Jerica Snoj InStitut za slovenski jezik Frana RamovSa ZRC SAZU Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske vetpomenskosti Kategorialni slovarski pomen je poleg denotativnega pomena prepoznan kot obvezna samostojna sestavina slovarskega pomena. Definiran je kot zbir kategorialnih pomenskih sestavin, obstojetih kot npr. lastnost spola pri samostalniku, vida pri glagolu ipd. Tako definiran kategorialni pomen omogota, da se kot merilo za tipologiziranje slovarske vetpomenskosti upoStevajo spremembe na ravni vsebovanih kategorialnih pomenskih sestavin pri motiviranjsko povezanih pomenih vetpo- menskega leksema (npr. Po {Stevno+) + P,, {Stevno-)). V sestavku predstavljena tovrstna tipologi- zacija samostalnigkega gradiva se omejuje na upogtevanje dveh kategorialnih pomenskih lastnosti: Stevnosti in CloveSkosti. In addition to the denotative meaning, the categorial lexical meaning is considered an immanent component of the lexical meaning. It is defined as the set of categorial semantic features, existing as gender in nouns, aspect in verbs etc. Defined in this way, the categorial meaning makes it possible for changes on the level of categorial semantic features (e.g., Po {+count) + P, {-count)) to be the criterion for the typologization of lexical polysemy. The paper presents such a typology of nouns, taking into consideration two categorial properties: countability and humanness. 1. Kategorialni slovarski pomen, kategorialne pomenske lastnosti, katego- rialne pomenske sestavine 1.1 Izhodiite za dolotitev kategorialnih pomenskih sestavin (KPS) je doloteno pojmovanje obstoja in zgradbe slovarskega pomena: Slovarski pomen je vsebinska las- tnost jezikovnega znaka, tj. temeljne poimenovalne enote slovarja (poimenovalni pol jezikovnega sistema).' Vzpostavlja zvezo med zunajjezikovno stvarnostjo in jezikov- nim izrazom. Pomen kot vsebina jezikovnega znaka se ponazarja z modelom hie- rarhitno urejenega zbira vsebinskih lastnosti, ki omogotajo (jezikovnosistemsko) po- mensko prepoznavnost tako znotraj (vetpomenskega) leksema kot sploh v razmerju do drugih lek~emov.~ To so pomenskorazloCevalne vsebinske lastnosti, imenovane pomenske sestavine. Slovarski pomen, za uporabnika jezika nedeljiva celota, je torej v slovarskem pomenoslovju po teoriji pomenskosestavinske analize pojmovan kot raz- stavljiv na pomenske sestavine.' 'Tematika sestavka je bila v nekaterih prvinah predstavljena v magistrskem delu Tipolog(ju .slovur- ske vetpotnenskosti, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 2002, mentorica red. prof. dr. Ada Vidovit Muha. 'Hierarhitna strukturiranost slovarskega pomena se nanaSa na lotevanje uvrgtevalne pomenske sestavine (UPS) in razlotevalnih pomenskih sestavin (RPS) pri endogenih leksemih in je bistvenega pomena znotraj pomenskosestavinske analize. Brez hierarhiziranosti je poskus s pomenskosestavinsko analizo zaobjeti celotni slovar danega jezika najbri brezupen in metoda pomenskosestavinske analize v njenem absolutnem znataju ostaja uporabna za analiziranje zgolj omejenega Stevila izbranih lekse- mov. Prim. o tem Lyons 1977: 553. ' V pogledu osnovnih slovarskopomenoslovnih pojmov sestavek sledi strukturalnemu pojmovnemu sistemu na natin, kot je s ponazorili iz slovenskega jezika in slovenskim izrazjem posredovan v Vido- vit Muha 2000. 68 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) 1.2 Slovarski pomen vkljuEuje denotativni pomen in kategorialni pomen kot ob- vezna pomena in konotativni pomen kot neobvezni pomen. V skladu s tem, da sta kategorialni in denotativni pomen enakovredna v sestavi slovarskega pomena, so ka- tegorialne pomenske lastnosti definirane analogno denotativnim pomenskim last- nostim. Denotativni pomen je abstrakcija skupine istovrstnih denotatov in v jezikovnem sistemu (slovarju) obstoji kot abstrakten ustreznik predmetnosti, poimenovane z dano slovarsko enoto. Uresniten je preko denotativnih pomenskih sestavin, tj. denotativnih pomenskih lastnosti, ki so pomenskorazlotevalne. Vzporedno temu kategorialni pomen znotraj slovarskega pomena obstoji kot zbir tistih pomenskih lastnosti, ki danemu slovarskemu pomenu omogotajo in doloEajo opravljanje tisto dolotene skladenjske vloge. Prepoznavnost teh lastnosti, imenovanih kategorialne pomenske lastnosti (v nadaljevanju KPL), izhaja iz skladenjske vloge, s katero so KPL v dialektitnem razmerju: skladenjska vloga je prepoznavna preko KPL, te pa izhajajo iz skladenjske vloge. Skladenjskofunkcijska opredelitev kategori- alne pomenske lastnosti vzpostavlja povezavo med pojmoma kategorialna pomenska lastnost in besedna vrsta; kategorialne pomenske lastnosti imajo vlogo besednovrst- nega lotevanja. DoloCena mnoiica poimenovalnih prvin je namret preko vsebovanih kategorialnih pomenskih lastnosti nosilka dolotene skladenjske vloge in s tem kon- kretizacija dolotene besedne vrste. Tako je za kategorialni pomen ugotovljeno, da je uresniEen preko pomenskih sestavin, in sicer kategorialnih pomenskih sestavin (KPS), tj. kategorialnih pomenskih lastnosti, ki so pomensko razlotevalne na ravni razlikovanja skladenjskih vlog oz. besednih vrst. 1.3 Za ponazoritev vloge kategorialnega pomena in obstoja kategorialne pomen- ske lastnosti preko kategorialnih pomenskih sestavin vzemimo npr. samostalniSko kategorialno lastnost podspol tloveSko: Tisto, kar odloEa o usposobljenosti danega slovarskega pomena za skladenjsko vlogo prvega delovalnika (Dl) oz. osebka in kar odlota o paradigmatski uvrstitvi danega pomena k nadpomenki kdo ali k njenemu polarnemu nasprotju kar v t. i. pomenski piramidi, je v slovarskem pomenu prisotna pomenska sestavina tloveSko+ (za uvrstitev h kdo) oz. EloveSko- (za uvrstitev h kar). Obe pomenski sestavini, EloveSko+ in tloveSko-, ki sta medsebojno v privativnem razmerju, znotraj samostalnigkega pomena uresnitujeta kategorialno pomensko last- nost EloveSko. Kategorialne pomenske lastnosti so torej analogno denotativnim po- menskim lastnostim v danem slovarskem pomenu konkretizirane kot kategorialne pomenske sestavine. 2 Kategorialne pomenske sestavine v vlogi merila tipologiziranja slovarske veCpomenskosti 2.1 Pri nekaterih motiviranjsko povezanih pomenih je ugotovljeno, da se moti- virajoEi in motivirani pomeni tipsko razlikujejo prav glede na vsebovane KPS. Npr. tip sinekdohne pomenske spremembe 'drevo' + 'les drevesa' (bukev, hrast, teinja, smreka, evkaliptus itd.) regularno vkljuEuje tudi zamenjavo KPS Stevno+ ('drevo') s KPS Stevno- ('les'). 2.1.1 NaEeloma so spremembe med tvorbno (motiviranjsko) povezanima pome- noma, do katerih pride na ravni KPS, s staligta posledic za pomen dveh vrst: ~e sprememba KPS povzroEi ukinitev doloEene KPL, se spremeni besednovrstna pri- J. Snoj, Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske veCpomenskosti 69 padnost danega pomena. To hkrati pomeni izstop pomena iz danega leksema in vstop v novi leksem oziroma vzpostavitev novega leksema. Tipitni primer za to je metaforiEna povedkovna raba samostalnika, pri kateri samostalnik izgubi kategori- alno lastnost spola (irneti dobrega uEitelja + Ona je prevec' uEitelj, zato ni vedno prijetno jo posluiati). S staligta izgube kategorialne pomenske lastnosti spola spre- memba predstavlja prehod v novo besedno vrsto in sodi v be~edotvorje.