V Ljubljani, dne 20. septembra 1028, Cena posamezni številki 1*50 Din. X. leto. NAŠ GLAS Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani „NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . Din 40"— Polletna naročnina ... „ 201— Četrtletna naročnina . . „ 10*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. Uredništvo i Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 12. — Upravništvo« Ljubljana, Vodnikov trg št. 5/1. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 11.467. Vprašanje skupne organizacije. Zvezi državnih nameščencev v Ljubljani se je v razmeroma kratki dobi od njene reorganizacije posrečilo združiti pod svojim okriljem veliko večino strokovnih organizacij državnih nameščencev v Sloveniji. Vendar je preostalo še nekaj organizacij, ki se navzlic večkratnemu vabilu vztrajno branijo pristopiti k Zvezi z malenkostnim prispevkom 1 Din za člana na mesec ali pa na ponovna vabila sploh niso odgovorile. Vse te organizacije pa se nikakor ne branijo souživati, ako se Zvezi posreči doseči kak uspeh ali odbiti kak napad. Zato smatramo za umestno, da tudi širša uradniška javnost izve za njih imena. Po naših seznamih so to sledeče organizacije : 1. Udruženje univerzitetnih profesorjev pododbor Ljubljana, 2. Društvo slovenskih sodnikov, 3. Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, 4. Udruženje carinskih uradnikov, pododbor Ljubljana, 5. Udruženje gledaliških igralcev, pododbor Ljubljana, 6. Društvo policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani ter 7. enaka organizacija v Mariboru, 8. Udruženje drž. zvaničnikov in služi-teljev, oblastni odbor v Mariboru. Opozarjamo omenjenim organizacijam pripadajoče državne nameščence, ki se zavedajo pomena in važnosti skupne uradniške fronte v Sloveniji, da lahko kot posamezniki pristopijo k Zvezi potom okrožnih skupin v Celju, Kamniku, Konjicah, Kranju, Krškem, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu in Ptuju. Oni nameščenci, ki ne prebivajo na območju omenjenih okrožnih skupin, naj priglasijo svoj pristop neposredno odboru Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. V prijavi je treba označiti, da prijavnik po svoji stroki pripada strokovni organizaciji (ime in sedež), ki ni včlanjena pri Zvezi državnih nameščencev v Ljubljani. Dobrovoljci na plan! Časi so resni! — V edinosti je moči Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Kriza. Težka depresija tlači vse panoge jav» nega življenja v naši državi. Splošna situ* ncija je. tako slaba, da slabše od nje ni bilo nikdar v vseh poslednjih idesetih letih, denimo, da ni potrebno to trditev še po» -sebej dokazovati. Naj zadošča ugotovitev, da ne more niti en sloj trditi o sebi, da se relativno dobro godi. Pritožuje se kmet, •"tiovec, industrijec, mož s prosto obrtjo; Vs.1 tl Poudarjajo dan za dnevom, da si bolj mizernih dni ne morejo zmisliti. Privatni uradniki protestirajo skoro vsaik dan zaradi stalnega poslabšavanja službenih pogojev — in stiske nas državnih nameščencev so že tako znane, da jih ni potrebno še posebej naglaševati; saj trpimo že od nekdaj. Razumljivo, da se v prvi vrsti brigamo zase. Ne smemo1 pozabiti, da so vsi drugi sloji in stanovi že imeli v protekli dobi svoje dobre čase. Hvalili so se.! Mi pa tar» namo že deset let. Naše trpljenje se je pri» čelo takoj in, s prvim dnom ujedinjenja države. Umevno, da čim bolj se oddalju» jemo od te dobe, tem težje čutimo tegobo našega življenja, ki se stopnjuje poslednje čase že do neznosnosti. »Činovnički glasnik« št. 155 piše o po» sledicah te krize, iki tangirajo v prvi vrsti Glavni Savez, takole: »Do naše centralne stanovske organi» zacije prihajajo vsak dan odmevi teh tež» koč, ki pritiskajo kot mora naš sloj. Iz teh odmevov sc jasno čuti, da se približuje skrajni moment potrpljenja, moment, za katerim nastopa obup in nesreča. In kolikor so ti odmevi intenzivnejši, toliko večji ne» mir je v dušah mož, ki imajo ne zavidanja vredno vlogo, da so v sedanjih trenutkih na čelu uradniške organizacije. Od njih se pri» čakuje, in po prarvici pričakuje, da odpra» vijo bedo tistih, ki