GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBUANA-OKOLICA IN MESTNEGA UUOSKEGA ODBORA UUBUANA < ŠTEVILKA 9. — LETO I. LJUBLJANA, 3. NOVEMBRA 1934 [! mmm za sejo olo j 1- Poročilo o požarnovarnostni službi v okraju Ljubljana-okolica r * obveznega na- M oaila za obrambo pred poža-, ie Tajništvu za notranje i« a P°verjena naloga s- po-i« °roeja požarne varnosti v dr-'"'vnem, zadružnem in privatni11 sektorju. Praktično se te naloge izvajajo z raznimi po-^“ovamostntot pregledi v industrijsklh) javnih in pri-,h zgradbah ter s sodelo-n.J.?n ustanov v vseh vpra-ilh„ Požarne varnosti. V “LLlatlVnein oziru glede vod-1 enot pa oprav- 1a]nistvo za notranje za-nr ° le funkcijo nadzornega Jt f,,, ,na' da gasilska društva iI ŠU3®io P° zakonu odrejene ilivMunaloge Pravilno ln zado- ^rativn0' tTNZ 1)3 PoseSa v ope-kraUvnost predvsem glede na- »i( T ------------------------ J Sklic seje OLO ' n P^dIagi 97. člena Zakona iiv/r,- krajnih ljudskih odborih tf(:^crJemLRS' št 19"89/1952) XX. SKUPNO SEJO ni: kolnikov 0beh zborov Okr. ,01:^kega odbora Ljubljana- d«|OKolica z naslednjim dnevnim redom: ; ' Ot'očilo in razprava o po-'2 i:,ay varnostni službi; ■ ^voluev članov komisije za if' nje Predlogov za izvo-r.1r_v. sodnikov porotnikov ,i “Krožnega sodišča in občas-sn,x^S0,, Saia Zbora proiz-V z naslednjim P’l. e I1NEVNlM REDOM: j stotk^^ba določitve od-i jctjom °nrj"'AV H ' sa^f tne.v'nbratovalnega ča-I„ Vini in rtnih obratih, trgo-f RazPSv^nstvu; f ^ a in sprejemanje ski(yDovaterlh predpisov in ^PravaV gospodarstvu; 1, sklen, a. in sprejemanje ,il kat?.;'0 določitvi krajev, v Osebi,. Pnpada učnemu Hazpi^J1081*111 dodatek; ^1 Ust;,?a ,a,, in sklepanje o „! spM dvl kmetijsko go- (•fafnostrnj.!'*1 čo1 in finančno f SnJojnih zavodov. ^rodu! ra$l«nu — svobodo 1 ckrajnfl,j r e d s c d n i k !•' Mii' ljudskega odbora: 03 Berčič, 1. r. bave materiala in zagotovitve dovoljnih finančnih sredstev pri Okrajnem ljudskem odboru. V smislu zakona o prostovoljnih gasilskih društvih je za zavarovanje obče ljudske imovine, kakor tudi privatne, postavljena organizacija, ki skrbi za požarno varnost okraja Ljubljana okolica. Za okraj Ljubljana-okolica je ustanovljena okrajna gasilska zveza Ljubljana-okolica, ki pa se je 1. marca 1954 združila z mestno gasilsko zvezo Ljubljana v zvezo, ki upravlja in vodi vsa gasilska društva Ljubljana -mesto in Ljubljana-okolica. Vodstvo organizacije sestavlja nadzorni upravni odbor, ki ima svoj sekretariat in štab brigade. Zaradi obsežnosti terena in zaradi lažjega dela s posameznimi gasilskimi društvi je v operativnem pogledu zveza razdeljena na G brigad, in sicer ljubljanska prva, v katere sestavu so tudi gasilska društva iz Ljubijane-olcolice, ljubljanska druga v enakem sestavu, pa kamniška, litijska, dolenjska in vrhniška. ORGANIZACIJSKO STANJE Bivša okrajna gasilska zveza Ljubljana-okolica je imela ob združitvi v MGZ Ljubljana 151 prostovoljnih gasilskih društev s 5.772 operativnimi člani, od katerih je 3.384 moških, 604 članic, 1.535 mladincev in 249 mladink, rezervnih članov in članic, ki se ukvarjajo s kulturo in prosveto pa 2.407. Skupaj je 8.179 članov. V raznih organizacijah jc vključeno naslednje število članov: SZDL 5.180, ZKJ 427, ZB 374, LMS 762. V nobeni izmed navedenih