tu sta dve majhni naselbini, Summit in Argo. V torek 20. aprila bodo pri nas volitve za 3 Trustees in za Police Magistrate. Med kandidati bo tudi naš dobro poznani rojak John Jalovec. On je bil že € let v uradu kot trustej in nam je bil vedno naklonjen, kadar smo kaj potrebovali. Toraj oddajmo svoj glas Slovencu in Jugoslovanu in se pokažimo kot -e-den narod. Volimo zanj 20. aprila! Mr. John Jalovec je sin dobro poznane družine Louis in Frances Jalovec, ki živi v Argo 28 let. Zatoraj, Jugoslovani, oddajmo našemu rojaku svoj grlas. Pomagajmo mu, ker tudi on ne bo nas pozabil. Tudi se lahko pogovorimo ž njim v našem materinskem jeziku, ker prav dobro govori slovensko, pa tudi hrvaško in poljsko. Izvolimo svojega človeka, da bomo imeli vsaj enega domačina v našem uradu in ne bomo zmeraj pod tujo peto! Naročnica« -o- VOLITVE V SLOVENSKEM RIMU Joliet, 111. V torek 20. aprila bomo i-meli mestne volitve za župana, štiri komisarje (Commissioners) in mestnega sodnika. Dolžnost-vsakega državljana je; da voli. } Sedanji župan Jones je zelo dobro požnan med tukajšnjim ljudstvom, posebno med našimi Slovenci, ker je več let delal z našimi rojaki pri Steel kompaniji in je bil že dva- krat izvoljen za župana. Njegovi nasprotniki bi radi prepričali ljudstvo, da je grdo in sramotno voditi mestne posle na bizniški in učinkoviti podlagi, pa jim je težko najti kaj narobe z Jonesovo župansko upravo. Lepo in častno bo za nas, da gremo kot pridni in lojalni Slovenci državljani v največjem številu na volišče v naših volilnih krajih. Poročevalec. -O- KAJ POMENI ZDRUŽENI NASTOP Waukegan, III. V občinskih volitvah za Waukegan Township, pod katero občino spada tudi North Chicago do 18. ulice, je bil izvoljen kot Assistant Supervisor dobro poznani rojak August Cepon. To je že četrti termin( termin je 4 leta), da je bil Mr. Cepon izvoljen v ta urad. V svojem uradu zadnjih 12 let je veliko dobrega in koristnega storil za okraj Lake County. Ko je bil Chairman of Hospital Committee, so pod njegovim nadzorstvom sezidali najmodernejše zdravilišče za jetične (Tuberculosis Sanatorium), na Belvedere Street. Ker je bila stara okrajna bolnišnica (Lake County Hospital) v slabem stanju, je on poskrbel, da so sezidali moderno bolnišnico in jo opremili z modernimi aparati, da imajo tudi revni sloji, ki ne morejo sami plačati, priliko se | zdraviti, kakor tisti, ki gredo v privatne bolnišnice. N,ij bo i tudi omenjeno, da je v Lake County bolnišnici veliko naših deklet zaposlenih, bodisi kot bolniških strežnic, bodisi pri drugih opravilih. Ponosni smo tudi, da je naš rojak, Dr. Louis1 F. Kompare, Superintendent tega zavoda. — Tudi dom za stare in onemogle ljudi (Lake County Poor Farm) v Liberty-ville je biLrazpadajočem stanju, toda pod vodstvom Mr. Čepona je bila sezidana moderna stavba, v kateri bodo zapuščeni in onemogli ljudje živeli do svoje smrti. Vse to so volilci iz Waukegan Township vedeli, Jko so šli na volišče 6. aprila. Izmed 8 kandidatov (4 so izvoljeni) je Mr. Čepon dobil največ glasov. Pri šolsk?h volitvah Waukegan Township High School, ki so se vršne 10. aprila, je bil izvoljen Mr. Michael Pucin v šolski odbor; izmed 7 kandidatov je prišel v urad z drugim najvišjim številom glasov. Sedaj imamo iz naše naselbine tri uradnike v tem odboru: Joseph Nemanich, Joseph L. Drasler in Michael Pucin. Vidite, dragi rojakr, kaj se lahko loseže, ako delujemo v skupni združeuosti! Ne pozabite ravne tako stori*-«' ko bo prihodnji torek, 20. aprila kandidiral za Aldermana (First Ward) naš rojak Frank Po-glayen. Storimo isto, kar smo storili za druge, kakor je bilo že preje omenjeno. Frank Po-gla7en je dober kandidat in naš domačin in kot tak bo gotovo več storil za naše rojake, kot pa tujerodec. Torej pojdimo vsi dne 20. aprila na volišče in oddajmo svoje glasove za Franka Poglayen! Jennie Keber. 