~ 2.1.2 Druga vrsta sprememb poteka znotraj dolotene kategorialne pomenske lastnosti: KPL {KPSx+) + KPL {KPSx-} ali v nasprotni smeri. KPL, v motivirajo- tern pomenu uresniEena kot KPSx+, se v motiviranem pomenu uresniEuje preko KPSx-, tj. svoje nasprotnice iz privativnega razmerja. To povzroti regularno spre- membo slovarskega pomena. Pojav sodi v pomenotvorje. Primer: Ekinja -e 2: 'drevo' {gtevno+} poiagati c'einjo + 'les' {gtevno-} pohiitvo iz c'einje. Ta vrsta sprememb na ravni KPS je pomembna za tipologijo veEpomenskosti. 2.2 Obe vrsti sprememb ((1) KPL +a (2) KPL {KPSx+) ++ KPL {KPSx-)) sta omogoteni z dvojno vlogo KPS: V prvem primeru so KPS uresnitevalke KPL in s tem nosilke besednovrstne pripadnosti; v drugem primeru nastopajo KPS kot nosilke znotraj- leksemske medpomenske razlotevalnosti. V tej vlogi so KPS hkrati lahko merilo za tipo- logiziranje slovarske vetpomenskosti. Motiviranjsko povezane slovarske pomene je namret mogote razvr5Eati glede na to, katero spremembo na ravni KPS vkljuEujejo. Posledice sprememb nu ravni kategorialnih pomenskih sestavin (KPS) sprememba na ravni KPS spremenjena besednovrstna pripadnost spremenjen slovarski pomen 3 SpecifiEnost tipologiziranja slovarske veEpomenskosti glede na KPS 3.1 KPS so sicer del denotativnega pomena, vendar razlotevalno dolotene preko skladenjske vloge in zato v svoji dolotenosti proste povezovanja z zunajje~ikovnim.~ Zaradi te njihove znatilnosti predstavljajo spremembe kategorialnih pomenskih last- nosti, do katerih pride pri neposredni znotrajleksemski pomenski izpeljavi Po + P,, posebno merilo tipologiziranja vetpomenskosti, v primerjavi z drugimi merili Eisto jezikovnosistemsko in najbolj abstraktno. Prim. VidoviC Muha 2000: 125, 127, 145, 148. Kako pomembno je sicer pri obravnavi slovarskega pomena upoStevanje dvojnosti jezikovno - zunajjezikovno, je ponazarjalno ubesedeno v Saljivem povzetku, kot ga navaja I. Mel'hk: ~ B e r - trand Russel once wrote: .No one can understand the word cheese unless he has a nonlinguistic acquaintance with cheese*, i. e. unless he has seen it, smelled it and eventually sunk his teeth into it. But to that Roman Jakobson rightly retorted that m o one can understand the word cheese un- less he has an acquaintance with the meaning assigned to this word in the lexical code of English*. Both great semioticians are right: to fully understand a linguistic expression one needs a serious nonlinguistic exposure to its referent (the thing denoted by it) AND a lingustic explication of its meaning.* (Tic-Fuchs 1991: 59) 70 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) Povedano s primerom: Celotna mnoiica samostalnigkih pomenov je razvrstljiva glede na to, ali znotraj kategorialne pomenske lastnosti CloveSko samostalniSki po- men vsebuje KPS EloveSko+ ali KPS CloveSko-. S tem se vsi samostalnigki pomeni (ne glede na vsakokratni razliCni denotativni pomen) delijo v dve skupini: (1) v sku- pino z nadpomenko Elovek (ali v nekaterih primerih Clovekoliko) in najviSjo UPS & v t. i. pomenski piramidi in (2) v skupino vseh ostalih samostalniSkih pomenov z ustrezno UPS k. Kategorialno pomensko lastnost EloveSko lahko glede na to pojmujemo kot skladenjsko utemeljen pomenskosestavinski abstraktni ustreznik vseh tistih denotativnopomenskih lastnosti samostalnigkih pomenov, ki s svojo prisotnostjo omogoCajo uvrstitev danega pomena k nadpomenki Clovek, s svojo odsotnostjo pa to onemogoEajo in zahtevajo uvrstitev h k. Na naEelni ravni je torej v kategorialnih pomenskih lastnostih mogoCe videti neke vrste skupne imenovalce vseh denotativnih pomenov. V primerjavi z denotativnim pomenom se kategorialne pomenske lastnosti kaiejo kot tiste, ki so na ravni prisotnosti pozitivnega Clena iz dane dvojice KPS (npr. Stevno+) ali prisotnosti negativnega Clena (npr. gtevno-) aktualne v vseh slovar- skih pomenih doloCene besedne vrste in ki zagotavljajo usposobljenost pomena za opravljanje doloEene skladenjske vloge ne glede na denotativnopomensko raznolikost znotraj doloCene besedne vrste. Kategorialne pomenske lastnosti predstavljajo skupni imenovalec vseh slovarskih pomenov, pripadajotih doloEeni besedni vrsti. Tako mora- jo npr. biti vsi samostalnigki pomeni opredeljivi glede na to, ali vsebujejo KPS Clo- vegko+ ali CloveSko-, iivo+ ali iivo-, Stevno+ ali Stevno-, m. spol ali 2. spol ali s. spol (sklanjatev kot kategorialna pomenska lastnost). Ce niso opredeljivi glede nagte- tih lastnosti, niso samostalnigki pomeni. 3.2 Sprememba znotraj KPL, uresniCena z zamenjavo KPS v smislu KPS+ + KPS- (npr.: Ekinja -e i : poiagati teinjo 'drevo' {Stevno+) + pohiitvo iz teinje 'les' {gtevno-)), nakazuje prehod iz ene paradigmatsko urejene mnoiice denotativnih po- menov v drugo mnoiico; dana sprememba povezuje dva razreda denotativnih pome- nov, v katerih je dani veCpomenski leksem hkrati prisoten s posameznima motivi- ranjsko neposredno povezanima p~menoma.~ Gledano s staliSCa znotrajleksemske medpomenske spremembe, je to znotrajleksemska povezava paradigmatsko ((so)po- mensko v najSirSem smislu) samostojno organiziranih razliCnih razredov denotativnih pomenov. Primer: Pomena 'drevo' in 'les drevesa' samostalnigkega leksema Ekinja -e i , razliCna v kategorialni lastnosti Stevnosti ('drevo' Stevno+, 'les' gtevno-), sta po- mena iz razredov denotativnih pomenov 'predmeti' in 'snovi'. Tipologiziranje veCpo- menskosti glede na znotrajleksemske spremembe kategorialnih pomenskih lastnosti torej posreduje vpogled v to, kateri razredi kategorialno razliCnih denotativnih po- menov so povezani znotraj leksemov danega jezika. 3.3 ZnaCaj kategorialnosti pri KPL se torej nanaSa ne dvoje medsebojno neloC- ljivo povezanih danosti, izhajajoCih iz skladenjske vloge endogenega leksema: 1. Vsak slovarski pomen ima svoj stalni, konCni nabor kategorialnih pomenskih lastnosti, utemeljen v skladenjski vlogi, ki jo je zmoien opravljati, in ki je doloten za celotno besednovrstno kategorijo, ki ji pomen pripada. 2. KPS, uresniCujoCe dano KPL, so na naCin prisotnosti pozitivnega ali negativnega Clena iz danega privativnega razmer- ja KPS udeleiene pri prav vseh pomenih, pripadajoCih doloCeni besedni vrsti. ZnaCaj 6Pojem paradigmatsko urejena mnoiica pomenov je migljen v skladu s pojmovanjem para- digmatike, vertikalnosti nasproti sintagmatiki, horizontalnosti pri Jakobsonu. Prim. Jakobson 1989. J. Snoj, Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske veCpomenskosti 71 kategorialnosti je torej povezan z dialektitnim razmerjem med kategorialnimi po- menskimi lastnostmi in skladenjsko vlogo. Kontnost in obvezna prisotnost danega nabora kategorialnih pomenskih lastnosti znotraj dane besedne vrste omogotata ob- jektivnost tipologije slovarske vetpomenskosti, ki ima KPL za klasifikacijsko merilo. Tipologiziranje vetpomenskosti na osnovi sprememb KPL pomeni tipologiziranje na docela znotrajjezikovni, jezikovnosistemski ravni (razlitno od tipologiziranja npr. po pomenskih skupinah, ki do neke mere vselej odraia tudi zunajjezikovne danosti). 3.4 Nekatere kategorialne pomenske lastnosti oz. kategorialne pomenske sesta- vine se na izrazni ravni do dolotene mere predvidljivo povezujejo z dolotenimi sin- tagmatskimi kategorialnimi la~tnostmi.~ Tako predvidljivost predstavlja npr. pojav, da se znotraj kategorialne pomenske lastnosti iivost pri samostalnikih mogkega spola v ednini KPS iivo- predvidljivo uresnituje v prekrivnosti oblike toiilnika z imenoval- nikom, KPS iivo+ pa v predvidljivi prekrivnosti oblike toiilnika z rodilnikom. 