organizacij pa ni 1.610 članov, kar pomeni, da se terenske organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi prav malo zanimajo za članstvo kot tako in za razvoj gasilskega društva. MATERIALNO FINANČNO STANJE Glede na veliko število gasilskih društev v okraju Ljubljana-okolica je zelo pereče vprašanje finančno materialne pomoči s strani Okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov. Stanje orodja in opreme se v zadnjih letih ni bistveno Izboljšalo, kar gre na račun zelo nizkih dotacij za nabavo orodja in opreme ter velikega Števila gasilskih društev. V zvezi s to situacijo se je postavljalo večkrat vprašanje pripravnosti in udarnosti gasilskih enot v primem požara, ker niso mogle posredovati zaradi pomanjkanja opreme. Informativno naj služijo naslednji podatki glede udarnosti in hitre intervencije gasilskih društev, če so poklicana v sosednje vasi. V okraju je samo 20 gasilskih vozil neti-piziranih, ki so razporejena takole: 3 v brigadi Vrhnika, 10 v brigadi Kamnik, 3 v sektorju Medvode, 3 v brigadi Litija, 1 v brigadi Grosuplje. Motornih brizgaln ima Ljubljana-okolica 102 In 97 ročnih brizgaln. Gasilska društva Imajo 26.000 m gasilskih cevi in jih je že velika količina neuporabnih, ker so zaradi starosti dotrajale. Delovnih oblek imajo društva 1.100 nepopolnih, to je brez čelad in brez pasov. Po številu članstva ima komaj vsak šesti gasilec delovno obleko. Opremo, kk jo upravljajo, so sl gasilska društva pridobila z dotacijami oblasti in z lastnimi prispevki, zbranimi z raznimi prireditvami, podporami, članarino, srečelovi itd. V letu 1953 je dal okrajni ljudski odbor iz svojega rednega proračuna za nabavo orodja in opreme 8 milijonov dinarjev. K temu znesku pa je prispeval še Državni zavarovalni zavod 1,050.000 din za popravila motornih brizgaln in avtomobilov ter za popravila vodnih rezervoarjev. S kreditom 8 milijonov din, kot je to razvidno iz razdelilnika, je bila razdeljena naslednja oprema: 1. Dva avtomobila znamke »TAM« za PGD Domžale ln Grosuplje v znesku din 5,251.650.—; 2. Štiri motorne brizgalne v znesku din 1,600.000; 3. 2.380 m gasilskih cevi za din 1,105.750. Skupni znesek din 7,957.400. Stroški za izdelavo gasilskega vozila za PGD Grosuplje še niso poravnani in bodo znašali ca 1,500.000 din. Račun bo poravnan iz letošnjih kreditov v zadnjem tromesečju. Kot so v okrajnem merilu posvečali premalo pozornosti opremi gasilstva, tako se tudi občine niso posebno zanimale, da bi krile stroške tako kot zakon veleva. Podpora občinskih ljudskih odborov gasilskim društvom znaša komaj 3,363.436 din, kar ne doseže niti polovico prispevka, ki ga daje okrajni ljudski odbor. Iz dotacij občin društvo komaj krije stroške za bencin, za druge potrebe pa ni denarja. Glede na obstoječe stanje orodja in opreme je upravni odbor OGZ sklenil, da ne kupi nobenemu gasilskemu društvu orodnega vozila toliko časa, dokler ne bodo krite najnujnejše potrebe gasilskih društev v osebni opremi, gasilskih ceveh In motornih brizgalnah. Gasilskim društvom je treba najprej zagotoviti najnujnejšo opremo, nato pa šele misliti na motorna vozila. V letu 1954 pa je bil v proračunu okrajnega ljudskega odbora znižan kredit za nabavo orodja in opreme 1 milijon din, tako da je bila končna postavica