so jih počastili s svo» jim zaupanjem. Zdi se nam, da o nji» bovi dobri volji in iskrenih željah, do» seči ta plemeniti cilj, ni 'treba, dvomiti. Vprašanje je,, žal, drugo, in sicer to: Koliko je realnih pogojev, da se doseže resnično in neposredno zboljšanje uradniškega po» loža ja? Mislimo v prvi vrsti na materijalno zboljšanje,, ker je tu v sedanjih razmerah težišče ,problema, čigar rešitev bi imela po» men za široke vrste državnih uslužbencev. Pri tem pa še abstrahirajmo dobro ali slabo voljo odločilnih faktorjev, s katero se tudi mora računati, da se izpelje katerikoli načrt v smernici, kako ustvariti položaj državnih uslužbencev kolikor toliko znosen. Naša želja je tedaj samo, da pokažemo — neod» visno od vseh postranskih činiteljiev — ob» jektivne elemente, od katerih zavisi pobolj» sanje materijalnega stanja državnih usluž» bcncev. Skušnja, utemeljena na opazovanju razvoja razmer v nekaterih drugih državah, nam pokaže predvsem, da se, doikjerkoli in kjerkoli so državne finance v nepovoljnem in neurejenem stanju, povečanje uradniških prejemkov ne da ustvariti na noben drug način razen z inflacijo, t. j, s tiskanjem novčanic za račun države, brez ustrezajoče podlage v kovinski vrednosti. Primer Fran» coske je v tem pogledu najzgovornejši. Nikdar ni bil položaj naših francoskih tovarišev težji, kakor koncem leta 1926; vsporedno s tem tudi akcija močnih urad» niških sindikatov nikdar ni bila intenzivnej» ša in odločnejša, kakor prav ta čas. Pri vsem tem so bili rezultati zelo, zelo mršavi, sko» raj ničevi. Nekako zboljšanje svojega ma» 'terijalnega položaja so občutili naši fran» coski tovariši šele, z letom 1927, ko so se začele francoske državne finance odločno urejevati in temeljito popravljati. Zboljša» nje se je občutilo' še močnejše v letu 1928., torej skoro v direktnem sorazmerju z vse boljšim finančnim položajem države. Isto O suši in suhoparnosti. Suša je bila letošnje poletje silna in naši politični dnevniki so prinašali same suhoparno vesti: besede o krizi, krizo V besedah in v dejanjih. Tudi naše glasilo je tu pa tam suhoparno, vzrok suša v mišljenju naših članov. Našemu uredniku je pokazal sotrpinmrednik nekega drugega strokovnega glasila pismo, ki odpoveduje naročnino s tole pristno amerikansko ute» meljitvijo o suhoparnosti lista. — Vaše gla» silo, gosp. urednik, je tako suhoparno — piše hudomušnež, — da sem dobil suhi kašelj:, ker sem imel ves dan Vaše glasilo v žepu. Moj prijatelj, ki stanuje v vlažni sobi, je .položil Vaše glasilo v sobi na tla — drugi dan ga je kuhala vročica. Zakaj? Suh zrak, ki ga je zakrivil Vaš list. Vrtnar, moj sosed, je zavil vanj kumaro, naslednji dan je bil sadež suh kakor poper. Klobuk postane nepremočljiv, če sc zašije košček Vašega papirja v podlogo. Vanj sem zavil groad, v eni minuti sem zobal rozine. Trava se posuši v seno, če preberem, gredoč po trav» niku, samo eno poglavje iz Vašega lista. Će potakne kmet Vaš list v vlažno seno — nikdar in nikoli se mu ne bo vnelo. Dekla je videla samo naslov, pa je šla nesrečnica potem molzt kravo — tudi kapljice mleka ni dalo živinče in kar več tednov zapored. Pericam ni potrebno drugega, kakor samo izreči kakšno besedo iz Vašega glasila, pa že lahko poberö posušeno perilo. List od» povedujem tudi zato, da ne bi nalezli moji otroci sušice itd. — Čujete?! Urednik si pa beli glavo in ker ne gre drugače, ob potu svojega obraza brusi tudi škarje ... očitek o suhoparnosti lista pa zavrača: Kakršni ste sami, takšno je tudi Vaše glasilo. Fič. je s stanjem državnih uslužbencev v Nem» čiji, kjer ni imelo tO' stanje v času pred iz» vedbo valutne reforme, t. j. v času popol» nega ikaosa v državnih financah, ničesar zavidanja vrednega celo niti za nas, jugo» slovenske uradnike. Z okrepitvijo državnih financ in z dvigom gospodarske aktivnosti sploh so tudi nemški uradniki takorekoč na mah občutili vsaj delno povečanje Sploš» nega življenskega standarda. Vsled njihove odločne in premišljene akcije se je to zbolj» šanje njihovega življenskega standarda, ki je prišlo skoro avtomatično kot posledica ureditve državnih