4 Kategorialne pomenske lastnosti samostalnika 4.0 Samostalnik kot besedna vrsta vkljutuje kategorialne pomenske lastnosti spol, podspola iivost in CloveSkost ter Stevnost: Za prepoznavnost teh lastnosti je od- lotilno osebkovo mesto v stavku. Znotraj samostalniSkega slovarskega pomena so te lastnosti v razmerju hierarhiziranega vkljutevanja, pri katerem lastnost spola omo- gota vse ostale: Za tipologijo slovarske vetpomenskosti sta pomembni zlasti kategorialni pomen- ski lastnosti Stevnost in CloveSkost? Sprememba kategorialnih pomenskih lastnosti je lahko eno od tipologizirajotih meril pri vseh vrstah znotrajleksemskih medpomen- skih razmerij (metaforitnih, metonimitnih in sinekdohnih in tudi posredno motivi- ranih), izvzemSi znotrajleksemsko medpomensko razmerje pomenske vsebovanosti ali posplogujote metafore?' 7Sintagmatske kategorialne lastnosti, imenovane tudi skladenjske kategorialne lastnosti ali slovniEne lastnosti, so tiste, s katerimi se dana besedna vrsta loEuje od drugih v besedilu. Pri sa- mostalniku so to Stevilo, sklon, sklanjatev. Poimenovane so kategorialne, ker zadevajo celotno be- sednovrstno kategorijo. (VidoviE Muha 2000: 38) Od sintagmatskih kategorialnih lastnosti se slo- varske kategorialne lastnosti loEijo po tem, da obstoje v slovarskem pomenu - so sestavina slovar- skega pomena - neodvisno od besedila, Eeprav relevantne tudi v besedilu. (Prav tam: 30) Sklanjatev kot kategorialna lastnost je pojmovana kot implicirana v lastnosti spola. (VidoviE Muha 2000: 34) 9Kategorialna pomenska lastnost iivost v tukajSnji obravnavi ni naErtno obdelana, ker je sprememba te lastnosti kot veEpomenskostna sprememba veEinoma prisotna pri posredno motivi- rani veEpomenskosti, pri pomenski vsebovanosti sprememb kategorialnih pomenskih lastnosti ne more biti, pri metafori pa je veEinoma vkljuEena v obravnavani veEpomenskosti tipa EloveSko- t+ EloveSko+. Zaradi predvidljive formalne izraienosti samo pri samostalnikih moSkega spola (toiilnik = rodilnik) se iivost navadno pojmuje kot skladenjska (sintagmatska) lastnost. Kategorije nepredvidljive povezanosti iivo+ s pomeni za 'nebitje' pa so zaradi zanimivosti z normativnega staliSEa i e razmeroma dobro evidentirane. (ToporiSiE 2000: 277; prim. Se oznaka iiv. pri samostal- nikih v slovarju Slovenskega pravopisa 2001) lo Nespremenljivost kategorialnih pomenskih lastnosti pri pomenski vsebovanosti (motivirajoti pomen je v vlogi nadpomenke nasproti motiviranemu pomenu; npr. mofki: 'Elovek moSkega spola, 72 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) Znotrajleksemsko medpomensko razmerje, vkljutujote spremembo kategorialne pomenske lastnosti tloveSkost lisica -e i Po = 'iival'; kategorialna pomenska sestavina motivirajotega pomena KPSo = tloveg- ko- P, = 'ienska'; kategorialna pomenska sestavina motiviranega pomena KPS, = Elo- vegko+ 4.1 Stevnost 4.1.1 Stevnost je kot kategorialna pomenska lastnost samostalnika konstitutivna lastnost samostalnigkega slovarskega pomena. ~tevnostna pomenska sestavina se po- vezuje s tisto lastnostjo denotata oz. poimenovane zunajjezikovne danosti, ki odlota o naEinu kolikostnega doloEanja imenovane stvarcosti. Pri tem je bistveno razliko- vanje, ali je to doloEanje moino s gtetjem ali ne. Ce je denotat povezan z zunajjezi- kovno danostjo, ki se kolikostno doloEa s gtetjem, se to v slovarskem pomenu kaie v KPS Stevno+, Ee pa se kolikostno doloEa s tehtanjem ali kakgnim drugim merjenjem (abstraktni pomeni), se to kaie v KPS gtevno-." 4.1.2 Izraienost gtevnosti se povezuje s slovnitnim gtevilom, tj. specializirano slovniEno obliko za izraianje kolikostne dolotenosti. Pri samostalniku je slovnitno gtevilo formalna lastnost za izraianje gtevnosti. Pri danem pomenu slovnitna trogte- vilskost z regularnim pomenom ednine ('eno, posamezno') in mnoiine ('pomnoieno posamezno') predvidljivo izraia KPS gtevno+, medtem ko izkljutenost trogtevilskosti (tj. v primerih, ko je moina samo edninska ali samo mnoiinska oblika) ali posebni pomen trogtevilskosti (vrstni pomen mnoiine) predvidljivo izraia KPS gtevno-!' 4.1.3 V doslejgnjih obravnavah pomenske vrednosti gtevnosti v slovenskem jezi- ku sama gtevnost ostaja veEinoma nedolotena, omenjajo se zlasti besedilne znaEilnos- navadno odrasel' - 'tlovek moSkega spola, navadno odrasel, ki ima vlogo partnerja') in posploSujo- t i metafori (npr.: baba: slabs. 'ienska z negativno vlogo' - ekspr. 'ienska sploh') je dolotujota las- tnost teh dveh pomenotvornih sprememb v primerjavi z ostalimi tipi, definiranimi na osnovi tip- skih sprememb v pomenskosestavinski zgradbi. Ta skupna znatilnost, utemeljena v nad- oziroma podpomenskem razmerju med povezanima pomenoma, predstavlja Se eno sorodnost med pomen- skima razmerjema pomenske vsebovanosti in posploSujoEe metafore. 11Dolo8tvi Stevnosti je na tem mestu namenjeno nesorazmerno veliko pozornosti (glede na to, da se kategorialne pomenske lastnosti obravnavajo samo kot merilo za tipologiziranje slovarske vetpomenskosti in ne same po sebi), ker se pri delovni dolo8tvi te kategorialne pomenske lastnosti ni mogote zadostno sklicevati na kakSno i e obstojeto definicijo, ki bi to kategorialno pomensko lastnost ustrezno predstavljala s staliSta njene vloge znotraj slovarskega pomena in s staliSEa izra- ienosti v slovenskem ieziku. 120bstoj in izraienost kategorije Stevnosti sta v vsakem jeziku specifitna, kar mora zlasti upoStevati slovaropisje. Ta specifitnost obstoja je ob ustrezni slovaropisni obravnavi doslej najbolj razvidna v slovarju Collins Cobuild English Language Dictionary (prva izdaja 1987), in to tako v oznatevanju te kategorialne lastnosti pri posameznih samostalniSkih leksemih kot v definicijskem dolotanju te kategorialne lastnosti (specialni iztotnici N COUNT (959) in N UNCOUNT (985)). J. Snoj, Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske veEpomenskosti 73 ti, povezane s to kategorialno pomensko lastnostjo, in pomenskost slovnitnega gtevila mn~iine. '~ V definicijah gtevnosti se s slovarskopomenoslovnega staligEa pogrega raz- likovalna dolotitev gtevnosti kot slovarskopomenske kategorije in slovnitnega gtevila kot slovnitne kateg~rije!~ Ohlapno so obravnavane predvidljive moinosti povezovanja in izraianja te kategorialne pomenske lastnosti z doloEenimi oblikami slovnitnega gtevila." Razmeroma ustaljeno poimenovanje Stevni samostalniki, neitevni samostal- niki (ToporiSiE 1992; Toporigit 2000) se nanaga na uresniEenost kategorialne lastnosti gtevnosti v izhodigtnem pomenu, kar je za pomenoslovno obravnavo vetpomenskosti premalo natantno. Pri obravnavi slovarske vetpomenskosti, upogtevajoti kategorialno pomensko lastnost gtevnost kot tipologizirajote merilo, je namret relevantna prisot- nost dolotene gtevnostne KPS znotraj vsakega slovarskega pomena posebej, ne glede na to, ali je pomen izhodigEni pomen ali motivirani pomen. 