za nabavo orodja m opreme le 7,000.000 din. Materialni plan, ki je bil postavljen in delno že realiziran v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, je naslednji: 2.200 m cevi in armaturnih delov za 2,960.000 din. V četrtem tromesečju pa je planiran naslednji material: 200 delovnih oblek, 50 delovnih pasov, 1.200 m cevi in armaturni deli v skupnem znesku din 2,543.900. Stroški izdelave gasilske karoserije za avto »TAM« za PGD Grosuplje din 1,500.000. Skupaj din 7,004.240. Tudi Državni zavarovalni zavod je dal svoj prispevek od požarnih premij, ta pa bo uporabljen za popravila motornih brizgaln in avtomobilov v znesku 1,800.000 din, za nabavo osebne opreme 2 milijona 230.000 din ter za poravnavo dolgov, ki so jih napravila gasilska društva na račun gradnje domov, za popravila domov in vodo gradnje 1,800.000 din. Skupaj bo voti-ranih iz kreditov DOZ 5 milijonov 830.000 din. Vsota 5,830.000 din, ki Jo je predvidel upravni odbor Gasilske zveze Ljubljane za potrebe prostovoljnega gasilskega društva Ljublgma-oko-lica, je znatno višja, kot so požarne premije, plačane v okraju Ljubljana-okolica, ln gre primanjkljaj na račun mesta Ljubljane. Stroški za vzdrževanje OGZ, ki jih je dal Okrajni ljudski odbor v znesku 500.000 din, se uporabljajo v organizacijske namene, predvsem za plače, potne stroške funkcionarjev ob terenskih pregledih gasilskih društev, za potne stroške delegatov letne skupščine in za druge administrativne stroške. Ti stroški pa se zvišujejo, ker se zahteva od funkcionarjev, naj aktivneje posegajo v delo na terenu, kar se je doslej pokazalo vsekakor pozitivno. Pripominjamo, da je bila doslej OGZ Ljubljana-okolica ena izmed zelo slabih Zve^, kar ni krivda samo članstva, temveč je na ta neuspeh v največji meri vplivalo pomanjkanje finančnih sredstev za nabavo orodja in opreme. Znesek 500.000 din, ki ga je letos prejela Okrajna gasilska zveza, je bil uporabljen v organizacijske namene in za vzdrževanje kot tako. Do 25. okt. letos je bilo v ta namen porabljenih že 329.063 din, ostanek 170.937 din pa nikakor ne more kriti predvidenih stroškov za plače, za vzdrže- vanje terenskega vozila, za terenske preglede in brigadne konference, ki so predvidena v mescu novembru in decembru. Nova dotacija v znesku 5,000.000 din, ki je predvidena za nabavo orodja in opreme, bo razdeljena v orodju in v opremi med 12 gasilskih društev, ki imajo važen požarni okoliš in v katerem je do danes precej močna industrija. Z današnjo opremo, ki jo imajo gasilska društva, pa ni mogoče opravljati kakršna koli večje intervencije na po-žariščih, ker je ta v večini društev pomanjkljiva, kolikor pa je. pa je že tako stara, da je skoraj ni mogoče več uporabljati V informacijo navajamo seznam opreme, ki bi jo bilo treba nujno dokupiti, in sicer; 1.200 m »B« cevi 600 m »C«, 60 delovnih oblek, 150 delovnih pasov, 240 šlemov, 120 novih mask in armaturne dele. To je najnujnejša oprema, ki bi jo morala imeti navedena društva, katera bomo zadolžili po operativni strani z večjimi in odgovornejšimi nalogami. Zmanjšanje kreditov, kot so zaprošeni bi kvarno vplivalo na zav»rovarje imovine predvsem v državnem sektorju. Menimo, da ne sme biti nobena žrtev prevelika, če se finančna sredstva pravilno uporabljajo pri