financ in gospodarskega življenja sploh, izpopolnilo z vrsto' novih ukrepov in uspehov tako, da je v pohodu stala samo še ena etapa. Prehod k skrajne» mu cilju, h kateremu teže organizacije na» ših tovarišev z evropejskega zahoda, to je — revalorizacija plač. Kakor so naši tovariši sami priznali, so bili tako na Francoskem kakor tudi na Nemškem ti uspehi mogoči edino po ozdravljenju državnih financ. V njihovih stanovskih listih smo večkrat 'naleteli na povsem določne in jasne ugotovitve. Nismo navedli te primere, da bi na» pravili našim tovarišem, ki upiraj-o oči samo še v svoje stanovske organizacije, največje razočaranje: Od organizacij ni pričakovati ničesar. Nel Njih pravica je, da od organi» Agilnim gospodom oddamo zastopstvo za družinska zavarovanja, ki so posebno ugodna za državne nameščence. Ponudbe na Splošno zavarovalno zadrugo .Ljubljana, Miklošičeva «esla Štev. 13 zacije pričakujejo vse, kar se v danem tre» nutku in po realnih možnostih doseči da. Žal niti ni potrebno posebej naglašati, da teh realnih možnosti v sedanjih težkih raz» merah ni mnogo. Naš držaivni finančni po» ložaj je ncpovoljen, splošne pridobitne raz» mere so težke, politično življenje razor an o, Skratka: Kriza v vseh panogah državnega do javnega življenja. V krizi s takim obse»; gom pa ne moremo pričakovati posebno znatnih rezadatov v delu na poboljšanju našega položaja. V naših kortkluzijah za to ne moremo biti optimisti. Uspavanje s praznimi iluzi» jami jo neumestno. Le»te prinašajo najtežja razočaranja, mi smo jih pa že do sedaj imeli več ko dovolj. Izrekli smo objektivno in realno svojo misel, kot resni možje tudi za resne može. NaJši bralci in člani pa naj bodo prepričani, da bomo' isto', tako realno in resno spregovorili tudi takrat, ko se pojavi tudi najskromnejši up, da se uradniškim mukam napravi konec.« Tako »Činovnički glasnik«. Prav radi verujemo vse pa tudi razumevamo položaj Glavnega Saveza. Vse dotlej, da se pobolj« šajo državne finance, nimamo nobenega upanja na boljše čase... No pa se vdajmo in počakajmo v resignaciji boljših časov! Marsikdo zmajuje glavo nad tako i.zra» zitim fatalizmom. Mi severnjaki smo realni ljudje in nimamo navade,, da .ležemo v sen» co pod drevo z lačnim želodcem. Pečeni go» lobje niso še nikomur prileteli v usta. S prekrižanimi rokami niso sezidali Rima sa» mo v enem1 dnevu; kadar grmi in se bliska in se nam vname streha nad glavo, ne ča» kamo za pečjo, ampak planemo na cesto ter rešujemo, kar se rešiti da. I Ne verujemo, da bi se zamogle naše državne finance okrepiti pod razmerami, v katerih živimo. V politiki mečejo mreže v ribnik vedno eni in isti ribiči, krmarji dr» žave se menjujejo, krmiloi pa vlečejo vsi vedno v eno in isto smer. Tako ne more I. L.: i 1 , Dopust na Koroškem. (Dalje.) Ni nam treba poudarjati, da v sosed« njih nasledstvenih državah, predvsem v Avstriji, takih vprašanj nimajo. Ne glede na to, da vladam taki »ukrepi« sploh ne pri« bajajo na um, bi si uradništvo, strnjeno v svojo mogočno, popolnoma enotno falango sploh ne pustilo vzeti svojih pridobljenih pravic, V Avstriji imajo torej aktivni in (Upokojeni uradniki na železnici popolnoma enake; pravice, o čijih kratenju ne more biti govora. Blaško jezero od te južne strani ne dela posebnega vtisa, ker ga mali otok s hotelom takorckoč deli na dva neznatna dela. Zlasti pri letošnji suši se zdi spodnji, južni del človeku pravcata mllaka. Vendar je dosti ob» činstva iz bližnjih in daljnih krajev, ki ab» solvira tu svoje letovišče. Slovenske govo» rice sioenr nismo čuli, je pa gotovo dosti Slo» vencev tukaj. S postaje Blačc si prav kmalu v iPod» rožčici in od tam v pičli uri v Celovcu. Celovec je zelo lepo, snažno in veliko, kolikor toliko alpsko mesto, ki ima le edino napako, da so gore od mesta precej odda» Ijene, oziroma ga ne obdajajo v taki bli» žini kakor je to n. pr. v Inomosbu. Zaradi dalje. Čakati, da se zboljšajo finance, dai se napolnijo blagajne? S čim? Z inozem« skim posojilom —? Mi pa smo nasvetovali že zelo kopo re« ceptov, kako bi sc pomagalo drž. financam. »Čin. glasnik« bi tudi svoji