4.1.4 Stevnost je tako kot vse kategorialne pomenske lastnosti utemeljena s skladenjsko vlogo, za katero je usposobljen dani slovarski pomen. Za doloEitev njene svojskosti znotraj ostalih samostalnigkih kategorialnih lastnosti, ki so v sluibi iste skladenjske vloge, pa se kaie uporaben pogled na tisto lastnost denotatov, glede na katero so ti razvrgteni v polarno nasprotni mnoiici s KPS gtevno+ in KPS gtevno-. Ta pogled razkriva, da se slovarski pomen, ki vsebuje KPS gtevno+, povezuje z denotatom, ki se nanaga na loEljivo zunajjezikovno danost. (Crystal 1991: 87) Poime- novanje posamezne take danosti je veEinoma vezano na slovnitno gtevilo ednino (svintnik), slovnitni gtevili dvojina in mnoiina pa pri teh pomenih praviloma pome- nita podvojitev in pomnoiitev posamiEnega (svintniki 'vet svintnikov'). Posebnost v tem pogledu predstavljajo pomeni samomnoiinskih samostalnikov (vrata, vilice), ki se prav tako povezujejo z denotatom, nanagajoEim se na lotljivo zunajjezikovno da- l3 Slovensku slovnica omenja Stevnost pri razdelku Vrste samostalnifkih besed (ToporiSiE 2000: 275): ~ObEna imena delimo po pomenu (podE. J. S.) na Stevna in neStevna, npr. potok - lepota, ie- lezo - grmovje (pojmovna, snovna, skupna). Razlika se lepo vidi v mnoiini: potoki = veE potokov, lepote = veE vrst lepote. Iz neStevnosti vodi prehod v Stevnost: tri ieleza = 'trije kosi ieleza'; tak prehod je lahko stilno opazen (pri PreSernu: plesale lepote Ljubljane so cele).~ Kot utemeljitev de- litve na Stevna imena in neStevna imena je imenovan pomen, brez neposredne enotne opredelitve, katere vrste pomen pripada kateri skupini; pojmovno, snovno in skupno bi moralo imeti naveden skupni imenovalec neStevno nasproti vsemu Stevnemu; to nasprotje je namreE konstitutivno za ob- stoj kategorialne pomenske lastnosti Stevnosti. Razlika med Stevnostno razliEnimi samostalniki je torej v slovnici pojasnjena posredno, s ponazorilom razlitnega pomena slovniEnega Stevila mnoii- ne, tj. na ravni sintagmatskih kategorialnih lastnosti. Omenjen je prehod iz neStevnosti v Stevnost, ne pa tudi nasprotna moinost (prikazana z besedilnim ponazorilom), in to brez jasnejSe opredelit- ve, da je to sprememba slovarskega pomena oz. tvorba novega pomena. - Enciklopedija slovenske- ga jezika (ToporiSiE 1992: 324) Stevnost opisuje kot lastnost samostalnikov tako, da navaja dobe- sedno za merilo Stevnosti Stetje troStevilskih samostalnikov z glavnimi Stevniki in Stetje samo- mnoiinskih z 1oEilnimi Stevniki, za merilo neStevnosti pa, da se s takimi Stevniki m e izraia koli- Eina istega, ampak razliEnegac, torej raznovrstnost. (ToporiSiE 1992: 324) - Slovar Slovenskega pravopisa 2001 navaja oznake snovn., skupn., pojm. za Stevno- pri posameznih pomenih samo- stalnika, pomeni, ki vsebujejo KPS Stevno+, so brez oznake; pat pa imajo oznako Stevn. motivirani pomeni, tvorjeni iz pomenov s KPS Stevno-. Slovar Slovenskega pravopisa 2001 sicer ne prinaSa slovarskopomenoslovne definicije Stevnosti, niti ne posreduje eksplicitnega podatka o tem, kako je sistemsko zamiSljeno prikazovanje Stevnosti znotraj spec i fhe zasnove tega slovarja. 141zjemo v tem pogledu predstavlja CerneliE 1974, ki razvidno loEuje med Stevnostjo kot slo- varskopomensko kategorijo in slovniEnim Stevilom kot slovniEno kategorijo. l5 Najobseineje obdelano pri HoEevar GregoriE 1995. 74 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) nost, le da pri njih ne more biti zgoraj navedene predvidljive povezave med kategori- alno pomensko lastnostjo Stevno+ in ednino, niti se pomnoiitev posamitnega ne mo- re izraiati z mnoiino; mnoiinska oblika je pri teh samostalnikih namret edina moina oblika. Denotati samostalnigkih pomenov, ki vsebujejo KPS gtevno-, so v primerjavi z gornjimi (vsebujotimi KPS Stevno+) bolj raznoliki: lahko se povezujejo z nematerial- no neloEljivo zunajjezikovno danostjo (abstraktna predmetnost, npr. ialost); ali pa z materialno danostjo, ki je iz kontinuuma nelotljivih delcev (snov, npr. voda; Crystal 1991: 87) ali ki nastopa kot skupnost s staligta poimenovanja neindividualiziranih, medsebojno povezanih enakih enot (skupno, npr. listje, pohiitvo). Poimenovanje te vrste zunajjezikovnih danosti je veEinoma vezano na slovniEno gtevilo ednino, mno- iina pa glede na znataj pripadajote predmetnosti ne more pomeniti pomnoiitve po- samitnega, zato lahko dobi druge pomene (pri imenih snovi 'vrsta snovi', pri imenih lastnosti 'nosilec lastnosti' itd.). Posebnost tudi med temi predstavljajo samomnoiinski samostalniki, pri katerih ne more biti predvidljive povezave med slovnitnim gtevilom ednino in KPS gtevno-, niti ne predvidljivih povezav med slovnitnim Stevilom mno- iino in spremenjenimi pomeni. 4.1.5 Pri tipologiziranju slovarske vetpomenskosti glede na KPL gtevnost se tipi znotrajleksemskih neposrednih pomenotvornih povezav razvrgEajo glede na to, kate- ro zamenjavo Stevnostne KPS vkljutujejo: KPS gtevno+ + KPS Stevno- (npr. 'drevo' + 'les drevesa' (teinja)), KPS gtevno- + KPS gtevno+ (npr. 'snov' + 'predmet iz te snovi' (ielezo)) itd. 4.2 Cloveikost 4.2.1 ~lovegkost kot kategorialna pomenska lastnost samostalnika je opredelje- na s pomenskoskladenjskim mestom prvega delovalnika (vrgilec dejanja, nosilec last- nosti, nosilec stanja) oziroma strukturnoskladenjskim mestom osebka v stavku. Samostalnigki slovarski pomeni imajo glede na prisotnost KPS tloveSko+ ali KPS tlovegko- thko UPS, ki je v pomenski piramidi podrejena bodisi nadpomenski UPS kdo (v primeru KPS tloveSko+) bodisi UPS kaj (v primeru KPS tloveiko-). Glede na to, da je kategorialna lastnost tlovegkost znotraj hierarhitne ureditve samostalnigkih KPS niije kot lastnost gtevnost (tj. vsi samostalnigki pomeni se naj- prej delijo na take s KPS gtevno+ in take s KPS gtevno-, gele tisti s KPS gtevno+ so lahko tudi EloveSko+), predstavljajo posebnost samostalniki, ki so skupna imena, na- nagajota se na skupine oseb (dijaitvo, vojaitvo, aristokracija, otrotad ipd.)J6 Kategorialna pomenska lastnost Elovegko nima lastnega formalnega izraza (po- dobno kot glagolska vezljivost). V tem je mogoEe videti razlog, zakaj kategorialna pomenska lastnost EloveSkost v okviru slo- varopisnih obravnav ni deleina velike pozornosti: ker pat ne vkljuEuje vprasanja, s katerim forma- liziranim slovaropisnim sredstvom (oznako, pojasnilom ipd.) slovaropisno ustrezno prikazovati to pomensko danost z ozirom na z njenim uresnieevanjem povezane sintagmatske lastnosti; saj v ta namen obiEajno zadoSEa izbira ustrezne nadpomenke iz podmnoiice z vrhovno nadpomenko kdo. 16Prisotnost KPS Stevno- pri skupnih imenih onemogoEa normalno uresnititev KPS EloveS- ko+. Morda bi primere s slovarskim pomenom tipa 'skupina oseb' ozna8li kot posredno vsebujoEe KPS EloveSko+ (~posredno~ zaradi tega, ker gre za skupino oseb, ne katero koli skupino). J. Snoj, Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske vetpomenskosti 75 Se najpogosteje se tloveSkost omenja v povezavi s samostalnikom v povedkovni rabi (Kozlevtar 1968), in sicer zato, ker v povedkovni rabi predstavljajo posebno skupino samostalniki, ki v izho- diStnem pomenu vsebujejo kategorialno pomensko sestavino EloveSko+, v povedkovni rabi pa jo hkrati z ukinitvijo samostaniSkosti izgubijo. - VpraSanje izraienosti pomenske lastnosti tloveSko je zastavljeno - sicer v povsem drugem okviru, v okviru pomenoslovne teorije znotraj tvorbene slovnice - tudi v OreSnik 1972, in sicer v zvezi z opisi relacijskih sistemov. V opisih relacijskih si- stemov naj bi bili opomenjeni t. i. zahtevki glede sobesedila (angl. contextual properties). Zaplet v zvezi z oznako +tlovek je opisan takole: ~Npr . ob relacijskem sistemu {t+ poroten) naj bi bil zahtevek, da morata semantitni definiciji a in b v zapisu stavtnega pomena a . r . b, kjer vsebuje r eno od semantitnih oznak sistema Bbiti poroten~, vsebovati semantitno oznako +Elovek. Tako bi se formaliziralo intuitivno spoznanje, da je npr. stavek *Misel je poroEena s kamnom z vidika po- mena v normalnem slogu nepravilen. - Po konkurentnem staliSh sodijo taki zahtevki do sobese- dila v skladnjo. Za zdaj je vpraSanje odprto.