nabavi orodja ln opreme. Zato predlagamo Okrajnemu ljudskemu odboru, naj v interesu požarne varnosti odobri znesek 5,000.000 din za nabavo orodja in opreme in 500.000 din za organizacijske potrebe. Okrajna gasilska zveza Ljubljana je uredila popolno evidenco finančno materialnega poslovanja in so knjige vsem na vpogled. Upravni odbor zveze jamči, za pravilno koriščenje finančnih sredstev. POŽARI Od 1. januarja 1954 do konca septembra 1954 so bili registrirani na območju okraja Ljubljana-okolica naslednji požari: 3 v tovarni 3 na državnih gospodarskih 1 poslopjih 3 na državnih stanovanjskih poslopjih 11 v privatnih gospodarskih 1 poslopjih 9 v privatnih stanovanjskih . poslopjih 1 v privatni delavnici. Vzroki: 4-krat malomarno odvržen cigaretni ogorek 3-krat igre otrok z vnetljivimi snovmi 3-krat neprevidnost 2- kvat naklepni požig p 3- krat udar strele 1-krat slaba električna Instalacija 3-krat slab dimnik 1-krat Iskra mimo vozečega vlaka 1-krat vžig saj v dimniku j J-krat nesreča pri tehnološkem procesu in p-krat neugotovljeni vzrok L Skupno je bilo 30 požarov, Ikode pa nad 14,654.000 din. V času od 1. januarja pa do 31. decembra 1953 pa je bilo skupno 47 požarov, ki so povzročili 26,501.560 dinarjev škode. Iz gornjega je razvidno, da je izmed ugotovljenih požarov največkrat vzrok neprevidnost In malomarnost pasantov, ki mečejo cigaretne ogorke ne glede na to, kam padejo In kakšne so lahko posledice. Dalje so tudi značilni primeri požarov, ki jih povzroče otroci, ki se igrajo z vžigalicami brez nadzorstva v bližini ogroženih objektov. Primer: avgusta letos so se igrali otroci v neposredni bližini Ipavčeve mizar, delavnice v Mengšu in pri igri zakurili ogenj med odpadki v delavnici ter s tem povzročili nad 2,000.000 dinarjev škode. Gasilska služba je v splošnem delavna, so pa hibe zaradi slabih telefonskih zvez po vaseh, ki ne morejo pravočasno signalizirati, odnosno poklicati na pomoč iz bližnjih krajev. Menimo, da bi se z organizacijo in formiranjem komun morala reorganizirati gasilska služba, ki naj bi obstajala na sedežu komune ter skrbela za operativnost in sprejem poročil o požarih, za vzdrževanje orodja in opreme, zgradb itd. O tem vprašanju bi bilo nujno razpravljati pri formiranju komun. Zaradi pomanjkljivosti v požarni obveščevalni službi je jasno, da so škode večje zaradi tega, ker ni pravočasne intervencije. Glede na gornje predlagamo Okrajnemu ljudskemu odboru, naj dodeli Okrajni gasilski zvezi dodatna sredstva v znesku 5,500.000 din. Svet za notranje zadeve OLO Razprava In sklepanje o spremembah deleža gospodarskih organizacij ari dobičku Na priporočilo obeh zborov Je Svet za gospodarstvo razpravljal o visokih dobičkih nekaterih gospodarskih organizacij ter ugotovil, da so bili visoki dobički v več primerih doseženi na račun prenizko planirane količinske proizvodnje, previsoko planiranih materialnih stroškov, ohlapnih normativov, visokih cen novih sortimentov, tečajnih razlik, uvoznih koeficientov kakor tudi zaradi v planu predvidenega 12-odstotnega znižanja cen. Na podlagi teh ugotovitev Je po razpravi Svet za gospodarstvo sprejel predlog za spremembo deleža dobička v odstotkih za naslednja podjetja: lesnllka, Medvode, od dosedanjega odstotka na Z2%, del za plače po zvezni