ČLANI OK ZKS:
»Pereči problemi stanovanjske gradnje se prepozno rešujejo«!
O težavah in slabostih stanovanjske zi-dave v r.aši občini so spregovorili tudi člani občinske konference ZKS. Razpravo bi lahko itnenovali tudi poplava kritike na gradnio stanovanj v obcini. Pohvalnega ni Bilo slišati takorekoč nič in morda bo to kaj pomagalo, da bo to področje življenje in dela v občini v prihodnje dobilo nekaj poživitvenih injekcii.
Kar po vrsti so bili namreč grajani vsi, ki imajo pri zidavi stanovanj kaj besede in na tem področju kaj delajo. Od projektive do izvajalcev gradbenih del, od Zavoda za
urejanje  stavbnih  zemJjišč do občinske skupš&ne.
Ob tem pa ne smemo pozabiti, da reci-mo člani našega izvršnega sveta najpogo-steje razpravFjajo prav o stanovanjski gradnji, naj bo to zidava družbenih stano-vanj, stanovanj za znanega kupca ali pa individualnih hiš in stanovanjskih sosesk.
Vse, kar smo poslušali v zadnjem času na sejah izvršnega sveta, občinske^skupšči-ne, razgovorih s člani Komiteja ža varstvo in urejanje okolja in še kje, so nanizali tudi viški komunisti.
Aktivnejše delo komunistov v sredinah, ki se v občini ukvarjajo s stanovanjsko gradnjo, bi morda pomagalo delo nekoliko pospesiti, poživiti in seveda s tem tudi priti do boljših končnih rezultatov. Ne moremo namrec mimo dejstva, da je to področje med najobčutljivejšimi »točkami« obča-nov.
Reči pa moramo tudi, da je v razgovorih o gradnji stanovanj v občini vse prepogo-sto slišati, kakšne in koliko samoupravnih sporazumov bi bilo ali je bilo treba podpi-sati, kako potuje pošta sem in tja - brez vidnih rezultatov. Kot je dejal eden od članov izvršnega sveta naše občine že pred
časom: »Pod samoupravnim sporazumom se ne da stanovati!«
Prav tako pa - vsaj za sedaj - občani tudi nimajo veliko od tega, da vsi dejavni-ki, ki so vključeni v gradnjo stanovanj, valijo krivdo na svojega levega ali desnega soseda. Krivce poznamo ali vsaj mislimo, da jih poznamo vsi, vendar to nic ne poma-ga, dokler svoje krivde ne priznajo tudi sami in se je skušajo »oprati« - z boljšim in učinkovitejšim delom, seveda. Morda bo komunistom v teh sredinah uspelo na-rediti več, kot so do sedaj naredile kritične
bfesede o delu in nedelu vseh, ki se vključe-[ejo v zidavo v naši občini. Sklepe, ki so jih clani naše občinske konference ZKS spre-jeli, na kratko povzemamo:
Konferenca predvsem na podlagi raz-prave v aktivu komunistov v neposredni proizvodnji zadolžuie vse osnovne organi-zacije, da razpravljajo o stanovaniskih vprašanjih delavcev in zagotovijo, da se bodo na primeren način vključile tudi dru-ge družbenopolitične organizacije in sa-moupravni organi.
Ne glede na težave, ki se pri gradnji
stanovanj pojavljajo za znanega kupca moramo storiti vse, da se bo ta način uve-Ijavil in bodo prenehali graditi stanovania za trg. Pri tem pa je treba izboljšati delo koordinacijskih odborov za gradnjo posa-meznih stanovanjskih sosesk.
Med najpomembnejšimi sklepi je, da bi morali y Ljubljani izpopolniti sistem soli-darnosti in vzaiemnosti predvsem na po-dročju komunalnega urejanja in s tem za-gotoviti skladnejši razvoj celega mesta.
Glede na to, da so se viški komunisti veliko pogovarjali tudi o delu našega Za-voda za urejanje stavnih zemljišč, konfe-renca še posebno zadolžuje kotnuniste v Zavodu, da storijo vse, da se bodo delavci Zavoda lahko zavestno odločili na referen-dumu za ustanvitev Zavoda za izgradnjo Ljubljane - v skladu s sklepi pete seje mestne konference ZKS. O vseh aktivno-stih in stališčih pa morajo sproti seznanjati tudi občinski komite.
Povemo pa naj še, da so člani občinske konference tudi mnenja, da je treba ka-drovsko okrepfti tako Komite za urbani-zem in varstvo okolja kot tudi vse organe stanovanjske skupnosti in zagotoviti njiho-vo normalno delovanje.
Tudi delovna skupina CK
ZKS
o težavah gradbenikov
Našo občino je minuli mesec obiskala delov-na skupina centralnega komiteja Zveze komu-nistov Slovenije. Z občinskimi družbenopoli-tičnimi delavci so se pogovarjali o problemati-ki gradbeništva v občini. Ker v občini ni tovrst-ne delovne organizacije, se problemom grad-benih delovnih organizacij niso posvečali, toli-ko bolj pa je bil zanimiv pogovor o težavah pri komunalnem ur^janju zemljišč, njihovem pri-dobivanju, gradnji sosesk... Pokazali so se številni pereči problemi.
Pripravljalna dela so draga. Vzrok za to je rušenje starih zgradb in drago temeljenje, saj so tla večinoma barjanska. Je pa občina ena redkih, ki je, sicer pozno, vključila v oblikova-nje cen stanovanj, tudi pričakovalce. Del cene stanovanjska skupnost nima v svojih rokah, ampak jih potrjuje izvršni svet.
Veliko časa in sil v občini porabimo v prazno, ker mnogj" ne razumejo vloge stanovanjske interesne skupnosti. Stanovanjska skupnost je le koordinator. Toda, kako se sporazumeti v pogovoru »gluhih«?
Realizadja stanovanjske izgradnje v minu-lem srednjeročnem obdobju ni vzpodbudna. Veliko je tudi posegov v kmetijske površine. Ob tem se postavlja vprašanje, kje je meja posega v zelenje. Veliko težav je tudi s komu-nalnim urejanjem. Večji del področja v občini, ki je namenjen gradnji je komunalno neure-jen, kar podražuje gradnjo. Za odkup zem-ljišč, nainenjenih gradnji, je tudi premalo de-narja, da bi bil ta pravočasno izveden. Nato pa se pojavljajo črnograditelji, ki vplivajo na izvedbe urbanističnih programov.
Vse premalo pa smo tudi samokritični. Naj-večkrat obdolžimo za to da stvari ne tečejo, druge, sami pa si umijemo roke. Še vedno se pojavljajo tihi odpori proti hitrejšemu uresni-čevanju politike gradnje in urejanja prostora celo tned tistimi, ki bi strokovno morali pripra-viti vse potrebno za uresničevanje. Najti bi morali tiste korenine, ki zavirajo hitrejši ra-zvoj in jih odstraniti. Tako pa se pod pritiskom pomanjkanja stanovanj dogaja marsikaj.
IVO BREČIČ