~ V opombi k temu mestu avtor dodaja: ~Kdor trdi, da sodi npr. tu navedeni zahtevek glede sobesedila v skladnjo, uvaja v teorijo sintaktitno oznako +Elovek. Uvedbo kateregakoli konstrukta v skladnjo utemelji predlagatelj tako, da dokaie, da je potrebno novi konstrukt omeniti v vsaj enem sintaktitnem pravilu slovnice. Kar zadeva oznako +Elovek, mi za zdaj ni znano, da bi jo bilo treba omenjati v kakem sintaktitnem pravilu.~ (OreS- nik 1972: 43) 4.2.2 Pri tipologiziranju slovarske vetpomenskosti glede na KPL EloveSko se tipi medpomenskih povezav razvrgEajo glede na spremembo: KPS EloveSko- + KPS EloveSko+ (npr. 'dejanje' + 'vrSilec dejanja' (grabei -a m))!7 5 Tipologija samostalnigkih znotrajleksemskih medpomenskih povezav gle- de na pomenotvorne spremembe na ravni kategorialnih pomenskih sestavin 5.1 IzhodiSEe za sledeEo tipologijo je bila neposredno na slovarskem gradivu izvedena popolna tipologizacija samostalnigke veEpomenskosti glede na ugotovljene tipe pomenskosestavinske dinamike (pomenska vsebovanost in pomenski prenosi (me- tonimija s sinekdoho in metafora))?' Tako izvedena tipologija je spodbudila nadaljnje tipologiziranje glede na spremembe, ugotovljene na ravni KPS. Tako se je npr. za mnoiico metonimitnih medpomenskih povezav pokazala moinost, da se celotna skupina posebej raztleni glede na to, do katerih sprememb na ravni KPS pride pri izpeljavi motiviranega pomena iz osnovnega pomena. VeEpomenskost je bila za potrebe tipologizacije analizirana z metodo pomen- skosestavinskih opisov pomenskih dvojic, povezanih z neposredno motivacijo, na na- Ein: pomenotvorno izhodigEe (motivirajoti pomen, izhodiSEni pomen, osnovni pomen) + pomenotvorni rezultat (motivirani pomen, tvorjeni pomen). Primer: ieleznina -e i 'izdelki iz ieleza, kovin' (KPS gtevno-, skupno) + 'prodajalna z izdelki iz ieleza, kovin' (KPS gtevno+); prevod pomenske dvojice na raven pomenskih skupin oz. tipa medpomenske povezave: 'predmeti' + 'prodajalna predmetov'. Iz primera je razvidno, kako je za vsak pomen posebej ugotovljena kategorialna pomenska sestavina, uresni- Eujota kategorialno pomensko lastnost. Tak opis sicer Se vedno predstavlja veCpomenskost kot staticno lastnost leksema, vendar s poudarkom na spremembi, ki jo doiivi zgradba motivirajotega pomena pri tem, ko opravlja vlogo izhodiSCa za tvorjeni pomen. 17Sprememba KPS EloveSko+ + KPS tloveSko- (npr. 'vrSilec dejanja' + 'sredstvo' (hlapec -pca m) v obdelanem gradivu ni bila evidentirana. l8 Podrobneje o zasnovi in gradivski izvedbi te tipologizacije gl. v Snoj 2004: 71-102. 76 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) 5.2 Ugotovljena tipologija, upogtevajoEa spremembe kategorialnih pomenskih se- stavin veCpomenskih samostalnikov, je v spodnjem prikazu organizirana v tem redu: (1) Stevno+ + Stevno-, 2. Stevno- + Stevno+, 3. gtevno- {pojmovno) + gtevno- {skup- no), 4. gtevno- {pojmovno) + gtevno- {snovno}. Sledijo povezave, vsebujoCe spremembo znotraj KPL EloveSko. Navedbi posamezne tipske povezave (npr. 'predmeti' + 'prodajal- na s predmeti') so pripisani leksemi, ki vsebujejo navedeno pomensko povezavo (npr. h gornji dvojici 'predmeti' + 'prodajalna s predmeti': biiuterija, galanterija, delikatesa, kramarija, manufaktura, optika, pozamenterija, Specerija, iele~nina)?~ 5.3.1 Pomenske izpeljave, vkljuEujoEe spremembo KPS gtevno+ + gtevno- MetonimiCni pomeni 1. 'predmet' - 'individualizirana skupnost predmetov' (gtevno- = skupno) (bukev, bor ('drevo' - 'drevje'); govedo ('iival' - 'vet iivali')) 2. 'posoda' - 'vsebina posode' (Stevno- = snovno) (konzerva, kozarec, kroinik, lonec, majolika, skleda, skodela, skodelica, sod, steklenica, Skaf , Skatla, vrc', zaboj) 3. 'uiitni del kulturne rastline' - 'jed iz uiitnega dela kulturne rastline' (Stevno- = snovno) (melan~ana)~~ Sinekdohni pomeni l.'drevo' - 'les' (gtevno- = snovno) (balza, brest, gaber, hikori, javor, jesen, mace- sen, mahagoni, mahagonovec, palisander, sandal, tik itd.) 2. 'iival' - 'krzno' (Stevno- = snovno) (hermelin, nerc, norka, kuna, ponorka, lisica) 3. 'iival' - 'meso' (gtevno- = snovno) (bekon; piic'anec, puran, zajec, sma, kura; koitrun, losos, polh) 4. 'del CloveSkega telesa za opravljanje doloCene funkcije' - 'opravljanje funkcije' (gtevno- = pojmovno) (nos, roka, glava, oko, uho, srce) 19Zaradi verodostojnosti v pogledu leksikaliziranosti dane pomenske povezave so navedeni samo tipi pomenskih povezav, dobljeni pri sistematitni obdelavi 2763 samostalniSkih znotrajlek- semskih medpomenskih razmerij pri samostalnikih Erk G, M, R in Z v SSKJ; nekateri tipi med- pomenskih povezav, ugotovljeni po drugih, priloinostnih naEinih (navedbe v strokovni literaturi, nakljutno odkriti tipi v gradivu), pa so navedeni samo, Ee imajo potrdilo v gradivu (SSKJ, bese- dilni korpus Nova beseda, novejSe gradivo LeksikoloSke sekcije ISJ). Glede na to je treba prifako- vati, da v tipologiji ni naveden kateri od razmeroma pritakovanih tipov; prav tako je na osnovi gradivskega preverjanja pri ponazorilih lahko izostal leksem, pri katerem se regularno priEakuje doloteni tip medpomenske povezave. 20 Primer melancana je izjemen in delno ustreza tej skupini; praviloma je namreE motivirajo- Ei pomen za 'jed' poimenovanje, vkljutujote KPS Stevno- (snovno) (rostbif, file, sekanica; blitva, solata, Spinata, mangold, repa, ribez), ki se v tem pomenu regularno povezuje s slovnitnim Stevi- lom ednino. Lahko pa primer melancana sluii kot opozorilo, da je povezava med kategorialno pomensko lastnostjo Stevnostjo in slovnitnim Stevilom pri poimenovanjih kulturnih rastlin in pri njihovih motiviranih pomenih delno predvidljiva, vendar ne do stopnje avtomatizma. Tako bi pri melancana moral slovarski opis s staliSEa Stevnosti vkljuEevati te podatke: 1. 'enoletna kulturna rastlina s temno zelenimi dlakastimi listi in stebli in vijolitastimi jajtastimi sadovi' kojiti melan- cane; nasad melancan; t a s obiranja melancan in paprike); kategorialna lastnost Stevnost: vsebova- nje KPS Stevno-; slovniEno Stevilo, s katerim je izraiena ta lastnost v tem pomenu: mnoiina 2. 'sad te rastline' (odtrgati melancano; narezati melancano nu rezine); kategorialna lastnost Stevnost: KPS Stevno+ 3. 'jed iz tega sadu' (jesti melancane; ne marati melancan); kategorialna lastnost Stevnost: KPS Stevno-; slovnitno Stevilo, s katerim je izraiena ta lastnost v tem primeru: mnoiina. Prim o tej problematiki Mel'Euk 1985: 257-264. J. Snoj, Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske veEpomenskosti 77 5. 'predmet kot znamenje delovanja, stanja' - 'delovanje, stanje' (Stevno- = pojmov- no) (iezlo) 5.3.2 Pomenske izpeljave, vkljuEujoEe spremembo KPS Btevno- + Btevno+ 5.3.2.1 Btevno- {pojmovno) + Btevno+ MetonimiEni pomeni 1. 'dejanje' - 'vrSilec dejanja' (administracija, admiraliteta, agentura, aktiv, asistenca, aviacija, avtoprevozniitvo, grabei, gverila, menediment, manufaktura, medicina, obramba, razsodniitvo, reakcija, radiodif uzija, radio, radiotelevezija, ravnateljstvo, reiim, vodstvo, i e l e~n ica )~~ 2. 'dejanje' - 'predmet za dejanje' (reklama)22 3. 'stanje' - 'nosilec stanja' (dremei, eksistenca, nevera) 4. 'stanje' - 'vzrok stanja' / 'povzroEitelj stanja' (razotaranje; nesreta, nevarnost, ra- dost, ra~hajanje)~~ 5. 