UDC UDK 911.2:551.44:001.4 = 863 SIGOVE TVORBE—KAPNIKI— KRAS— kras Iv an G a m s * K r a n j č e v a ugotovitev , da je b il te rm in siga vpeljan sred i p re te k ­ lega sto le tja1 v slovensko geološko litera tu ro^ v slovensko speleologijo in k rasoslov je p a kom aj v tem sto le tju , im a širšo zgodovinsko pogojenost. H o h e n w a r t (1830, 1832) je p ri svo jem opisu P osto jn ske jam e zapisal izraz siga (Siniteir) v lie zelo red k ih p rim erih , vsesplošno, pa uporablja, b e ­ sedo k ap n ik (T ropfste in ) in im ena za posam ezne kaipniške oblike. Če ne m ore drugače, piše za sigo im e sk o rja (K ru ste ), s ta la k titn i sloji (S ta la k ti- tenschichtem ) in podobno. N jegovo pozornost so p riteg n ili p redvsem kapnik i. V S c h m i i d l o v e m (1854) opisu P osto jn ske jam e, P red jam e, P la ­ n in ske jam e in Loža beseda siga ni om enjena. Ta po jem je zapopaden pod podobnim i oznakam i. ko t p r i H ohenvvartu. Pač pa je v te j isti Schmidlotvi kn jig i (1854) p riobčil W. Z i p p e deset s tran i dolg p rispevek z naslovom Einige geognostische u n d m ineralog ische B em erkungen ü b er den H öhlen- kailkst-ein des K arsts (s. 209— 220). P ri oipisu naistanka sige je tr ik ra t o m e ­ n je n a sigova* tv o b ra (SiniterbiM ung) in e n k ra t sigova sk o rja (S in terkrusite). Tudi v n ad a ljn jih nem ško p isan ih vodn ik ih po P osto jnsk i jatrii odločno p rev la d u je jo iz raz i k ap n ik in kapn iške tvorbe. S lovenska vodniška lite ­ ra tu ra je nasta la n a te j osnovi in, razum ljivo , ni ču tila po treb e po u v a jan ju izraza sagove tvorbe. Od speleoloških te rm ino log ij sve tovn ih jezikov poznata posebno zvrst kapnikov , ki n as ta ja ob k a p lja n ju vode, le nem ška (T ropfste ine^T rim m el, 1965) in angleška l i te ra tu ra (dripstone, za raz liko od flow stone). A m eriška te rm in o lo g ija poizna le en a v rsto k apn ikov glede n a p ren ik a n je sigo tvom e u p o rab lja navadno d ru g e oznake (speleothem , s ta lactite , s ta lagm ite ). R uska te rm ino log ija pozna lie eno v rsto k apn ikov glede n a p rem ik an je sigo tvorne vode, te, nastade iz tekoče vode (natečn ie obrazoivanija - M a k s i m o v i č , 1963). T ud i srb ska (G a v r i:l oi v i č, 1974) in h rv a tsk a speleološkai li te ­ ra tu ra ( R o g l i č, 1974) ne poznaita te rm in a za kapn ike, ki. n as ta ja jo s k ap ljan jem vode. Keir se je P. K u n a v e r pri svojem opisu k rasa in * Dr., redni univ. profesor, PZE za geografijo, Filozofska fakulteta, A škerčeva 12, 61000 Ljubljana, YU. k rašk ih po javov naslon il p redvsem n a J. C v i j i č a , je zato razum ljivo , up o rab lja l poleg izrazov k ap n ik i tu d i siga in sigorve tvorbe. Če se bo v slovenščin i u sta lila ra b a sigotvical-sigavica za sigotvornoi vo ­ do, je p rav , d a se odločim o za drugo obliko-silgaviea (po vzg ledu sodavica). L ite ra rn i v ir, k i po K ratnjcu n av a ja obe oblik i ( G o s p o i d a r i č - H a b i č - Č a r , 1978) p a nas ponovno spom inja, dai po jem kap n išk a ob lika n i točno o p red e ljen in n i eno tno rab ljen . V tem v iru sta v pog lav ju pod naslovom »O blike kapnikov« prikaizani fo to g ra fiji in v te k s tu om enjen i dve obliki, sigove ponvice in sigov preliv , ka!r pa ne n a s ta ja iz k ap