0 VELIKONOČNIH PRAZNI-J KIH IN O NAŠIH VOJAKIH Denver, Colo. Prišla je-pomlad, ki se je vsak veseli, ker zimski čas je bolj otožen in dolgočasen. Povsod se vidi, kako ljudje seje-jo solato, korenje in druge stvari po svojih vrtovih, ker se nam oznanuje, da nam bodo vse odmerjali in da ne bomo mogli ničesar kupiti. Zaradi tega se ljudje trudijo, da bodo doma imeli vsaj nekatere stvari, ker grozna vojna nas je vse pahnila v slabe razmere in ni nobene stvari moči kupiti, ako ravno bi dosti denarja imeli. Bližajo se Velikonočni prazniki, ki se jih je narod prej veselil, ali dandanes se malokdo veseli, ker po vsem svetu je grozna vojska. Posebno mi Slovenci ne moremo biti veseli, ko slišimo grozote iz naše, stare domovine, koliko trpi naš" narod od krutih nazijev in fašistov, kako jih morijo in preganjajo in njih domove u-ničujejo. Naj se jih B<>g usmili in podeli mir, da bi bil enkrat konec te grozote, da bi se zopet naši v stari domovini veselili Velikonočnih praznikov, in mi tukaj v novi domovini. Veliki teden bomo v naši cerkvi videli lepe obrede, kakor smo jih videli v stari domovini. Sv. maše bodo na Veliko sredo7, četrtek in soboto ob osmi uri, večerne pobožnosti pa o pol osmih zvečer. Na Veliko soboto bo o pol osmih zvečer Vstajenje in Blagoslov z Najsvetejšim. Na Velikonočno nedeljo bomo imeli tri sv. maše. Prva bo ob 6, druga ob 8.jj|| tretja — slovesna — ob ltiPIri. Torej si zapomnite, da bo letos pri naši fari. Kraljici Sv. Rožnega Venca, tudi ob 6 uri sv. maša, kar do zdaj nismo imeli Zato bi svetoval onim, kateri H radi šli zjutraj k službi božji, naj ne grejo k drugim cerkvam, naj ifrejo v -svojo cerkev na Veliko noč. Iz nase fare je šlo k vojakom 80 naših mladih fantov, da bi se vojskovali za pravičnost in demokracijo. Nekateri so že po eno leto pri vojakih. Mr. in Mrs. John Arko imata štiri sinove pri vojakih, Mr. in Mrs. John Skrjanc pa tri. Po dva imajo Mrs. Johanna Kra-šovec in Mrs. Mary Bizjak, obe vdovi. Od Moharjeve družine sta dva, Frank in Joseph, — iz družine Mr. in Mrs. Ignac Mrše sta dva, in od Mr. in Mrs. John Turk dva. Mr. in Mrs. Michael P. Horvat imata tri sinove pri vojakih, Mr. in Mrs. Frank Cajnar pa dva. Več drugih je, ki imajo po e-nega v vojaški službi. Vemo, da je staršem hudo za njihove sinove, ali bodite zagotovljeni, da se vojskujejo za nas in za pravice vseh narodov. JJpamo, da bo Bog obvaroval naše mladeniče vse nesreče in da se bodo zdravi in zmagp-slavni povrnili domov. 1 Fantje prihajajo na dopust. Joseph in John Bizjak sta bila doma pred kratkim, kakor tudi Anton in John Mencin, Joe Lunka, Joseph Mohar, John Koršič in Ignac Mrše. Med njimi jih je več, ki so korporali in vsake vrste šarži, in ko pridejo domov, .jih je kar lepo videti, ker so v resnici postav- DOGODKI AflHfBdi Minnesotski fantje Eveleth, Minn. — Pfc. Robert Sedey služi pri vojaški policiji v Camp Hale, Colo, te dni pa je bil na 10 dnevnem dopustu doma pri starših Mr. in Mrs. J. J. Sedey, ki imajo tukaj grocerijo in mesnico. * Pred kratkim se je podal nazaj v Ft. Belvoir, Va., 2nd Lieutenant Frank Kalin Jr., sin Mr. in Mrs. Frank Kalin, potem ko je doma pri starših prebil svoj 10 dnevni dopust. Nahaja se pri 26. Engineers Corps in je graduant iz University of Minnesota. Leonidas, Minn. — St. Sgt. Frank Postudensek, ki služi pri parašutni četi v Camp Toccoa, Ga., je bil pred kratkim za par dni doma pri starših Mr. in Mrs. Louis Postudensek, ki imajo tukaj mesarijo in grocerijsko trgovino. Rojakom v Chicagi! To nedeljo, 18. aprila ob 7:30 zvečer bomo obhajali v šolski dvorani pri Sv. Štefanu "Slovenski dan". Na programu bodo jako lepe movie slike Trpljenja Gospodovega. Tako se bomo spomnili druge obletnice dneva, ko so našo prejšnjo domovino napadli sovražniki, dneva, s katerim se je začel križev pot našega naroda. Pridite! / V bolnišnici Sheboygan, Wis. — Tukajšnja rojakinja Mrs. Anton Mar-ver se je morala podati v bolnišnico Sv. Nikolaja, kjer bodo-izvršili; nad njo težko operacijo. Vsi ji želimo, da bi o-peracijo srečno prestala in se kfaialu zdrava povrnila domov. Pismo iz domovine Cleveland, O. — Mrs. Lawrence Bandi, 1017 K 72. Pl. je prejela potom Rdečega Križa pismo iz stare domovine. Sestra Katarina piše iz Vrtače pri Semiču. Sporoča ji, da so prejeli vest o novi maši Rev. Bonaventure Bandija ter da je zdrava. Njena sestra Franca in mož Pavel ter hčerka Marija so že pet mesecev v Italiji. Pismo ie bilo oddano 25. decembra 1942. — A. D. ""r Za vojake Cleveland, O. — Frank Pau-lin, ki vodi gasolinsko postajo na vogalu St. Clair in 61 St., sicer ni več mlad, pa je še trden, prava dolenjska grča. Že dvakrat je dal kri za Rdeči Križ, vpisal se je pa že za tretjič. Mr. Paulin ima dva sinova v armadi. ni in lepi vojaki; lahko smo ponosni nanje mi vsi, posebno pa njihovi starši. Želim blagoslovljene Velikonočne praznike vsem Slovencem po širni Ameriki. George Pavlakovich, zastopnik. TARZAN (687) ODKLONJENA PONUDBA dWropoui« Nmpap« s.nict) Napisal: Edgar Rice Burroarf* *TAR2AN 5 TOO VALUABLE KH_L * 'R10WTJ " NOODIO ANOTHER; »W£ JgtfJWM 'WT'UnO W»LL *Y©U SHARE WITH TARZAN WOULO NEVER, H»M» |J£Ss OŠjbSbdT^HE-SUf*UftS ANO AMMUNITION , TVTM {TJ *YFRIENOSV toSKNASK- S51-*" *T THE EXPENSE Of H* GAMS WITH WIS HANDS. LET'S MAKE BUT,THEY WON'T LAST PoR- !HJ SD. 