lestvici: Elma, Črnuče, od dosedanjega odstotka na 22%, del za plače po zvezni lestvici; Color, Medvode, od dosedanjega odstotka na 17%, del za plače po zvezni lestvici; Kamnik, Kamnik, od dosedanjega odstotka na 25%, del za plače po zvezni lestvici; Stol, Duplica, od dosedanjega odstotka na 28%, del za plače po zvezni lestvici; Kombinat les. ind., Logatec, od dosedanjega odstotka na 32%, del za plače 90%; LIP, Ljubljana, od dosedanjega odstotka na 32%, del za plače 90%; Papirnica, Količevo, od dosedanjega odstotka na 17%, del za plače po zvezni lestvici; Tovarna celuloze, Goričane, od dosedanjega odstotka na 18%, del za plače po zvezni lestvici: Induplatl, Jarše, od dosedanjega odstotka na 17%, del za plače 45%; Predilnica, Litija, od dosedanjega odstotka na 18%. del za plače 48%; Svilanit, Kamnik, od dosedanjega odstotka na 28%, del za plače 48%; Tekstilna, Medvode, od dosedanjega odstotka na 18%, del za plače 60%; Tovarna usnja, Šmartno, od dosedanjega odstotka na 22%, del za plače po zvezni lestvici; Tovarna usnja, Kamnik, od dosedanjega odstotka na 22%, del za plače po zvezni lestvici; Industrija usnja, Vrhnika, od dosedanjega odstotka na 22%, del za plače 75%; Toko, Domžale, od dosedanjega odstotka na 24%, del za plače 80%. Mlinsko podjetje Domžale in Mlinsko podjetje Ljubljana za obrate na območju okraja Ljubljana okolica zadene sprememba zaradi zveznega odloka št 440, Ur. list FLRJ št. 33, z dne 5. avgusta 1954. Osnutek odloka o odpiranju In zapiranju obratov Osnutek odloka sta sprejela dne 27. oktobra 1954 odbor za gostinstvo In turizem ter odbor za obrt, dne 28. oktobra 1954 pa tudi Svet za gospodarstvo. Ta odlok je potreben zato, da se uvede nov, enoten poslovni čas na območju okraja, to sicer v trgovinah, mlekarnah, obrtnih delavnicah, gostinskih podjetjih in gostiščih ter v drugih gospodarskih organizacijah, ki poslujejo s strankami. Ker so v smislu 2. odstavka 55. čl. Uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih pristojni obč. LO (LOMO), da pisujejo obvezni poslovni obrtnim organizacijam in V smislu 3. odst. 48. čl. Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih tudi, da predpisujejo najdaljši poslovni čas gostinskim podjetjem in gostiščem, eo bili zaradi enotne ureditve obratovalnega časa povabljeni vsi občinski LO ln LOMO območja okraja, da pooblaste tukajšnji OLO, da sme namesto njih izdati odlok, v katerem bo vsebovana tudi materija iz njihove pristojnosti. Pooblastilo se je pač zahtevalo zaradi enotne ureditve o odpiranju in zapiranju obratov na območju okraja, po drugem odst. 66. čl. Uredbe o trgovanju ter o trgovskih obratih in trgovinah pa je itak pristojen sam tukajšnji OLO, da določi najkrajši poslovni čas v trgovinah. Zadevno snov obravnavata zdaj veljavna odloka, in sicer: odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Ljubljana okolica z dne II. okt. 1952 (Ur. 1. LRS štev 30/52) in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Ljubljana okolica z dne 15. julija 1053 (Ur. 1. LRS, štev 26/53), ki pa nista več v skladu z novimi, zgoraj citiranimi, samo okvirnimi gospodarskimi predpisu Razlike med sedanjim odlokom in predloženim osnutkom (novim odlokom) so naslednje: Novi odlok določa zimski poslovni čas od 1. sept. do 30. aprila, letni