lja jo če vode, tem več iz polzeče ozirom a sto ječe vode. V stroigem sm islu besede ne bil sm eli m ed k ap n ik e š te ti niiti v isečih kapn ikov , k i ras te jo z od lagan jem sige iz polteeče ali m iru joče (cevčice) vode, n iti k ap n išk eg a stebra , k i ga debe li često le še voda, k i p ren ik a iz n jeg a n a n jegovo površje . V te m oziru pa je nedosledna tu d i tu ja spe leo loška lite ra tu ra . T r i m m e l (1965) n av a ja p r i te rm in u kapniškal tv o rb a (T ro p fs te in ­ b ild u n g ): » skupna oznaka zai sigove tvorbe, k i raste jo prosto- v jam skem prostoru .« P rosto v jam sk em p ro s to ru pa ra s te jo tu d i sigove tv o rb e ob p re n ik a n ju in iz h lap ev an ju vode nia površin i, iz m iru joče vode, k i jim določujejo ob liko k r is ta ln e sile in podobno. K er rastejoi tu d i v n ep reh o d n ih v o tlinah , b i bilo: v d efin ic iji p r im e rn e je u p o rab lja ti izraz vo tlino k o t jam ai Tudi na te m področju se kaže p o treb a po izdelav i podrobnei in s is te ­ m atične te rm in o to g ije za sigove tv o rb e in vse ja m sk e sed im ente. Sigove tv o rb e b i kazalo d e liti po več k r ite r ij ih , po n ač inu p rem ik an ja sigo tvorne vode (oblike, naistale 9 kapljajočo^ polzečo, tekočo, stoječo vodo), poi k r i- stailni sestav i (m onokrista lne in t.d .) , m in e ra ln i sestavi, po zu n an ji ob lik i itd . To bi b il doprinos tu d i k sv e to v n i speleologi j i. V slovensk i speleološki. l i te ra tu r i se v e č k ra t n a v a ja (gl. P osto jn ska j a ­ m a, 1978, s. 5), da je A. S c h m i d i si svojo kn jigo ite 1. 1854 p o sta l oče spelicologije. V tis tem delu kn jige , k i ga je n ap isa l A. Schm idi sam , jel v g lavnem s tv a re n in k v a n tita tiv n i opis jalm in v p rim erjav i, z p red h o d n im i deli n i posebno pom em ben za speleologijo. Z akaj speleologija, k o t vsaka d ru g a zn a n stv e n a discip lina, je nas ta la še le ted a j, ko je b ila zg ra jen a ja - m oslovna teo rija . Za jam oslov je in k rasoslov je im a zato več ji pom en S c h m i i d l o v (1858) v o dn ik po P osto jn sk i jam i. Ta šele pom eni važnejši k o rak p ri iz g ra d n ji speleološkega (ne speleografskega) znan ja , h k a te rem u sc osnove dodali V alvasor, H acquet, Tobiais G ruber, F. H ohenw art, Nagi in drugi. Poi m ojem teo re tsk o znanje^ k i ga je zapustil Schm idi, še n i bilo dovoljno za ro js tv o nove znanstvene discipline. Ta se je ro d ila še le v d ev e t­ desetih le tih p re te k leg a sto letja . Od o m en jene p le jad e jam oslovn ih p io n irjev im a H o h e n w a r t , kii je bil po ro d u lju b lja n sk i Nem ec, zasluge zai u v e ljav itev besede k ra s (K ras) ko t m ednarodn i te rm in . V svojem p rv em zvezku iz 1. 1830 je nap isa^ da se k ras začen ja v okolici V idm a in se iz g u b lja v A lb an iji te r n a K rfu . D o­ besedno: »Der M ark t A d e ls b e rg . . . bezeichnet den von W ien K om m enden den A nfang des K arstes, jenes s te in igen S trich Landes, d e r in d e r D elega­ tio n U dine beg inn t, d u rch das T hal v o n P o n ta fe l u n d C an a l d e l fe rro sich an die S eeküste gegen T ibe in (D uino) u n d gegen A delsberg h inz ieh t, d an n von d o rt oberha lb T riest ü b er F ium e d u rch ganz D alm atien , Ragusa, A lban