'NO! LET'EM STARVE!" letalce in mornarje. To terega ime ne bo pozabljeno je precejšnja vrsta aparatov, j v znanstvenem svetu. PO OKROGLEM SVETU Kova kri žarka "ckica- GO" NAROČENA Washington, D. C. — Mornariški urad objavlja, da se je oddalo te dni naročilo za novo križarko "Chicago" in sicer družbi Bethlehem Steel Co. ki ima ladjedelniško tvornico v Quincy, Mass. Križarka bo modernejša od prejšnje. Chi-cažani so zbrali $51^018,566.-00 za novo križarko. -o- ZA ŽENSKO ENAKOPRAVNOST Washington, D. C. — Odbor za pravosodje v senatu je o-dobril resolucijo, ki določa dodatek k ustavi Zdr. držav, za enako politično in civilno enakopravnost žensk v Uniji. Resolucijo se je popravilo po odboru v toliko, da daje posameznim državam pet let časa, da preurede in spravijo v sklad s tem dodatkom zftkone svojih držav glede tega, ki nekateri zabranjujejo ženskam pravico do najvišjih uradov v državah. -o- KITAJCI ODBILI JAPONSKE NAPADE Chunking, Kitajska. — Za-padno od Hankowa, kjer so Japonci pred par dnevi skušali priti naprej v območje ki- tajskih čet, so doživeli s svojim napadom velik poraz. Kitajske čete so pri Yungchengu in Suihsenu proti napadle, odbile japonski napad in vrgle na več točkah Japonce nazaj. V Hunan provinciji bi Japonci kakor zgleda radi zavzeli ni-žave ob Yangtze reki, kjer i-majo Kitajci obsežna rižna polja. Kitajci so se v tem kraju doslej uspešno branili pred Japonci. "MALA CH1CAGA" NA ANGLEŠKEM Nekje v Angliji. _ lz krogov osmega zračnega ameriškega kora v Angliji se poroča, da so illinoiški fantje, ki služijo v letalskem koru in se nahajajo nekje v Angliji, svoje taborišče krstili z imenom "Little Chicago" (Mala Chi-caga). Taborišče je urejeno po ameriškem načinu, da ima svoje avenues in streets. Glavna ulica se imenuje "Michigan Avenue". Za fante je poskrbljeno tudi za zabave, z gledališči in drugimi ustanovami, ki skrbe in nudijo fantom ob prostem času primerno in potrebno razvedrilo in zabave. PLAČE V ANGLIJI Sedaj, ko je toliko prerekanja po celih Združenih državah o problemu moških delavcev na farmah, je zanimivo primerjati, kaj dela Anglija, da razreši ravno take težave. Od 1. marca naprej plačujejo tam, po vseh krajih enako, moškim delavcem na farmah najmanj $12 na teden, to se pravi, znesek, ki je v ameriškem denarju vreden $12. Delavke dobijo najmanj $9 na teden. Delavci in delavke v gro-cerijskih trgovinah bi imeli tekom meseca aprila in zanaprej dobiti malo večjo plačo, tako da ženske v Londonu zaslužijo sedaj $9.60 na teden, po deželi pa $8.60; moški pa $14.40 v Londonu, in $13.80 po deželi. MOČ SUGESTIJE? V neki USO igri, ki so jo igrali vojaki v Fort Devens, Mass., je neki Ray Rand igral vlogo osebe, ki ima osepnice ali dobr-ce (measles). Med predstavo mu je prišlo slabo, da je moral poklicati zdravnika. Ta ga je preiskal in ugotovil, da ima zares osepnice, nakar ga je takoj poslal v bolnico. -0- TEŽKI ČASI PREJ Ne upam si poročiti se, prihodnost je tako temna in negotova. — William Wilberfor-ce, v letu 1799. Zdaj že ni ničesar drugega okrog nas, kakor razdejanje in obup. — William Pitt, leta 1800. Nobena stvar ne more več rešiti Britansko državo poloma. — Benjamin Disraeli, leta 1849. Zahvaljuje^! Boga, da mi je bilo prizanešeno in me ni doseglo razdejanje, ki se nabira krog nas. — Duke of Wellington, 1851. -o- PES REŠIL OTROKA Sissie Hubbar, stara dve leti, je še premajhna, da bi mogla sama povedati, kaj se je zgodilo, toda starši so jo našli ležati tik ob železniškem tiru v Rantoul, Kan., zraveh njenega krepkega ovčarskega psa .