'lastnost' - 'nosilec lastnosti' Cgrdoba, hudoba, gracija, lenoba, malopridnost, me- diokriteta, netimrnost , nesramnost , neumnost , ialost , ilehtnoba, iivljenje; genij, ta- lent zaradi izpeljave 'sposobnost za ka$ - 'Elovek, ki ima to sposobnost'; domino, maska, noia zaradi izpeljave : 'oblaEilo' - 'Elovek, ki ima to oblaEilo7) 6. 'lastnost' - 'predmet nosilec lastnosti' (1. tudaitvo, grobost, ljubeznivost, malo- pridnost , modrost , nasilniitvo, nesramnost , neumnost , neinost , odgovornost , predr- znost, prijaznost, prisrtnost, vljudnost; 2. absurdnost, aktualnost, dobrina, majh- nost, malost, mehtava, melodija, modrost , neokusnost , neprijetnost , neumnost , ne- vietnost , neznanost , nitevost , nitnost , novost , objektivnost , omejenost , pojavnost , pojmovnost , pomanjkljivost , posameznost , pravljitnost , nagota, prijetnost , prikri- tost, privlatnost , razseinost , radikalnost , razlitnost , rariteta, razkoije, razkoinost , reakcionarnost , redtina, redkost , relativnost , resnitnost, skupnost , specialnost, sploinost, subjektivnost, subtilnost, sveiina, telesnost, teia, toplina, transcendenca, 21Ci~ti vzorec z razmerjem 'dejanje' (KPS EloveSko-) - 'vrSilec dejanja' (KPS Stevno+, in si- cer EloveSko+) ima malo uresnititev. PogostejSi so primeri, ko je 'vrSilec dejanja' individualen ali skupinski ali samo skupinski, zlasti v pomenu 'delovni kolektiv' (skupina, skupnost zaposlenih); to je povezano s spremembo, da je v teh primerih tudi pomen 'dejanje' nadomeSEen s pomenom 'de- javnost', temu ustrezno pa 'vrSilec dejanja' s pomenom 'opravljavec dejavnosti'. Ugotovljeno bi lah- ko sluiilo kot dopolnjevalno dolo8lo kategorialne pomenske lastnosti EloveSko: Samostalnik ima v danem pomenu kategorialno pomensko sestavino EloveSko+, Ee je lahko v vlogi vrSilca dejanja, vendar nima pomena 'skupina', 'skupnost'. 22 Primeri, ki bi v tolikSni meri kot reklama ustrezali dvojici 'dejanje' - 'predmet za dejanje', so redki. Teiko jih je 1oEevati"od bliinjih pomenov 'rezultat dejanja' (roj), 'predmet dejanja' (raz- sad), 'orodje dejanja' (iviiga; Zviiga oddaja lepe glasove 'predmet za dejanje' - piskati na iviigo 'orodje dejanja'), 'sredstvo dejanja' (dokumentacija ('kar kaj izprituje' ali pa 's Eimer se kaj izpriEu- je'), argumentacija, negacija, numeracija) in 'vzrok/povzroEitelj dejanja' (ialitev). Prim. Se razlaga, refitev, zamenjava. 23Ta pomenska dvojica je moina tudi brez spremembe v Stevnostni KPS: gorje, lakota, ieja ipd. Iz tega je mogoEe sklepati, da se sprememba v smislu pojavitve KPS Stevno+ pojavi zlasti ta- krat, ko so moine Stevilne razliEne konkretizacije za pomen 'vzrok' ali 'povzro8telj'; za tak po- men je potrebno poimenovanje s poudarjenim pomenom posameznosti, kar se konkretizira v KPS Stevno+. 78 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) transcendentalnost, tujstvo, tukajinjost , udobnost , ugodnost , umetnost , umiiljenost , uradnost, verjetnost , vsakdanjost , vzporednost , zakonitost , zanimivost , zaupnost , zo- pmija, zoprnost , ialost) 1. Redakcija leksema neumnost iz Slovarja slovenskega knjiinega jezika opozarja na glavne zna- Eilnosti medpomenske povezave 'lastnost' - 'predmet nosilec lastnosti': nehmnost -i i: 1. 'lastnost neumnega Eloveka': Njegovo neumnost so hitro opazili I obialovati ne- umnost odloEitve ... 2. ekspr. 'neumno govorjenje ali ravnanje': Ta prepoved se mu je zdela neum- nost 1 govoriti neumnosti; poEenjati, uganjati neumnosti ... I1 'kar je neumno sploh': Take neum- nosti Se nisem bral, gledal I Napolnili so mu glavo z neumnostmi 'neumnimi nazori, mislimi' Pomen 'lastnost' v motivirajoEem pomenu je lahko omejen s pripisovanjem lastnosti doloEeni od- nosnici ('lastnost neumnega tloveka') ali pa ne (absurdnost: 'lastnost, znaEilnost absurdnega'); pri lastnostih, tipitnih za Eloveka, je omejitev navadno navedena (607 pomenov v SSKJ ima izpisano razlago 'lastnost tloveka'), in v teh primerih je motivirani pomen predvidljiv v okviru 'govorjenje 1 ravnanje 1 vedenje 1 dejanje'. Prehod od KPS Stevno- v motivirajoEem pomenu v KPS Stevno+ v motiviranem pomenu je razviden iz ponazarjalnih zgledov, razlaga pa ni vedno toliko natantna, da bi upoStevala to razliko. V razlagi obeh pomenov je tako prikazan metonimitni prehod iz po- mena 'lastnost' (KPS Stevno-) v pomen 'kar ima tako lastnost', nadaljnje dolotanje metonimitnega 'kar' pa je preneseno v ponazarjalne zglede, v razlagi pa samo okvirno nakazano z moinostmi, ki so npr. v zvezi s EloveSkimi lastnostmi najbolj pogoste ('ravnanje' 1 'vedenje' I 'dejanje' 1 'govorje- t~je ' )?~ 2. Na podoben naEin oije predvidljiv motivirani pomen 'predmet nosilec lastnosti' imajo Se nekate- ri samostalniki, npr. samostalniki iz pridevnikov za barve pomen 'omejena povrSina take barve' (belina, trnina, Ernjava, modrina, rumenina, rdetina, rjavina, sinjina, sivina, zelenina, zlatnina), sicer pa je ta predvidljivost nasploh omejena s pomenom najbolj tipiEnega samostalnika, ki se mu pripisuje v motivirajoEem pomenu imenovana lastnost ('golota: 'kar je golo': Velik izrez je kazal precej golote = 'gole w). Slovarske razlage so v tem pogledu razlifne, ker upoStevajo morebitno leksikaliziranost poimenovanja toEno doloEene zunajjezikovne danosti z izlastnostnim samostalni- kom in v tem primeru iz razlage niti ni vet razvidna metonimiEna povezanost p o m e n o ~ ? ~ VeEi- noma vsebuje pomen 'predmet nosilec lastnosti' KPS Stevno+, kar je v slovarskem prikazu naka- zano z zgledom (iz same razlage 'kar je tako ...' Stevnost ni razvidna), nekateri redki primeri pa imajo izkazana dva pomena za 'predmet nosilec lastnosti', in sicer abstraktni pomen s KPS Stev- no- (lepota: 'kar je lepo' h t za lepoto), in konkretni pomen s KPS Stevno+ ('lepa stvar': naravne lepote). 24HoEevar GregoriE 1995: 454, hvali reSitve v SSKJ, pri katerih so s Stevnostnimi razlikami povezane pomenske spremembe prikazane tudi v razlagah (prijaznost: lastnost - dejanje, ravnanje, prilizljivost: lastnost - besede, irazi, pikantnost: lastnost - dogodek); v zahtevi, da nsodijo na prvo mesto neStevni zgledi, torej pri prijaznost najprej iztriek zahvaljujem se vam za to prijaznost, in Sele potem izkazovati komu prijaznosti.~, pa ne upoSteva, da besedilni iztriek v tem primeru ne zadoSEa za doloEitev Stevnostne lastnosti; zares je v prvem zgledu prijaznost v ednini, kar pa ne onemogoEa pomena 'prijazno dejanje', ki vsebuje KPS Stevno+, enako kot v drugem zgledu; torej oba navedena zgleda lahko ponazarjata pomen s KPS Stevno+, v slovarskem sestavku pa sta pra- vilno razvrSEena po pravilu, da so pri samostalniku zgledi za brezpredloino rabo pred zgledi za predloino rabo. 25 Npr. pri leksemu pomanjkljivost so vsi pomeni metonimitno izpeljani iz pomena 'lastnost', iz razlag pa vsaj na prvi pogled to ni razvidno. Takih primerov je med zgoraj navedenimi Se ne- kaj. - J. Meze na naretnem gradivu nekaterih govorov na PivSkem ugotavlja, da so mnogi abstrak- tni samostalniki iivi samo v motiviranem pomenu, leksikaliziranem za poimenovanje toEno dolo- tenega pojma, predmeta, osebe, brez izhodigtnega lastnostnega pomena, npr. poboinost 'cerkveno opravilo', smrkavost 'konjska bolezen', splahota 'plaSen Elovek', grenkoba 'grenka pijaEa', grdoba 'slab tlovek' in 'grd, slab travnik', sladkoba 'sladka jed, pijaEa'. (Meze 1959: 36) J. Snoj, Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske veEpomenskosti 79 7. 