ožji okolici morda zelo ustregel, če bi objavil tu in tam 'ta ali oni »Košačanov« članek, ki smo ga objavili v našem glasilu. Opozarjamo- na Članke: »Trda, neizprosna beseda« v štev. 2„ 3. in 5. '»Naš. glasa«. S takimi recepti kupite zdravila za bolnika! Odtegljaji za stanovanjske in kreditne zadruge. ■ S 1. julijem t. 1. so stopile v veljavo iz» premembe in dopolnitve, uredbe o nabav» Ijalnih zadrugah in. o Zvezi nabaivljalnih zadrug. Po teh izpremembah in dopolnitvah se odteguje vsem državnim uslužbencem po 10, oziroma po 5 dinarjev mesečno za to, da se stvori kapital .zia ustanovitev kreditnih in stanovanjskih zadrug. Proti tem odteg» Ijajom so se pojavili gotovi ugovori,, v ka» terih se posebno potvdarja, da 'odtegljaji niso zakoniti. O item je bilo govora v nekih dnevnikih, pa tudi glavna kontrola je. v tem smislu naslovila na finančno' ministrstvo vlogo (predstavko). Ker ta oporekanja ab» solutno nimajo podlage, pa da obvestimo naše bralce, objavljamo tukaj odgovor, ki ga je dalo ministrstvo glavni kontroli, odgo« vor, iz katerega se najpopolneje vidijo raz» logi, ki zavračajo trditev o nezakonitosti odtegljajev: »S svojim aktom št. 65447 z dne 1L VI. je obvestila glavna kontrola tO' generalno direkcijo, da smatra odtegljaje po 10, ,ozi» roma 5 dinarjev mesečno od uslužbencev glavne -kontrole za račun Zveze, nabavljal» nih zadrug po 'razpisu te generalne direkcije DR št. 83298 z dne 27 preteklega meseca, oziroma po členu 14 uredbe o nabavljalnih zadrugah drž. uslužbencev po zakonu za neosnovane,, češ, da je gospod finančni mi» nister po mnenju kontrole z omenjenim čl. 14 prekoračil pooblastilo, ki se mu je dalo v čl. 374 finančnega zakona . za leto 1928/29, to pa s tem, da, je vpeljal novo doklado k davkom in obdavčevanje držav» nih uslužbencev. Osnovni argument, na ka» tega tudi nc srečaš na ulici toliko pravih turistov, dasi traja vožnja do Karavank ko» maj 1 uro-. Edino Križna gora (Kreuzkogel 515 m) z razglednim stolpom planinskega društva, visokim 37 m, ki je podobna na» šemu Rožniku, je v neposredni bližini in dosegljiva z električno cestno železnico. Ker že govorimo o cestni železnici, naj povemo, da jse ipelovška cestna ^železnica zelo razlikuje od naše. Je sicer tudi eno» tirna, a normalne širokosti, ima poleti va» gone odprte in veže medsebojno vse važ» nejše dele mesta, zlasti je izpeljana tudi do Vrbskega jezera. Posebno nam je dopadlo, da je v vsakem vozu razobešen tarif, na katerem so naslikani vozni listki v naravni velikosti, tako da takoj lahko veš, koliko moraš plačati voznine. Razen te je pa razvit promet tudi z avtobusi, ki vozijo na vse strani, n. pr. celo na Ljubeljski prelaz do meje. Pri nas, če hočeš obiskati Ljubelj (1367 m), moraš krev» sati iz Tržiča peš do meje, kar je zelo za» mudno in neprijetno. Znamenitosti Celovca ne bomo opiso» vali, saj jih vsakdo lahko bere v »Baedccker» ju« in drugih potovalnih knjigah. Omenili bi le znanega celovškega »lintverna«, ki je na» šemu na rotovžu zelo podoben in ki je za mesto zelo značilen. (Dalje prihodnjič.) terem osnavlja tako svoje mnenje, je, da se po čl. 7 finančnega zakona za 1. 1928/29 ne sme noben davek ali davščina, pa bodisi v katerikoli obliki, predpisovati niti pobi» rati, če .nima zaslombe v tem zakonu in v proračunu. Na podstavi tega svojega mne» nja je glavna kontrola z istim aktom obve» stila, da no more uporabiti čl. 14. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o na» bavljalnih zadrugah, niti ne bo odredila, da bi se odtegovalo od njenega osebja. O priliki omenjenega akta glavne kom trole ima generalna direkcija državnega ra» čunovodstva čast obvestiti, da ne more spre» jeti stališča glavne kontrole, ki ga smatra za neosnovanega iz naslednjih razlogov: Ne drži, da se s čl. 14 uredbe o izpre« membah in dopolnitvah odrejuje nova do» klada k davkom ali davek za državne usluž» benoe; zakaj odtegljaji po 10, oziroma 5 dinarjev mesečno nimajo niti najmanj zna« čaja doklade k davkom, davščine, davka, javne dajatve sploh, ter niti predpis, ki naj se na njegovem temelju ti odtegljaji vrše, ne spada pod