(collie). Na otrokovi rami se je dobro poznal utis pasjih zo-bov. Deklica je bila tudi nekoliko obtolčena. Iz vseh okoliščin so starši sklepali, da se je moralo dekletce igrati na tiru, pes je pa začutil nevarnost in je otroka potegnil na varno. -o- MEH ZA SMEH IZ PRAKTIČNIH RAZLOGOV Katehet v šoli na deželi: "Kdo mi lahko pove, zakaj je babilonski kralj Nebukadnezar dal napraviti obešene ali viseče vrtove? Dobro, pa nam ti povej, James." Jimmy: "Meni se zdi, da naj brž zato, ker s« sosedje imeli kokoši." MOŽJE KRATKIH BESED Dva farmarska voza se srečata na cesti. Jeremija: "Kako kaj, Simon? Eno mulo imam, ki so jo zdaj prijele posebne muhe. Kaj si pa ti dal svoji, ko ji je tako prišlo?" Simon: "Trpentina. Gid-dap!" Dva tedna kasneje. Jeremija: "Kako kaj, Simon? Ali veš, da je moja mula poginila od trpentina ? " ( Simon: "Moja je tudi. Gid-dap!" ZA DOBRODELNE NAMENE Odbornica Rdečega križa pozvoni na vratih nekega uradnika. — Nabiram za dobrodelne namene. Ali smem vprašati, kaj napravite s staro obleko, kadar jo slečete? • — Obesim jo zvečer v omaro .. . — Pa potem? — Potem jo pa drugi dan zopet oblečem . . . IŠČEJO SE izkušene šivilje za izdelovanje "Slack Suits1'. Plača dobra. Hollywood Sports Wear, 224 So. Market Street. (15x3) ŽENSKO SE SPREJME za pomoč v kuhinji restavracije od 8 ure do 4 popoldne. Plača $14.00. Zglasi naj se v gostilni Mrs. D oseh, 1835 Blue Island Ave., Chicago, I1L 15x8 NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega srca naznanjam nem mojim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno Tast. da ja previdena s sretimi zakramenti po osem mesecev trajajoči bolezni, za -redno preminula v potek 2. aprila 1943 t bolnišnici v Torrance, Pa. moja soproga JOHANNA MIYEC (rojena AŽBOLD) Pokojna je bila rojena junija 1890 v trgu Prezid na No* tranjskem. V Ameriki je bila od leta 1912. Njen pogreb se je vršil po cerkvenem katoliškem obredu iz hiše žalosti v cerkev St. Terezije in in od tam na pokopališče Sr. Terezije ▼ Johnstown, Pa. Tun potom selim izraziti ▼sem mojim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejŠo in najprisrčnejšo zahvalo za ▼se, kar je kdo storil za pokojnico, bodisi tekom njene dolgotrajne bolezni, ki ste jo obiskovali in tolažili bodisi ob času njene smrti in ob času, ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru. Prav posebno sem dolžan hvalo veleč astilemu g. župniku Fathru Thomas Hoge za lepo opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za vse njegove obiske ob času njene bolezni in za vse druge dobrote, ki jih je izkazal nama ob času stiske, za ves trud in pota. ki jih je storil radi nas, pri prizadevanju da so vzeli pokojnico v bolnišnico; pač storili ste več kot svojo dolžnost. Bili sle edina pomoč v najhujši sili: iskrena Vam hvala! Dalje prav lepa hvala dr. štev. 36, ABZ. in sestri Ani. njenemu možu Petru sa poklonjene vence ob krsti pokoj nice. Hvala iskrena! Zahvalimo se vsem onim društvom in posameznikom, ki so darovali sa svete maše v blagor pokoj nice. Hvala nosilcem krste, kakor tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba in dali svoje avtomobile. Vsem iskrena hvala in Bog plačaj! Zvon je zbudil se v zvoniku, ko si večno Ti zaspala ... Pod večnim soncem ni ga veka, pod milim nebom ni človeka, da Tvojih naukov zbriše sled: Odmev je božjih nam bosed: "Kristus Tvoje bo vstajenje ko zacvete večni vrt!" Žalujoč ostal: JOHN MIVEC, soprog. Johnstown, Pa., v aprilu 1943. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI nepozabnega in ljubljenega soproga in očeta ANDREJ KORENCHAN, ki je mirno v Gospodu zaspal dne 18. aprila 1942. Pod zeleno tratico Spavaš eno leto že. Nismo te še pozabili. Vedno brišemo solze. Zdaj bivaš vrh višave jasne. Kjer ni mraku, kjer ni noči. Resnice solnce ne stemni. Tam solnce sreče ti ne ugasne. Spavaj mirno, spavaj sladko V grobu tihem pod zemljo. Duša pa naj srečo uživa, V raju večnem blaženo. Žalujoči ostali: SOPROGA in SIN. Cleveland. Ohio, v aprilu 1943. I/0T MORE THANRED CROSS CLUBS !N FOR&GM SEVERAL Irfjfigg^l^ HUNDRED THOUSAND US SOLDIERS HAVE FOUND RECREATION AND $ I^H^K^rL COMFORTS OF HOME. JW^B^O t»* pvjfif Vn ha ^^U UjJ\ \S JHBt?TrfVrijlTJfV i^MBi ^■va^^y'^' i t // u lit"' j il/Ji^^ - m ^ i* ... » . - v'■ jpr ; ; . &Bs@&@ RED CROSS NURSES ARE IWf/*® M SERVING WITH THE ARMV AND NAV* immtii Im* ml m« v more are needeo a «&,- niSWHEN iZrz&z: PQB'Hfi Mi El aai sfc&ivj- -tgJiWBlk. AHHRP Najboljši avtomobili za pogrebe, krste In ženitovanja.