ien u n d e inen Thedl v o n B osnien gegen CephaloniHi verlie rt« (P o ­ sto jn sk a jam a, 1978). H ohenw artov zapis o raz širjen o sti k ra sa p reko m a­ tičnega K rasa v jugovzhodn i sm eri vzdolž Jadram skegai m o rja je s ta re jš i od M orlotovega iz le ta 1948, k i smo g a doslej n av a ja li k o t naijstare jši v ir ( G a m s , 1973, s. 41, 1974, s. 15). H o h en w art p rav i o k rasu , da/ n a p rv i pogled p r e d s ta v l ja . . . »einige weisse, von a ller V egeta tion entblösste , ste in ige S trecke , d ie milt tr ich te rfö rm ig en , g rösseren oder k le in eren T h ä le rn bed eck t i s t . ..« (»bela sk a ln a ta p roga b rez vegetacije , k i je pok rita z lijak astim i, v eč jim i ali m an jšim i d o lin a m i.. .« ) H o h en w art n e naivaja v ira z a ta k opis k rasa . K er im en u je v rtač e do line (T h a le r) , se odp ira dom neva, d a se je op rl n a neznan nem šk i v ir, k i je n av a ja l slovensko lju d ­ sko besedo »dolina«. R azširitev reg ionalne oznake K ra s (K ars t) in prehod v po jem se je to re j v e rje tn o izv ršil p re j k o t smo m enili doslej. Literatura (razen one, navedene p r i A. K r a n j c u ) G a m s , I., 1973, Razvoj slovenskih besed k ras in do lina v m ednarodna te rm in a do donca 19. sto le tja . V: S lovenska kraška> term ino log ija , 39— 54, L ju b lja n a G a m s , I., 1974, K ras. L ju b lja n a G a v r i l o v i č , D., 1974, S rpska k ra šk a te rm ino log ija , B eograd G e z e , B., 1973, L ex ique des te rm es frangais de Speleologi® physique e t de karsto logie. A nnales de speleologie, t. 28, f. 1 1930— 32 H o h e n w a r t , F., W egw eiser fü r die W an d erer in d e r b e rü h m te n A dels­ b erg e r u n d K ro n p rin z F erd in an d s-G ro tte . 1. zv. 1830, 2 + 3. zv. 1832, W ien M a k s i m o v i č , G. A., 1963, O snovi karstovedenijal. I. P e rm P o sto jn sk a jam as 1978. Izdano ob 160-letnici o d k r itja P o sto jn sk e jam e, P o sto jn a R o g 1 i č, J .y 1974, P rilo g h rv a tsk o j k rško j te rm ino log iji. K rš Jugoslav ije 9/1, Z agreb S c h m i d i , A., 1954, D ie G ro tten und H öhlen von A delsberg, Lueg, Plat- ninai u n d Last W ien S c h m i d i , A., 1958, W egw eiser in die A delsberger G ro tten u n d die b en a ch b a rten H öhlen des K arstes. W ien T r i m m e i , H., 1965, Speläolögisches F achw örte rbuch . A k ten des 3. In t. K ongresses fü r Speläologie W ien -O b ertrau n -S a lzb u rg 1961. W ien W a t s o n , H. M., 1970, A G lossary of K ars t Termniollogy. G eological S u r­ vey w a te r-su p p ly p ap e r 1899-K , W ashington. SINTER—DRIPSTONES— KRAS—krae Iv an G a m s (S um m ary ) T he developm ent of th e S lovene te rm s »siga« (s in te r) an d »kapnik« (d rip s to n e), h as been in fluenced by th e G erm an guides to th e C ave of P osto jna , fro m w hich th e e ldest u sed m ostly »Tropfstein« (d rip s tone) and very seldom th e w o rd s in ter, on th e o th e r side by th e S erbo -C hroa tian term inology , w h ere th e no tion d rip stone is unknow n. I t is necessary to elaborarte th e m ore system atic te rm ino logy of th e d rip stones and flow stones as w ell cave deposits in m any po in ts of view . T he en larg em en t of th e reg ional nam e K a rs t occured a lread y in 1830 (H o h en w art).