Čl. 7 finančega zaikona za leto 1928/29. Značaj davka, doklade k davkom, javne dajatve sploh, določa predvsem dej» stvo, da se le=ta pobira za državo, kot de» lež, ki se z njim posamezniki udeležujejo ustvarjanja sredstev za kritje javnih iu splošnih potreb, ki se izražajo v državnem proračunu. Odtegljaji po 10, oziroma 5 dinarjev na mesec pa se ne vrše v korist države, ampak v korist neke uradniške ustanove, ki se je ustanovila za gospodarsko zavarovanje nje» nih članov, državnih uslužbencev. Sredstva te ustanove niso državna, ampak njena lastna, oziroma uradniška; ustanova ima po uzakonjeni uredbi z dne 5. decembra 1920 administrativno avtonomijo, ingcrence dr» žave na njeno- delo pa se. kažejo le v nad» zorstvu, ki g,a vrši finančni minister po s-vo» jem komisarju zato, da se .predpisi uredbe v vseh slučajih točno drže. Poleg navedenega govori v prilog sta» lišča te generalne direkcije še en razlog 0. fortiori : 1. Znano je, da se vsi davki in doklade jplacajo za državo, ne da bi imeli davčni .obvezanci kako pravico-, da se jim pravilno in zakonito .predpisane in pobrane vsote vrnejo. V zadnjem odstavku Čl. 14 uredbe o izpremembah in dopolnitvah pa stoji jasno: »Če sc kdo izmed spredaj omenjenih oseb v desetih letih, ko sc je začelo oditc» govati, ne okoristi z delom stanovanjskih ali kreditnih zadrug, ima pravico, da se mu vsota, ki se mu je zadržala, vrne. Očividno je potemtakem, da g. minister za finance z omenjenim čl. 14 ni odredil nobenega novega davka ali doklade k dav» kom za državne uradnike. To potrjuje tudi priloženi akt generalne direkcije davkov, ker je smatrala ta generalna direkcija z9 potrebno v tej zadevi, da pribavi njdnO mnenje.kot pristojne državne ustanove. Razen navedenih zakonskih razlogov, ki stoje v nasprotju z mnenjem glavne kon» trole, smatra ta generalna direkcija za trebno, . da poudari tudi še naslednje mo» mente: Ko se je ustanavljalo uradniško zadrug ništvo z uredbo' z dne 5. decembra 1920, k* je uzakonjena po Čl. 130 ustave, se je ured» bodajalec zavedal, da država vsled svoje fh nančne situacije ne bo mogla zagotdvit' uradnikom prejemke, iki bi bili popolnom9 zadostni za njihov obstanek. 'Vsled tega je želel, da potom zadružništva, poit c m» takem na indirekten način, s tem da kom* binira prizadevanje države z njihovim lusj* nim delom na temelju samopomoči, olajš9 uradnikom življenje. Da bi se pa ta ciU dosegel, se je v uredbi Z dne 5. decembr-1 1920 postavilo rtaČelo obveznega ust an a v» Ijanja zadrug (čl. 1 uredbe). Ta princip ob» veznosti sc je uporabil tudi v členu 70. omenjene uredbe, -po katerem sc kapital Zveze, v katero vstopijo vse zadruge, for» mira poleg ostalega tudi s tem, da se zadrži v teku 5 let vsako leto po ena desetina mesečne draginjske doklade od vseh dr» žavmih uslužbencev. Znano je, da se je po . tej üteäbi 'tudi odtegovalo, ko je stopila uredba v veljavo ih se niso proti tem od» 1 tegljajom prav od nobene strani formulirali prizivi, kakršne je sedaj spravila na dan glavna kontrola v svojem aktu št. 65447/28, četudi je zakonski temelj sedanjim odteg» Ijajem po 10, Oziroma 5 dinarjev na mesec popolnoma identičen tistemu, ki so se po njem prej vršili odtegljaji. Glede načela samega ne vsebujejo se» danje ižpremernhe in dopolnitve uredbe o t nabavi jalnih zadrugah nič novega v odno» Šaju do prvotne uredbo. Počivajo na istom načelu, ki je že zastopano v uredbi z dne 5. decembra 1920, samo da je sedaj omogo» čeno, da se praktično uporabi to načelo, alias, da se izpelje po prvotni zamisli ured» bodajalca. Važch je tudi se naslednji ! moment. Gospod minister za finance se je ravnal, s tem, da je predpisal izpremembe in do» polnitve uredbe, v bistvu samo po želji dr» žavnih uradnikov in služabnikov, ki so se njih organizacije na svojih zborih izjavile v ogrohihi večini za izpremembe in dopol» nitve uredbe v tistem zmislu, v katerem so se izvedle. Potemtakem ne more biti go» vöfa o tem, da je gospod minister za fl» nance želel vpeljati za državne uradnike in 'uslužbence novo doklado k davkom. Na tenielju Vsega obrazloženega ima generalna direkcija državnega računovod» stva čast obvestiti glavno kontrolo, da nima .zakonske možnosti, izvzeti osebje glavne kontrole od odtegljajev po 'čl. 14 uredbe o izpremembah in dopolnitvah, glede odteg» *1 ja jev, tki se vrše in imajo vršiti od prejem« kov vseh ostalih državnih uradnikov in uslužbenoev.