—Mrtvaška . kapela na razpolago brezplačno^-CENE ZMERNE. ' ■ • a. ■ . Hlapec Jan Stijn Streuvels "Negovala jo bom in skrbela zanjo, dokler ne bo popolnoma zdrava. Zatrdno si bo opomogla in bo cvetoča kakor drugi. Čisto se je prepustila skrbi za malo ter tako pozabila na svojo bridkost. S kmetije sta poslej dobivala vse, kar sta potrebovala za gospodinjstvo in za zemljo. Gruntar je bil tako ustrežljiv, da sta se čudila. A žena je dejala: "Bomo že videli. Nikrir si radi tega ne trapi glave V* Medtem se je Vorster, ugledni kmet, sprehajal z ženo po polju in škilil proti Ja-novi hišici. Zapazil je skromne kupčke gnoja, tuleče otroke, ki so se igrali na pohojeni mali jasi, sajasta slemena, s papirjem zalepljena stekla v oknih in dvoje vetrnic, ki sta poševno bingljali na podbojih. Blesk in barva sta že zdavnaj izginila in imenitnik je vihal nos in stiskal ustnice. "Mleko je posneto," je mrmral in se vračal proti domu. Revščina na kmetih je očita in se ne da skriti pred nikomer, kdor zna gledati. Vorsterju se je zdelo, da je treba priskočiti in misliti na svojo korist. "Grem k Vindeveughelovim," je dejal ženi. Fantki so kriče planili v hišo in se trdno oklepali matere za predpasnik. "Mamica, mamica, velik pes nas hoče!" "Kako je?" je pozdravil kmet in vstopil. Vzel je stol in sedel, da bi malo pokramljal. Najprej o vremenu, potem o poljedelstvu in o zaslužku, ki ga prinaša. Tako je tipal, dokler ni nenadno dejal: "Če hočeš, Jan, — ali če te veseli — ." Počakal je, da bi sosed uganil, kaj bo prišlo. "Zdaj, ko sta v samih otrocih, so najtežja leta. Dobro vem, kako je to. Mnogo ljudi si ne opomore več iz takega stanja^ A če potrebuješ denar, ti je Vorsterjevina odprta. Pomagal ti bom. Ali še bolje — tega seveda ne boš maral, saj nisi potepuškega rodu —, a če se hočeš rajši iznebiti hiše ali zemlje — sredi mojega zemljišča leži, plačal bi ti najvišjo ceno zanjo. Potem bi bil na mah preskrbljen in stiske bi bilo za zmeraj konec." Jan je poslušal z odprtimi usti in ni obrnil oči od Vine. Iskal je pri njej sveta in je hotel vedeti, kaj misli, a tudi ona ni rekla nič. Kmet pa bi rad dobil odgovor; predlagal je: "Vse ostane, kakor je. Stanovala bosta kakor dozdaj, obdržala bosta nekaj zemlje za svojo potrebo in opravljala pri meni dnino. Tako bosta imela čist zaslužek. Kar se tiče drugega, se nič ne mudi. Lahko se pogovorita o tem in prideta potem k meni in povesta, kako sta se odločila." "Kakor angel je, ki ga je poslal Bog," je menila Vina, brž ko je bil kmet zunaj. Jan je bil nezaupljiv. Ni videl razloga, zakaj naj bi jima bil kmet tako naklonjen. Bal se je prikrite zlobe, zakaj bil je prepričan, da mu ne bo nikdar nihče samo iz dobrote ponudil roke v pomoč. A Vina ni videla drugega izhoda. "To je mož, ki ga nama pošilja Previdnost, Jan." Zbodlo i o je v srce, a bila je pač , •zadnja možnost. "Prav nič nama ne koristi, Jan, če si zdaj pa zdaj izposodiva kaj denarja. Samo zmeraj bolj v zagato prideva in tem laže Tiskarska dela vse vrste točno in Učno izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS JUGOSLOVANSKI P0M02NI ODBOR V AMERIKI SLOVENSKA SEKCIJA naju potem zagrabi. Najboljše je, da zdaj vse prodava." To bi pomenilo, priti ob materino lastnino, a zdaj je šlo predvsem za otroke in za njihovo življenje. Ko sta še nekaj dni pre-udarjala, je vprašala: "Ali bi, Jan?" "Če je tebi prav, je meni tudi. In če mora biti, potem bo to pač tudi najboljše." Sam si z vso zadevo ni bil na jasnem in je rad umaknil svoje mnenje. Zaupal je ženi, da bo vse spravila v red. Neke nedelje opoldne sta torej šla k Vorsterjevim. Tam pri mizi v veliki sobi sta se pogovorila s kmetom in njegovo ženo o prodaji, ne da bi kdo drugi o tem mogel kaj vedeti ali slišati. Vorster je določil svojo ceno. Znal jima je razložiti vse prednosti in je lahko uganil, da sta šušmarja zaradi stiske prisiljena, pristati na vse. Odštel jima je na mizo denar, ki ga je imel že pripravljenega, gospodinja je šla po vrč piva in Jan je podpisal odstopilno pogodbo. Med pitjem je kmet razlagal, da je kupčija prijateljska uslužnost; zemlja da leži pač tako ugodno, sicer pa da vsa reč zanj nima posebnega pomena. "Kmetu manjka zmeraj najpotrebnejšega. A bilo bi nesmiselno, pustiti zemljo, da gre po zlu. Pozneje bi jo nemara vendarle moral dati na boben. Žalostno bi bilo, če bi tako dobil samo pol vrednosti! Zdaj bosta pa vse življenje stanovala tam, kakor da bi bila vajina. Jan bo lahko delal tu na kmetiji in fantje kasneje tudi. Delovnih rok pri nas zmeraj potrebujemo. O prostem času bosta obdelovala tisto ped za lastno potrebo; težko delo vama bodo lahko opravili moji konji." Šla sta domov. Jan je bil dobre volje zaradi mošnje z denarjem. Vina je bila zadovoljna, ker sta bila iz vse stiske, a otožna, ker sta izgubila očetno imetje. Da sta prodala svojo prostost in da bosta že kmalu jedla tuj