čas pa od I. maja do 31. avgusta. Sedaj veljavni odlok ima zimski poslovni čas od 1. oktobra do 30. aprila. a. Trgovine: Novi odlok, oz. osnutek določa pri trgovinah, da so ob sobotah popoldne zaprte, ter predpisuje malenkostno razliko v poslovnih časih trgovin glede na trgovine v industrijskih krajih (Črnuče, Dol Logatec, Domžale, Grosuplje, Litija, Medvode, Mengeš, Šmartno pri Litiji, Vrhnika) in na podeželju (vsi ostali kraji na področju okraja). Sedaj veljavni odlok teh razlik ne dela, oz. ne dovoljuje zaprtja trgovin ob sobotah popoldne. b. Obrtne delavnice: Novi odlok načeloma uvaja za vse obrtne delavnice nedeljen poslovni čas. Predpisuje pa deljen poslovni čas (dopoldne in popoldne) obrtnim delavnicam, ki poslujejo s strankami (krojaške, šiviljske, čevljarske, mehanične itd.). Brivskim in frizerskim delavnicam pa daje prost ponedeljek (zaradi daljšega poslovnega časa ob sobotah in v nedeljah dopoldne). Daje pa možnost vsem obrtnim delavnicam, da se ne drže predpisanega poslovnega časa, toda da upoštevajo predpisani delovni čas zaposlenega osebja (razlog je v poživitvi obrtništva in hitrejših obrtnih storitvah). c. Gostinski obrati: Glede poslovnega časa gostinskih obratov ni bistvene razlike med sedaj veljavnim odlokom in osnutkom. Novi odlok samo nekoliko podall-šuje poslovni čas v gostinskih obratih ter daje možnost, da so restavracije, gostilne in kavarne lahko na dan in na dan pred državnimi prazniki odprte do 5. ure zjutraj naslednjega dne (30. aprila, 1. maja, 21. julija, 28. in 29 novembra, 31. decembra in na dneve občinskih praznikov). Odlok o odpiranju in zapiranju obratov je sprejel tudi MLO Ljubljana, ki je bil objavljen v Ur. 1. LRS, št. 35/54. Naš novi odfok vsebuje ista določila kot jih vsebuje odlok MLO Ljubljana in je osvojil vse predloge treh naših zbornic (trgovinske, obrtne in gostinske) ter je tudi upošteval mnenje naših Obč. LO oz. LOMO; tuk. OLO pa je tudi zaprosil za pooblastila le-teh, kakor je že uvodoma omenjeno. Na dan 29. X. t L tukajšnji OLO še ni prejel omenjenega pooblastila od občin: Ig. Krka, Mengeš, Stična in Tuhinjska Srednja vas. Pooblastili občine Medvode in Vrhnike vsebujeta tudi svoje predloge, ln sicer: občina Medvode predlaga zaprtje trgovin ob sobotah popoldne in nedeljen poslovni čas obrtnih delavnic, kar je itak sprejel naš novi odlok (osnutek). LOMO Vrhnika pa je sprejel že svoj odlok, ki določa deljen poslovni čas obrtnim delavnicam, za brivske in frizerske delavnice pa predpisuje nedeljsko dopoldansko poslovanje. Tudi z določili odloka LOMO Vrhnika naš novi odlok ni v nasprotju, ker je ravno osvojil delo brivskih in frizerskih delavnic na nedeljo dopoldne in prost delovni dan na ponedeljek, obrtnim delavnicam pa novi odlok itak daje široko možnost, da se niti ne drže predpisanega poslovnega časa (uvedejo lahko deljen ali nedeljen poslovni čas). Ze v mesecu juniju t. 1. pa so imeli pomisleke glede zaprtja trgovin ob sobotah popoldne: KZ Muljava, KZ Vrhpolje, ter občine: Krka, Domžale Polhov Gradec, Blagovica. Grosuplje, Šmarje in Rovte, To pa na stvari ničesar ne spremeni ker je po 2. odst 66. čl. Uredbe o trgovanju ter o trgovinskih podjetjih in trgovinah itak pristojen tukajšnji OLO, da določi najkrajši poslovni čas, ko morajo biti trgovine odprte, po zaslišanju pristojne trgovinske zbornice. Predlog odloka o odpiranju in zapiranju obratov 1. člen S tem odlokom se predpisuje poslovni čas trgovinam, lekarnam, obrtnim delavnicam, gostinskim podjetjem in gostiščem ter drugim gospodarskim organizacijam, ki poslujejo s strankami. V tem predpisanem času morajo biti obrati odprti za stranke. Vsaka sprememba ali prestavitev predpisanega poslovnega časa je nedopustna. 