« i To važno, odločitev smo priobčiti po t»Čin. glasniku« štev. 155. Vestnik, Zveza državnih nameščencev za Slovenijo ima svojo pisarno v Frančiškanski ulici št. 6, I (desno). Informacije se dajejo ob ponedelj« kih, sredah in petkih od 5. do 6. ure po« poldne, sicer uradne ure za strähke za interno poslovänje razen sobot, nedelj in praznikov dnevno od 5. do 7. ure po« poldne. — Tajništvo. Novice iž Beograda. Kakor smo že javili, Sc jc mudil načelnik naše »Zveze«, g. M. Paternoster v Beogradu kot ekspert za računovodstveno te» Organizacijo finarlehe upfave. Svtij prošti čas pd 44. ure je izkoriščal za intervencije pri me» rodajnih tako glede splošnih uradniških vpra« Sanj kakor tudi glede osebnih zadev, kolikor je bil naprošen od interesentov. Na seji Zveze 12. t. m. je poročal g. načelnik o uspehih teh inter» Venci j. Mi poročamo samo na kratko, kajti v ra-zHke, ker vedč, da so dijete itak premajhV ho. To je pa tudi vzrok, da se nekaterim ministr» • stvom, ki morajo načrt še odobriti, prav nič ne mudi s formelnim pristankom; je tp neke vrste sabotaža. Glede uvrstitve Ljubljane, Maribora itd. v I. drag. razred jc po izjavah v ministrstvu velik odpor baš v Beogradu med uradništvom samim. Ondi trdijo, da jc Ljubljana ceneno mesto; kajti tukaj plačujejo Srbijanci za vso oskrbo s sobo vred toliko na dan, kot v Beogradu samb za enkratno prehočišče. Težko 'feb kaj doseči1 II. III.; tre« notnb, da so državne kase prazne. — Načelnik jc iznesel tudi vprašanje železniških legitimacij za upokojence. V ministrstvu saobraćaja je doznal, da se izdeluje nov pravilnik. Ministrstvo za pro» met je pa v principu proti ugoditvi zahtevam upokojencev, to pa s komercijelnegä stališča. Načelnik je nato pripomnil, da so polovične vožnje pridobljene pravice, ki jih respektira n. pr, sosednja Avstrija. Boljše jc za železniško , upravo, da so vlaki pölni, četudi e polovično vbžnjb kakor pa skbro praZni ktip'eji s par pla» čanimi 'voznimi kartami. Načelniku so svetoVali, naj zaradi sigurnosti napravi Zveza ponovno vlogo na ministrstvo. (Sc bo zgodilo potom Sa» veza. II. podpredsednik g. Svetek je ob debati sporočil, da je društvo upokojencev prosilo za 48 polovičnih voženj na leto, da je pa zahtevo samo utesnilo na 24 Voženj.) — Glede monopolnih uslužbencev jc načelnik interveniral pri upravi državnih monopolov. Ooznal jc, tia še izdeluje zopet nov pravilnik in tia še bo vprašanje tielav« škili mizđ rešilo Skupno z ostalimi prejemki. Važnih sprememb pa ni pričakovati. Načelnik ,je interveniral tudi glede napredovanja pisarniških uradnikov finančne upraVe. Dobil jc zagotovilo, da predloga za napredovanje ne odklanjajo in da Sc bo napredovanje izvršilo v doglednem času. — Kar se tiče revizije uradn. zakona, smo že pove« 'dali, da je načrt izdelan. O detajlih se ni zamoglo mnogo zvedeti. Tudi za zvaničnike je mogoče, da preidejo po neki službeni dobi v uradniško katego« rijo. Ni pa se omenilo draginjskih doklad; se bodo le«te znižale ali ne, vse to je zavito v nepro« dirno kopreno. Pri poročilu o delovanju Gl. Sa« veza sc je vnela obširna debata, o kateri pa bo poročal sejni zapisnik, ki ga priobčimo, čim ga prejmemo, kakor smo že omenili. Odtegljaji za nabaVljalne zadruge. Izrecno opozarjamo na članek »Odtegljaj za stavbne in kreditne zadruge«, ki g» objavljamo na tretjem mostu. Sicer se je debatiralo o teh odbitkih že v Sarajevu na glavni skupščini. Ödgtivtir, kf 'ga je tedaj dal predsednik skupščine g, dr. Jovanovič na proteste, se v bistvu krije z argumentacijami finančnega ministrstva, samo da je odgovor sedäj bolj obširen, tembolj pä aktiialeri zavoljo tbgi, ker je — po našem mnenju — nalašč izzvan po Glavni kontroli z namenom, da že začetkom zapre usta vsem protestnikom. »Ugodilo sc je že ope» töCahö izraženi želji drž. nameščencev, ki so se njih organizacije na svojih zborih izjavile v ogromni večini za izpremembe in dopolnitve v tem smislu, v katerem sb sc izvedle...