kinih, tega se sploh nista zavedala. Fantje so spet dobivali masla na kruh in Jan se je čutil veselega in bogatega, ker je spet lahko kadil pipo. Začelo se je dobro življenje, ker sta imela v rokah denar in menila, da se ne bo nikdar posušil. Z novim letnim časom se je za Jana začelo spet zložno, glasno življenje na kmetiji. Bil je poljski hlapec in spet brezimen del velikega obrata. Neopazno se je gibal med ljudmi po velikem borjaču in je delal v splošnem mrgolenju kakor navaden konj med hlapci, deklami in živalmi. Ravnodušno je vršil predpisano delo in kjer niso mogli pomagati konji, je moral pritisniti z rokami in s telesom. Bilo mu je vseeno, kje je moral delati in kaj; njegovi udje so bili za tako delo ustvarjeni in njegove roke, ki so bile podobne lesenemu orodju, so grabile brez premišljanja kakor klešče. Zvečer, ko je bil dolgi dan pri kraju, se je utrujen vračal domov in šel brez obotavljanja počivat. Konec meseca je do-I bil svoje srebrnike, ki jih je dajal Vini, da je mogla kupiti jed in gospodinjske potrebščine. Vina je bila zdaj ves dan sama. Najsta-x rejša fanta sta že letala z ljudmi na polje in za kravami. (Dalje prih.) Glavni uradniki: Zastopa Predsednik: Vincenl Cainkar, 2659 S. Lawndale Are., Chicago, I1L....SNPJ j Podpredsednica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St.. Joliet, I1L......SŽZ Tajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St, Joliet, 111. —.........................KSKJ Blagajnik: Leo Jorjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, HL.....................ZSZ Nadzorniki: John Gornik, 6403 St Clair Are., Cleveland, Ohio..............SDZ John Ermenc, 739 W. National Ave., Milwaukee, Wis.................SPZS Frank J. Wedic, 301 Lime St., Joliet, I1L..........................................DSD i Josephine Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio.............PS Charlie Behevol, 16007 Holmes Ave., Cleveland; Ohio................SMZ Direktor publicitete: Janko N. Rogelj. 6208 Schade Ave., Cleveland, O. ABZ Lokalni odbori JPO» SS: danje Rusije. Morda bo pravilno sodil, danes nima dokazov, krkšnih bi tudi jaz ne i-mel, ajco bi trdil, da bo sedanja Rusija drugačno postopala. Sodim pa, d>. ostane strah pred Sovjetsko Rusijo lahko tudi prazen. Čemu si delati strahov, ako bi se izkazalo pozneje, da. niso bili na mestu? Pri Jugoslaviji je danes tako, da bi moral biti kdo že pretiran idealist, ako bi kaj izdatnega pričakoval, če je končno in bi bilo končno odlo-čevanje le pri Jugoslovanih. Samozavest je silno dobra roba, ampak samozavest brez podlage je tudi silno naivna roba. Edinost nam je potrebna,-ker smo palčki, če pa pri tem mislimo, da si bomo sami vse uštimali, ako bomo edini, pa cika ta samozavest hudo na bahavost, kjer smo palčki kerlci. * Kakor v precepu so mnog! radi — Rusije. Rusi gre j o malo naprej, nekaj zmagujejo. Malo veselja se pomeša z velikim strahom. Rusi se morajo umakniti, jih dobijo po grbi, Nemec zmaguje. Nekaj veselja, malo pa le tudi strahu. Kje je tako, kdc je v takem precepu? Tam,-kjer želijo, da bi bila zmaga, pa ne ruska, tam, kjer želijo, da bi bili Rusi premagani, pa ne sme Hitler zmagati. Takih dvoživk je dosti, ne vedo prav, ali naj se smpjijo. ali naj se derejo. Strah pred Rusijo. Well, dokler ni preciznih dokazov, se tudi jaz bojim. Pred poslanikom Litvinom je nekdo izrazil tak strah, češ, bojim se, da Rusija skomunizira ves zapad, ako pride v Berlin. Vsi zavez-iki so baje polni tega in take-ge strahu, poln ga je LondoA in poln Washington. Litvinov je razborita glava. "Weir*, pravi ti sestrašeni dvoživki, "zoper ta strah je pripomoček lahak in enostaven. Amerikan-ci in Angleži, ako so v strahu pred Rusijo, naj grejo pred Rusi v Berlin." Ta je bila gorka, da je bilo poleg strahu še dosti tudi vročine in morda še malo rdečice za tisto pot v Berlin. Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor j« močno naše katoliško časopisje. KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost 16%xl2% Tiskana v večih barvah. Sredi je v vencu sedanji p r e d s ednik Z dr. držav Franklin D. Roosevelt. Okrog in okrog so slike vseh dosedanjih predsednikov Z dr. driav podpisani s njihovimi lastnoročnimi podpisi. Pod predsednikovo sliko vihra v vetru ponosno zvesd-nata sastava. Pod zastavo j« spominska plošča in na nji tiskano v okrajšavi listina pravic in svoboščin. Slika je v okvirju in v okvirju steklo. Ta slika je lep kras in sgodovin-ska pomeni j ivost za vsak amerikanski dom. Ker nas nafi naročniki *a njo poprašujejo, smo jih ie nekaj dobili Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. Poiiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam. ko a« mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak, ki bo naročil sliko, vxama na znanje, in dokler saloga traja a njimi lahko postrežemo onim, ki si jo želijo. Naročilu je pridjati potrebni in ga poslati na: AMERIKANSKI .SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois | DR.J0HN J. SMETANA i t Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zTUtraj do 8:30 DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO. ILL. P0VESTNE KNJIGE IN ROMANI ki ?e dobe v naši Knjigami „ a wttt - . SLIKE, Ks. Meško. Bros. 190 ROPAR V OBLAKIH, zanimiva Kakor vgc Meikove porC5ti detektivska povest, brošura---.25c je tudi poIna zanimanja____6Sc ROKOVNJAČI IZPOD TA- SORODSTVO, Iv. SorlL Broi. TRE. — Zanimiva poljska po- m str. interesantna povest is vesiL Spisal Kazimir Przerwa- sloy življcnja J------45c Tetmajer. Prestavil A. Benko- vič. Rokovnjači izpod Tatre in SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. druge slovanske povesti vsebuje 279 str. Zanimiva povest iz kon- 202 strani ____________________,____60c ca 11. stoletja ---------------------------- 75c SANGUIS MARTYRUM, L. ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broi. Bertrand. Bros 296 str. Zelo 152 Povesti iz Ko5ariške zammiva povest iz prvih ca- doline_______________75c sov kristjanov------^ TARAS BULJA, _N. Gogolj. Tr- SISTO E SESTO, zelo zanimiva dovezana 206 str. Zanimiva po- povest iz italijanskih Abrucev. • vest jz Rusije___75c Broš. 107 str.-------33cTATENBAH. — Zanimiv zgodo- SKRIVNOSTNI STUDENEC. vinski roman, ki pove,-kako so — Spisal Pavel Keller. Zanimiv habsburški vladarji zatirali in roman, ki je zajet iz ljudskega izdajali jugoslovanske narode, življenja. Vsebuje 192 strani _ 55c Vsebuje 293 strani ........................ 75c K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 4 ^ Sobota, 17- aprila 1913 P AMERIKANSKI SLOVENEC Lokalni odbor št. 14, Lorain, O. — Predsednica: Miss Mary E. Polutnik,' 1711 E. 30th St.; tajnica: Matilda Ostanek, 1848 E. 34th St. in blagajni- j čarka: Hermina Zortz. Lokalni odbor it. 15, Clinton, Ind. — Predsednik: Anton Jarc, RR 2; tajnik: Frank Bregar, 1159 Anderson St. in blagajnik: Frank Prašnikar, RR 2. Lokalni odbor št. 16, Salida, Colo. Predsednik: Frank Usnik RFD 72; tajnica: Katherine Drobnik, 421 E. 2nd St. in blagajnik: Louis Skull, RT Box 180. Lokalni odbor si. 17, Rock Springs, Wyo. — Predsednik: Anton Starman, 1216 — 10th St.; tajnik: Joseph Go-sar, 417 Tisdel in blagajnik: John Jenko, Ji., 1118 Clark St. Lokalni odbor št. 18, Barberion, O. — Predsednik: Joseph Lekšan, 196 — 22nd St. N. W.; tajnik: Josephine Porok, 29 — 16th St. N. W. in blagajnik: LouiS Ar ko, 1222 W. Wooster Rd. Lokalni odbor št. 19. As pen. Colo. — Predsednik: John Lovshin, Box 252, Aspen, Colo. Lokalni odbor št. 20, Pueblo. Colo. — Predsednik: John Germ, 817 E. C Street; tajnik: Frank Pechnik, 1232 1 Eiler Ave. in blagajnik: Frank Braj-da, R. 1, Box 2. Lokalni odbor št. 21, Denver. Colo. Predsednik: Anthony Jersin, 4825 Washington St.; tajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl St. in blagajnik: George Pavlakovich, 4573 Pearl St. Lokalni odbor št. 22, La Salle, I1L — Predsednik: Leo Zevnik, Lincoln Ave.; tajnik: Frank Kobilsek, Garfield Ave. in blagajničarka: Emma Shimkus, 717 — 5th St. Lokalni odbor it. 23, Johnstown, Pa. — Predsednik: Andrew Vidrich, 706 Forest Ave.; tajnik: John Langer-holc, Jr., 516 Linden Ave. in blagajnik obenem. Lokalni odbor št. 24, Trinidad, Colo. — Pred&SiniK? Math Karcich, 1011 Lincoln Ave.; tajnik: John Li-pec, P. O. Box 26, Bon Car bo, Colo, in blagajnik: Frank Tomažin, 1802 Linden Ave. Lokalni odbor ŠL 25, Claridge, Pa. — Predsednik: John Korče, R. D. 1, Export, Pa.; tajnik: Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.; in blagajnik: Alexander Škerl, Export, Pa. Lokalni odbor št. 26, Indianapolis. Ind. — Predsednik: Louis Znidaršič, 938 N. Ketcham Ct.; tajnik: Jennie Gerbick, 718 N. Holmes Ave.; in blagajnik t Anton Hren, 928 N. Haugh Street. Lokalni odbor št 27, Strabane, Pa. — Predsednik: John Bevec, Box 16, Strabane, Pa.; tajnik: John Bole, Box 138, Strabane, Pa.; in