2. člen Tajništvo za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica sme v izjemnih primerih — zaradi adaptacije, inventure in podobno, če je to nujno potrebno, dovoliti, da se obrat zapre med poslovnim časom. 3. člen Zimski poslovni čas traja od 1. septembra do 30. aprila. Letni poslovni čas pa od 1. maja do 31. avgusta. 4. člen Ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih morajo biti ves dan odprti vsi gostinski obrati, razen bifejev, ki so odprti le dopoldne. Zaprte pa morajo biti ves dan ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih vse trgovine in obrtne delavnice, razen brivske in frizerske delavnice ter slaščičarne, ki so odprte samo dopoldne. Ponoči in v opoldanskem odmoru morajo biti prav tako zaprte trgovine in obrtne de-livnice, razen če imajo nedeljeni poslovni čas. Kot nočni čas se šteje čas od 2. do 5. ure, opoldanski čas pa vsaj od 12.30 do 14. ure. 5. člen Ce so v istem prostoru ali prostorih, ki so med seboj povezani, različni obrati, velja za vse isti poslovni čas, ki velja za glavni obrat. To določilo ne velja za gostišča. 6. člen Obrati morajo biti odprti V času določenem s tem odlo- j kom. Ob času, predpisanem za za* ! piranje obratov, se morajo za- ■ pirati vsi dohodi v prostore, j ki so določeni za poslovanje s strankami. Strankam, ki so v času zapiranja obrata v poslovnem j prostoru trgovine ali obrtn« ; delavnice, je treba postreči, : vendar pa to praviloma ne sme trajati dalj kot pol ur« po času, ki je določen za zapi' ranje obrata. .h V gostinskih obratih se po* ure pred časom, ki je določen . za zapiranje, ne sme postreči i niti z jedjo niti s pijačo. -7. člen Poslovni čas mora biti vidu« objavljen v obratu. Če je obrat zaprt zaradi IZ' jemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena tega odlo- j ka, morajo biti v obratu na vidnem mestu objavljeni p o' datlcl o tem, koliko časa t)0 obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter številka in datum : odobritve. 8. člen L TRGOVINE morajo biti odprte: I dinjskimt potrebščinami a) Trgovine z živili, gospo- I industrijskim blagom: 1. v industrijskih krajih; od ponedeljka do petka ob sobotah pozimi 8.00 — 12.00 in 14— 17.30 8.00 — 13.00 poleti 7.30—12.30 in 17— 19.30 7.30 —12.30 pozimi poleti 2. na podeželju; od poned. do petka 8.00 7.30 12.30 in 14.30 — 17.30 12.30 in 17.00 — 19.30 ob sobotah 8 — 13 00 7 —12.30 b) Prodajalne sadja in zelenjave; pozimi 7.30 — 12 in 15 — 18 poleti 6.30 —12 in 17 — 19 c) Trafike; pozimi 7.30 — 12 in 15 — 18 poleti 6.30 — 12 in 17 — 19 6) Bencinske črpalke; pozimi 8.00 —18.00 poleti 7.30—19.30 Za Industrijske kraje po tem odloku se štejejo: Črnuče, Dol. Logatec, Domžale, Grosuplje, Litija, Medvode, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Vrhnik«' Vsi ostali kraji na področ}11 okraja Ljubljana