« Vpraša» mo: Kje pa je tista ogromna večina, ki je zahte« vala te odtegljaje?! Na to vprašanje je treba zahtevati jasen in precizen odgovor. Lästni lokal »Zveze«. Kakd! javljamo na prvem mestu, se je Zveza drž. nameščencev vse» lila ^ svojo novo pisarno v hiši Učiteljske tiskar» he. vhod skozi Vežo prve hiše, takoj na desno po stopnicah v I. nadstropje. Soba je prosfortia, ima 2 veliki sejni mizi, lične stole, pisalno mizo, pisalni stroj ter ves, sicer preprost a čeden kom» fort. Izpolnila se je dolgblctna želja članstva. Sedaj ima svoj lokal v Ljubljani. Nič več Vam ne bo potreba V sili letati ter stikati po pisar» nah in iskati nasvetov in pomoči pri predstav» nrkrh Zveze, ki zbog prezaposlenosti z uradnimi deli nimajb ne časa in tudi ne toliko pozorndlšti za vsakega posameznika, kakor to zahteva aktual» nost baš njegove zadeve. Agilnosti, elastičnosti in ckspeditivnosti funfccijonarjev Zveze je sedaj po» dan pbpokn pogoj za vsestranski razmah. Pre» p’ričani smo, da bodo blagodejni vplN lastne pi« same, tako rekoč lastnega doma, občirtili kaj’ kmalu Vsi in vse organizacije. Predstavniki ŽVezc so strokovnim organizacijam pa tudi posameznim je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti. Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi članom v gotovih časih (glej razglas) z inicijativo, z nasveti ih navodili na uslugo. Pozivamo v prvi vrsti seveda vse organizacije, da svoje delovanje ožive ter s svojimi nasveti in z dejanji pomagajo Zvezi, da prebrede sedanjo najtežjo svojo preš izkušnjo v boju za naše eksistenčne pravice, od» kar obstoji udruženje drž. nameščencev v Slo« veniji. Prav vsi do poslednjega moža se moramo strniti okoli naše Zveze, kajti od drugod ne moremo pričakovati podpore. Zatorej preberite naš uvodnik, dä sc Vam odlpro oči. Poslednje novice iz Beograda. Načrt novele za revizijo uradn. zakona izenačuje, kakor smo do« znali, položajne plače, osnovne plače pa ostanejo iste. I. kategorija se izboljša v toliko, da se mod 3. in 4. skupino (položaj) vrine Se ena skupina 1 16.000 Din, poslednja, 9. skupina pa odpade. V II. kategoriji bo imela 1. skupina položajno plačo hovfe 5. skupine (sedanje 4. z 12.000 Din). Soraz» nieitlo S tem šb fiemsajb položaji ostalih skupin H. kategorije, ostanb jih tudi tu pet (v I. k.9), le da se vse Botibljšljci; V IH. kategoriji je prva položajna plača fctiaka ll./2., džir. t./Vl. tudi v III. kat. se opusti sed a rij a poslednja skupina. Ne» kaj prav novega pa je, da predvideva novi načrt časovno napredovanje v I. kategoriji do 4. skupi» ne, v H. in IH. kategoriji pa do incl. 1. skupine tako, da mora vsakdo po 2Š, služb, letih doseči najvišjo skupino ne glede na položaj, na katerem se nahaja. Temu sorazmerno se povišajo prejem» ki tudi zvaničnikom tet služitcljem; prvim je omo« gočen prehod v uradniško, poslednjim v skupino zvatiičnikbv. Višja potrebščina za to poboljšanje znaša 200,000.000 Dih... Trda pa je določba, da zamoreš v pokoj sa« md d polnimi službenimi leti ins šestdesetim letom starosti. Vojna leta se vštevajo samo v primeru Upokojitve zataji bolezni ali upokojit» ve iz službenih ozirov. Finančni minister g. dr. Subotič se je izja« vil proti deputaciji črnogorskih Uradnikov, ki so prosili zaradi izredno slabih razmer v Čmigori naj sc njim prvenstveno izplačajo »razlike«, ma» kar z boni, ki bi jih Narodna banka ekskompti« rdla, »da nikakor ne more zadovoljiti samo enega dela Uradništva. Vptašanje izplačila razlik bo re« šeno prej, kakor pričakujemo.