blagajnik: John Troha, Strabane, Pa. Lokalni odbor št. 1, Joliet, I1L — I Predsednik: Jos. Zalar, 351-3 N. Chi-j cago St.; tajnik John Adamich, 1120 Highland Ave. in blagajnik*. Louis Kosmerl, 754 N. Hickory St Lokalni odbor št. 2, Cleveland, O. — Predsednik: John Pollock, 6407 St. Dlair Ave.; tajnik: Frank Turek, 6117 St. Clair Ave. in blagajnik: Joseph Okorn, 1096 East 68 St. Lokalni odbor št. 3, Chisholm, Minn. — Predsednik: Frank Kne, j 115—3rd Street, N. W.; tajnica: Margaret Janezich, 505—5th Street, N.W. blagajnik: John Lamuth, 26—3rd St., N. W. Lokalni odbor št. 3, Chisholm Minn. — Predsednik: Frank Knel, 415 — 3rd St. S. W.; tajnik: John Ko-midar, 320 — 5th St. S. W. in blagajnik: John Lamuth, 26 — 3rd St S.W. Lokalni odbor št. 4, Sheboygan. Wis. — Predsednica: Marie Prisland. j 1034 Dillingham Ave.; tajnica: Jo-j hanna Mohar, 1138 Dillingham Ave. in blagajnik: Martin Jelene, 1027 S i 8th Street. Lokalni odbor št 5, Milwaukee, Wis. — Predsednik: John Oblak, 215 W. Walker St; tajnik: Rev. D. M. Setnicar, 1210 So. 61st St. in blagajnik: Rev. Anton Schiffler, 823 W. Mi-: neral St. Lokalni odbor it 6, Ely, Minn. — Predsednik: Anton Zbašnik, AFU Building; tajnik: Ivan Tauzell, Ely, ! Minn, in blagajnik: Louis Champa, Sr., Ely. Minn. Lokalni odbor it 7, St Louis, Mo. — Predsednik: Geo. Kovacevich. 2003 So. Jefferson St.; tajnik: Euselio Ruič, 401 E. Marceau St. in blagajnik: John Marušič, 2751 Park Ave. Lokalni odbor št 8, Chicago, I1L— Predsednik: Anton Krapenc, 1636 W. 21st Place; tajnik: John Gottlieb, 1845 W. Cermak Rd. in blagajnik: Leo Jurjovec, Sr., 1840 W. 22nd Place Lokalni odbor št 9, Waukegan. I1L — Predsednik: Anton Kobal, 1015 Commonwealth Ave., North Chicago, in.; tajnik Joseph Zorc, 1045 Wads-worth Ave., North Chicago, 111. in ; blagajnik: Frank Nagode, 913 McAli-ster St., Waukegan, I1L Lokalni odbor št 10, LloydelL Pa. — Predsednik: Joseph Matičič; tajnik: Joseph Arhar, P. O. Box 139, in blagajnik: John Jereb. Lokalni odbor št 11, Butte, Mont. — Predsednik: Charles Propp, 1144 E. Second St; tajnik: Ignacij Ora-žem, 2029 Walnut St in blagajnik: Charles Lovsen, 201 E. Park St. Lokalni odbor št 12, Pittsburgh. Pa. — Predsednik: F. J. Kress, 218 — ; 57th St; tajnik: John Dečman in blagajnik: Nick Povše. Lokalni odbor št 13, Farrell, Pa.— I Predsednik: Frank Kramar, P. O. ; Box 241; tajnica: Frances Gorjance, 925 Cedar Ave., Sharon, Pa. in blagajnik: Joseph Garm, Sr., 887 Cedar Ave., Sharon, Pa. l. M. Trunk Slovenski vojak F. C. pise' 1 in bodri Slovence. "Cujmo in bdimo", pravi. Prav, prav, te robe nikoli ni dosti, da si sami ne škodimo. Svari nas pred Nemci in Italijani. Pravilno, in če bi nas hotela ta dva, jaz bi dostavil še Mažare, samole politično usužnjiti. Rešitev tako malega naroda je mogoča le po politični svobodi. Zato majam z glavo tudi t|*i neki Ze-dinjeni Evropi, ker kak palček bo vedno potisnjen v kot, močnejši se bo mastil pri mizi. U-pam, da je Oton Habsburški premagano stališče, svarilo pa je na mestu. Pisec gleda precej nezaupljivo tudi na angleško in amerikansko zadržanje. Cujmo, bi rekel tudi jaz, kakega sumničenja pa ni treba. Kdor bo imel besedo, bo odločeval, in Slovenci sami nikoli ne bodo pri besedi. Ki dolgo svari pisec pred— Vatikanom. Omenja nekaj, da' bi bili Slovenci cerkveno zedi-njeni. Morda sem jaz to pregledal, znanega mi nič ni. Priznam pa, ako obstaja tako zatrdilo, da bi Slovencem res ne pomagalo dosti, če bi ostali pod tujim političnim jarmom.; Politične besede pa Vatikan nima, je nespametno zaganjati se vanj, ako komu pač Vatikan kot tak ni na poti, in tu utegne biti pes pokopan., In ali bodo Nemci izpustili Gorenjce in Štajerce, če bi prišlo le do cerkvenega zedinje-nja, kar pač pomeni, da Lah in Nemec ostaneta zmagovalca ? Ali upa pisec na zmago Amerike, oziroma zaveznikov? Nespametno zaganjanje.: nič drugega. Hudo oprezen je pisec tudi glede Rusije. Prekerno je da-j nes še to stališče. Nihče se rad ne blamira ali kompromitira. Bojim se zase, da sem morda premalo previden, ker dokazov, kako bi Rusija nastopala, do danes še ni, so le ugibanja in neke izjave na papirju. Ca-ristična Rusiji, well, ta je bila taka taka, nihče je ne želi. Zmotno je, da bi bila 1. 191& caristična Rusija prodala Slovence Italijanom. Izwolsky, tedanji ^zastopnik Rusije, londonskega pakta ni podpisal. Kakor ognja opečen otrok, se boji pisec tudi sovjetske in se-