'dejanje' - 'predmet dejanja' (anketa, aplikacija, aprovizacija, doiivetje, fantazi- ranje, izbor, izpis, korektura, kosilo, nakup, obtutek, obtutje, pletenje, ral, razsad, razstava, recitacija, recitativ, Sivanje, utenje, i r t e ~ ) ' ~ Primeri so teiko loEljivi od tistih pri 'dejanje' - 'rezultat dejanja', kar je nakazano celo v slovarski razlagi 'kar se plete, je spleteno' pri pletenje: 1. 'glagolnik od plesti': ukvarja se s pletenjem; bombai, volna za pletenje; kvaEkanje in pletenje I roEno, strojno pletenje 1 pletenje koSar 2. 'kar se plete, je spleteno': ko je priSel, je odloiila pletenje 8. 'dejanje' - 'drugi predmet dejanja' (dopolnitev, oprema) Primere je teiko razmejiti od pomena 'predmet za dejanje' (oprema: kar kaj opremlja, kar kaj do- polnjuje) ali 'orodje I sredstvo za dejanje' (s Eimer se kaj opremlja, dopolnjuje). 9. 'dejanje' - 'rezultat dejanja' (abstrakcija, aerofotografija, agregacija, alegorija, asociacija, obeleiba, groteska, dognanje, dramatizacija, harmonizacija, gradnja, makrame, makrofotografija, malaroa, mikrofotografija, misel, novelistika, pisanje, nakup, konstrukcija, recept , recenzija, razglas, rekonstrukcija, reprodukcija, re^:^ reportaia, retuSa, retrospektiva, resolucija, reminiscenca, redukcija, reptura, risanje, razdejanje, raztlemba, razodetje, razprava, agregacija, realizacija, razval, razvod, reakcija, reeskont , rezervacija, redakcija, risarija, rimarija) Skupina 'dejanje' - 'rezultat dejanja' je na ravni denotativne pomenskosti precej raznolika, zato so Stevnostne razlike pri pomenu 'rezultat dejanja' uporabno razvrstitveno merilo. Med motiviranimi pomeni 'rezultat dejanja' moEno prevladujejo pomeni s KPS Stevno+. NeStevni obsegajo tri skupine: 1. 'stanje' (pojmovno), npr.: razporeditev, razdejanje, razmestitev, razvrstitev; 2. 'snov' (snovno): ia- ganje, iamanje, rust (tudi skupno); 3. 'izdelek, ki obsega skupino enot kot celoto' (skupno): roma- nopisje. V skupino 'dejanje' - 'rezultat dejanja' se uvrSEajo tudi nekateri leksemi, pri katerih pomen 'de- janje' ni povrSinsko razvidno tvorjen iz g l a g ~ l a . ~ ~ Npr.: akvarel: 'slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami': Slikar goji akvarel i e od mladosti I/ 'slika v tej tehniki': Na steni visijo akvareli; razstava akvarelov; olje: 'slikarska tehnika, pri kateri se slika z oljnatimi barvami' I1 'slika v tej tehniki': razstava olj; olja in akvareli. Navedena primera nakazuje- ta znotraj tipa 'dejanje' - 'rezultat dejanja' obstoj podtipa 'umetniSko oblikovanje po dolotenem na8nu' - 'umetniSko delo, ki nastane pri tem oblikovanju' (akvatinta, enkavstika, gr~fika:~ gra- 26 Pri obravnavi slovnitnih Stevil ednine in mnoiine kot izrazila Stevnostne opredelitve v zve- zi s pojmovnimi imeni HoEevar GregoriE (1995) ne prepoznava posebej pomenske spremembe 'de- janje' - 'predmet dejanja' oz. 'rezultat dejanja', pat pa ima za te vrste primere zastavljeni pomen- ski skupini 'ponovljivost in vetkratnost' in 'individualizacija' (HoEevar GregoriE 1995: 445). Tako tudi v komentarju k slovarskemu prikazu pri predvidenje pri zgledu njegova predvidenja se niso uresniEila (nasproti zgledu predvidenje nesrete) le pogreSa veEje samostojnosti v slovarskem prika- zu, sicer pa pomenske spremembe ne opredeljuje (453). 27 Pri pomenu 'rezultat dejanja' izglagolskih samostalnikov s pomenom 'deformirati, poSkodo- vati' (urez, zlom, prelom) Apresjan omenja moinost prepletanja pomena 'rezultat dejanja' in 'mesto dejanja' (*Pri urezu je priSlo do krvavitve. - *pokriti urez z obliiem). (Apresjan 1995: 197) Gradi- vo v SSKJ tega ne kaie. 2sSlovarske redakcije morajo biti tudi v tem primeru na poseben na8n brane, da se pokaie metonimiEna povezanost pomenov na ravni 'dejanje I dejavnost' - 'rezultat dejanja'. Tako je v to skupino mogoEe uvrstiti tudi na prvi pogled nepovezana pomena pri arhitektura: 'dejavnost, pri kateri se estetsko oblikuje prostor': Arhitektura mora upoStevati statiEne zakonitosti - 'stvaritev I stvaritve te dejavnosti' (v SSKJ: 'kompleks arhitekturnih stavb, objektov z zna8lnostmi doloEene dobe'): ljubljanska baroEna arhitektura (Stevno-, skupno); ogledati si nekaj arhitektur v kamnu (Stevno+). 29V nekaterih primerih je rezultat dejanja tudi Stevno-, in sicer skupno: grafika: razstava grafike 'grafitnih izdelkov'; poezija: objaviti vso pesnikovo poezijo 'pesniSka dela'. 80 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) vura, gvaf, kolai, lepljenka, litografija, olje, praskanka, sgraffito, trganka, arhitektura, poezija, g l a ~ b a ) . ~ ~ 10. 'dejanje' - 'sredstvo dejanja' (dovod, pogon) Pomen 'sredstvo dejanja' sicer vkljutuje dve skupini pomenov: 1. 'snov' (Stevno-) (polnilo, prernaz) in 2. 'naprava 1 celota naprav' (Stevno+ (dovod) 1 Stevno- (skupno))(ventilacija, napeljava, vzme- tenje, dokumentacija). 11. 'dejanje' - 'mesto dejanja' (1. prehod, dovoz, izstop, izvoz, odvoz, prehod, privoz, sestop, uvod, vstop, vtok (tvorjenke iz premikanjskih glagolov); 2. izkop, izliv, iztok, kritje, odkop, razcep, razliv, raztok, razsad, rez, zajetje) Podskupino predstavljajo samostalniki z motivirajotim pomenom 'dejavnost': receptura: 'izdelova- nje zdravil po zdravnikovem receptu' - '1ekarniSki oddelek za tako izdelovanje zdravil'. Pri ne- tvorjenkah oz. neavtohtonih tvorjenkah je pomenska povezava na prvi pogled manj razvidna. Prim. Se aseptika, administracija, anglistika, ambulanta, galvaniziranje, karantena, kramarija, no- viciat, rentgen, iupanstvo, raEunovodstvo, redakcija, trgovina. 12. 'dejanje' - 'obred, vkljutujot to dejanje' (daritev, darovanje) 13. 'dejanje / dogodek 1 stanje' - 'dokument o tem' (sporazum, absolutorij, diploma, koncesija, mnenje, objava, ratun, razglas, razpis, recept , resolucija, rezervacija, ro- dovnik) 14. 'ples (natin premikanja)' - 'skladba za ples' (bolero, bossa nova, bugivugi, kalip- so, tatata, tarlston, fokstrot , galop, gavota, habanera, karioka, krakovjak, madi- son, mambo, menuet , onestep, pavana, rokenrol, rumba, samba, segidilja, Simi, So- tiS, StajeriS, tango, tvist, valtek; polka, kazatok, mazurka, poloneza, ragtime; sara- banda, gig^)^' 15. 'vsebina' - 'knjiga s to vsebino' (pravopis, brevir, tasoslov, nomenklatura, register) Sinekdohni pomeni 1. 'pojav, vkljutujoE znatilno predmetnost' - 'predmetnost' (razstava, muzej, rent-a-car) 2. 'dejanje, dejavnost, stanje, vezano na doloten predmet' - 'predmet' (gol, ristanc) 3. 'polititna ureditev driave' - 'driava s to ureditvijo' (monarhija) 4. 'naEin sklanjanja doloEene vrste samostalnikov' - 'samostalnik iz te vrste' (femini- num, maskulinom, nevtrum) 5.3.2.2 itevno- {snovno) + itevno+ MetonimiEni pomeni 'snov' - 'izdelek iz snovi' a) 'snov' - 'nedoloten izdelek iz snovi' (guma, ielezo, steklo) b) 'snov' - 'doloten izdelek iz snovi' (asfalt, mavec) 30V tip 'dejanje' - 'rezultat dejanja' tudi Filipec uvrSEa (imenuje jih varianta produktivnega podtipa 'dejanje' - 'rezultat dejanja'): architektura, grafika, hudba, kinematografie, poezie, reiie, sochahtvi. (Filipec 1986: 115) 31 Zunaj tega vzorca, torej brez motiviranega pomena 'skladba', ostajajo plesi, pri katerih je iz razlage razvidno, da so razlotevani zlasti s posebnimi gibalnimi figurami, in ne s kompozicijski- mi znatilnostmi (Eetverka 1 kadrilja, kotiljon, rezijanka, tarantela, vrtec). 82 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) 3. 