« — Iz zanesljivega vira doznamo, da se pogaja finančni minister za manjše inozemsko posojilo. Iti bi z njim porav« nal vse domače viseče dolgove, med njimi tudi te nesrečne »diferčhče«. Ima baje dve ponudbi iz inozemstva. Znano pa je, da si je g. dr. Subotič nadel za gfavnb nalogo, skiniti tč »razlike« z dnev« nega reda. Uredba o potninah in o selilnih stroških jc gotova; čaka samo še odobrenja finančnega od= bora ter Nar. skupščine. Uredba predvideva 200 Din dnevnic za 1. in 2. stopnjo I. kateg., 180 Din za 3., 160 za 4., 140 Din za 5. stopnjo, ki je enaka H./t. itd. Najmanjša dnevnica znaša 80 Din. Selitveni stroški bodo pavšalirani in je za to izdelana posebna skala. Kakor je znano, bomo imeli po novi reformi finančne uprave vsega skupaj 14 oblastnih finans čnih direkcij (v Ljubljani in v Mariboru). V ko» misijo zai ureditev politične uprave so pa imeno» vani tudi Slovenci gg. dr. O. Pirkmajer. I. Škarja ter dr. Sagadin št. V stoletju živčnih bolezni je treba imeti jeLlene živce. Uživanje zrnate kave pa jih ubija. Najboljši nadomestek za kavo je zato Žika, ker j c obenem tudi redilna. C. J. Hamann Liubliana Vam nudi naisolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Predtlskarija modernih ročnih del. CVETLIČARNA pod TRANČ0 ANTON BAJEC LJUBLJANA Vrtnarija: Tržaška cesta 34 TELEFON INTERURBAN 32-22 < PEŽNIKI , ! JOSIP VIPMARt ^ Ljubljana, Pred Škofijo 19 } j Hajnižje cene I Solidna in toina postrelila, fc ^ Popravila, preobleke. ^ Miroslava Leitgeb Ljubljana, Jurčičev trg 3. Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi. Obiščite novo urejeni oddelek za gos pode Trpežno blago. Naj-nizje cene. Modna trgovina za dame in gospode A. ŠINKOVEC nas!. K. S0SS LJUBLJANA Mestni trg 18,19 Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Resljeva cesta štev. 24. Veletrgovina z žitom, moko in drugimi mlevskimi izdelki. Priporoča zlasti prvovrstno banaško pšenično moko. ISB KOI PII f3iPi0i8]( se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri J. Trpin, Maribor Glavni trg št. 17. Sever & Komp., Ljubljana Semena, poljski in gozdni pridelki Pletilne stroje in potrebščine, strokovni pouk, aparate za vzorčno pletenje na navadnem stroju, novost, nudi A. KOS * Ljubljana ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 5 Krojaški atelje FRAN IGLIČ, LIUBLIANA Kolodvorska ulica 28 Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga , modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. - PARNA PEKARNA FRANC DOIINAR LIUBLIANA PRED ŠKOFIJO 11 " POLJANSKA C. 19 najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic Restavracija „PRI NACETU“ Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3 priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo v kvaliteti pijač in hrane noDODDD aDDimaonnmanDcia naanniKiD anoDdci nnDDODnaaDDa a a n a a a n a n n a o a a n a n o o n o a n a DANIJEL ZUPANC ZLATAR LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA ŠT. 6. Zlatarska popravila In nova dela po nizki ceni. n a on n d n o o a o n n n oo o o n o a n o o nnonnnnoonnnonnaoannoDODonnonononanonnnonnnoDODon Ivah lelačin, Liubliana Uvoz kolonijalne In Špecerijske robe Tvrdka ustanovljena leta 1888. Solidna in točna postrežba F’Hl P©i^@ TOPIflMUiEMEIMl ©iE MM B0P0 MÄ MIŽI TUP« TESTEMME PARNA PEKARNA = IEAN SCHREY NASL. = JAKOB KAVČIČ VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO Tovarili I NajboljSe blago I NajnlSJe «enel Tovarišice I Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo prt nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem Interesu dolini to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena Izmed takih ustanov je nača Rač. pošt- hran. štev. 12.416. Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5. Ona nam nudi banačko moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko In kolonijalno blago najllnejše vrate po najntljlh cenah, ki so mogoče. Velika Izbira deinlkov, predpražnikov in najlinejšlh in najtrpežnejčih čevljev lastnega Izdelka. V zalogi najlinejšt ilfon, platno In srajce za gospode po najnlijih cenah. Drv« in premog vsak čas na rarpolago. Dostavlja se blago na dom In dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane Je le zadruge najvišji cilj. Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci. Tovarili! TovarišiceI Pristopile k tej zadrugi In kupujte v njej! Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi! Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik Anton Adamič. — Za Učiteljsko tiskarno Francö Štrukelj. Vai v Ljubljani.