'tin I naziv' - 'nosilec Eina 1 nosilec naziva' (general, magister, marial, general- lajtnant , generalmajor, mareialo, major) MetaforiCni pomeni 1. 'iival' - 'Elovek' (golobitica, gad, glista, golobica, gorila, gos, gosenica, govedo, matek, matica itd.) 2. 'mitoloSko bitje' - 'Elovek' (gigant, angel, harpija, hudit, paltek) 3. 'stanje' - 'Clovek' (nesreta, griia, pokora) 4. 'izlotek' - 'Clovek' (gnoj, govno, gnida, grinta) 5. 'predmet z dolotieno fizikalno lastnostjo' - 'Clovek z doloCeno vedenjsko lastnostjo' (motovilo, goba, trlica, brus) 6. 'prvina zemljepisne oblikovanosti' - 'Clovek' m a , skala) Kratice KPL kategorialna pomenska lastnost KPS kategorialna pomenska sestavina RPS razloCevalna pomenska sestavina UPS uvrSEevalna pomenska sestavina SSKJ Slovar slovenskega knjiinega jezika Literatura APRESJAN, Ju. D., 1995: Leksiteskaja semantika. Moskva: VostoCnaja literatura RAN. - - 1974: Regular Polysemy. Linguistics 142. 5-32. Collins Cobuild English Language Dictionary. London 1992: Cobuild. CRYSTAL, D., 1991: A Dictionary of Linguistics and Phonetics. Oxford: Blackwell. DERGANC, A., 1991: 0 (ne)Stevnosti poimenovanj za zelenjavo, sadje in jagode v slo- venSCini in ruSCini. Slavistitna revija 3913. 277-283. FILIPEC, J., CERMAK, F., 1985: ceska lexikologie. Praha: Academia. HOCEVAR GREGORIC, M., 1995: Slovenski negtevni samostalniki in njihova obrav- nava v SSKJ. Slavistitna revija 4314. 441-458. JAKOBSON, R., 1989: Lingvistitni in drugi spisi. Ljubljana: SKUC, Filozofska fakul- teta. KOZLEVCAR, I., 1968: 0 pomenskih kategorijah samostalnika v povedkovi rabi. Je- zik in slovstvo XIII, 1. 11-16. - - 1974: SlovniCno Stevilo in pomenske kategorije samostalnika. 10. seminar sloven- skega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 31-39. MECCUK, I. A., 1985: SemantiCeskie osobennosti ,,isCisljaemyha suSCestvitel'nyh v russkom jazyke i ih leksikografiteskoe opisanie. Poverhnostnyj sintaksis russkih Cislovyh vyraienij. Wiener slawistischer Almanach 16. Wien. 257-264. J. Snoj, Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske veCpomenskosti 83 MEZE, J., 1959: 0 abstraktih iz pridevnikov. Razprave drugega razreda SAZU V . Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 32-45. ORESNIK, J., 1972a: Formalizacija semantiEnih definicij najmanjgih jezikovnih enot s pomenom. Problemi semantike, sintakse in obravnave tekstov. Ljubljana: Ingti- tut Joief Stefan. 27-33. Slovar slovenskega knjiinega jezika: Elektronska izdaja v 1.0. 1998. Ljubljana: DZS. Slovenski pravopis. Ljubljana 2001: SAZU in ZRC SAZU. SNOJ, J., 2002a: Tipologija slovarske vetpomenskosti. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tipkopis. - - 2002b: Nekatere znatilnosti slovarskega sestavka novega Slovenskega pravopisa. 38. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. - - 2004: Tipologija slovarske vetpomenskosti slovenskih samostalnikov. Ljubljana: Zaloiba ZRC. TOPORISI~, J., 1966: Slovenski knjiini jezik 2. Maribor: Zaloiba Obzorja. - - 1974: Stilnost oblikoslovnih kategorij slovenskega knjiinega jezika. Slavistitna revija 2212. 245-262. - - 1975: Esej o slovenskih besednih vrstah. Jezik in slovstvo 20, 8. 295-305. - - 1976: Slovenska slovnica. Maribor: Zaloiba Obzorja. - - 1981: K teoriji spola v slovenskem (knjiinem) jeziku. Slavistitna revija 2911. 79-94. - - 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Driavna zaloiba Slovenije. - - 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Zaloiba Obzorja. VIDOVI~ MUHA, A., 1992: SlovniEna obvestilnost Slovarja slovenskega knjiinega je- zika. Zbornik Slavistitnega druitva Slovenije. 35-49. - - 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: Znan- stveni ingtitut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske fakultete). ~IC-FUCHS, M., 1991: Znanje o jeziku i znanje o svijetu. Semantitka analiza glago- la kretanja u engleskom jeziku. Zagreb: Filozofski fakultet. Prispelo septembra 2004, sprejeto decembra 2004 Received September 2003, accepted December 2004 Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske veEpomenskosti Kategorialni pomen, prepoznan kot obvezna sestavina slovarskega pomena, se uresniEuje preko kategorialnih pomenskih lastnosti oz. kategorialnih pomenskih se- stavin. Skladenjskofunkcijska opredelitev kategorialne pomenske lastnosti vzpostavlja povezavo med kategorialnimi pomenskimi lastnostmi in besednimi vrstami. Dana mnoiica poimenovalnih prvin je namret preko vsebovanega nabora dolotenih kate- gorialnih pomenskih lastnosti nosilka dolotene skladenjske vloge in s tem konkreti- 84 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) zacija besedne vrste. Kategorialne pomenske lastnosti samostalnika so npr. spol, pod- spola iivost in EloveSkost, gtevnost in sklanjatev. Tvorbno neposredno povezana pomena veEpomenskega samostalnigkega leksema se lahko medsebojno razlikujeta glede na to, da vsebujeta eno od nasprotnih KPS, uresniEujoEih doloEeno KPL. Npr. v leksemu tkinja -e 2 se pomena 'drevo' in 'les drevesa' tipologko razlikujeta v tem, da je KPL gtevnost v pomenu 'drevo' uresniEena s KPS gtevno+ in v pomenu 'les' s KPS gtevno-. Neposredne pomenske izpeljave, ugotovljene znotraj vetpomenskih leksemov, je mogoEe tipologizirati glede na to, ka- tero od sprememb na ravni KPS vkljuEujejo. V sestavku so prikazani tipi samostal- nigkih pomenskih izpeljav (ugotovljeni na 2763 samostalnigkih znotrajleksemskih medpomenskih povezavah, izkazanih v Slovarju slovenskega knjiinega jezika), ki vkljuEujejo spremembe na ravni KPL gtevnosti (1. gtevno+ + gtevno-; 2. gtevno- + gtevno+; 3. spremembe znotraj gtevno-: pojmovno + skupno, pojmovno + snovno) in EloveSkosti (4. Elovegko- + EloveSko+). Categorial semantic properties and the typologization of lexical polysemy The categorial meaning, considered an immanent component of the lexical meaning, is realized through categorial semantic properties, that is to say, categorial semantic features. The syntactic-functional definition of categorial semantic proper- ties establishes the link between categorial semantic properties and word classes. That is to say, the given group of lexemes goes beyond the aggregate of the part- icular categorial semantic features as the carrier of the specific syntactic role and thus the concretization of the word class. The categorial semantic properties of the noun are, for example, gender, the subgenders animacy and humanness, count- ability, and declension. Two meanings of a polysemantic lexeme, belonging to directly motivated poly- semy, can differ from one another depending on whether they contain one of the opposing categorial semantic features (CSF). For example, in the lexeme tkinja -e, fem. 'cherry', the meanings 'tree' and 'wood of the tree' differ typologically in that the CSP of countability in the meaning 'tree' is realized with the CSF +count and in the meaning 'wood' with the CSF -count. Direct semantic derivations found in polysemantic lexemes can be typologized taking into consideration the change on the level of CSF. The paper shows the types of noun semantic derivations (from 2,763 nouns attested in the Dictionary of Standard Slovene), including changes on the level of the CSP of countability (1. +count + -count; 2. -count + +count; 3. changes internal to -count (abstract + collective, abstract + mass) and humanness (4. -human + +human).