okolica štejejo za podeželje. Glede poslovnega časa f8 trgih in sejmih velja določil0 10. člena odloka OLO Ljubija' na okolica o tržnem in sejem' \ sitem redu z dne 28. avg. 196* (Ur. L LRS, št. 37-577/54). TL LEKARNE Lekarne so odprte ob delnV' nikih pozimi od 8. do 12. in °° 15. do 18. ure, poleti pa od do 12. in od 16. do 18. ure. S v« za zdravstvo OLO Ljubijo1*8 okolica pa Lahko v okviru tega predpisanega minimalnega po-»lovnega časa predpise za posamezne lekarne krajevnim razmeram in potrebam ustrezajoči poslovni Čas. IH. OBRTNE DELAVNICE a. Poslovni čas obrtnih delavnic je pozimi od 7. do 15., poleti pa od 6. do 14. ure. Obrtne delavnice, ki poslujejo s stranicami, in sicer krojaške, šiviljske, čevljarske, mehanične, avtomehanične, vodnoinštalaterske, elektroin-štalaterske, podkovsko-kova-ške in fotografske, pa imajo tale deljen poslovni čas: ob sobotah 7 — 15 6 — 14 od ponedeljka do petka POfml 7.30 — 12 in 14 — 17.30 Poleti 7.00—12 in 15 —18.00 Svet =__ njihovo utemeljeno prošnjo nedeljen poslovni čas. T • ,,; — gospodarstvo OLO cam iz prednjega odstavka na . okolica, pa lahko J-,. 1 7 vrivviiva, pil lčmKU °li tudi obrtnim dclavni- ®r*vske in frizerske Uelavn ice: tv,. , °d torka do petka 8 — 12 in 14.30 Poleti 8 — 12 in 15.30 ^nedeljah in drugih dela L. ™ dnevih so brivnice in zerske delavnice odprte od 8- do 12. ure. 18.30 19.30 ob sobotah 7 — 12.30 in 14 — 20.30 Ob ponedeljkih so obrati brivskih in frizerskih delavnic zaprti Pozimi c. Pekarne: 5-30 — 11 in 15.30 — 18 poleti 5.30 — 11 in 16.30—19 d. Slaščičarne: Ponedeljka do sobote ob nedeljah Pozimi 8-12 in 15 —18 8-14 P»leti 8_12 16_19 7 —13 e. Mesarije: Ponedeljka do petka ob sobotah S* 6-11 in 15-18 eu 6 — 11 6 — 11 in 16 — 19 *V. GOSTINSKI OBRATI t-ostiiMki obrati smejo biti drJLu .ob delavnikih, ob ne-takole- de*a Prostih dnevih r f' hoteli in prenočišča mo- nr>dL b^* odprti nepretrgoma Podnevi in ponoči. do »-ReStaVracije to gostilne 24. ure. i Dc*ovni kolektivi restavracij gostiln pa lahko določijo, /n se za določeno obdobje nii, P!i pozimi ali ob določe-nr„, dnevih) zapirajo obrati 5, vendar uro. pa ne pred 2l ob delavnikih do dpi- c’ °b nedeljah in drugih 14 .,rf>rostlb dnevih pa do 1, ur- Xa^ne ob delavnikih do deH-,h ,Jutraj> ob sobotah, ne-držuvn-6^ na dan ln dan pred niki in občinskimi praz- Re£!,do 2. ure zjutraj. In Sm'16, gostilne, bifeji P°slovai^uLne smej° Pričeti s trai m«16?1 Pred 5. uro zju-slovam "aj0 .Pa Pričeti s po-zjutraj m na3kasneje do 7. ure su, kcfsoZ\ Poslujejo le v ča-brane te zda^ai° redni obroki sama,’ r *a ^as določi menza OKRa RtlZPiS Ljtm,\.LjUHSKI ODBOR LjANa okolica 2 mesti n“ZPfSUje 1 rnesto PfaJ,nil1 referentov In Kandidat; nžr-,i?°brazb° z najmanj strokovni0, in z opravljenim Za mostL izpitom. Kandidat BSi-iffiS&ffiKi najmanj 6 leti prakse In K0}k ‘rokovni Izpit. osebnjpae, ProSnje z navedbo i^jeplto *? strokovnega živ-‘Indski a Je Poslati na Okr. bca, r . dbor Ljubljana okolic® r/tt )*-,ana, Zupančičeva naJpozneie do 9. novembra 1954. Restavracije, gostUne in kavarne smejo biti odprte na dan 30. aprila, 1. maja, 21. julija, 28. in 29. novembra, 31. decembra in na dan občinskih praznikov do 5. ure naslednjega dne. de na predpisani poslovni čas po tem odloku. Dovoljene Igre (n. pr. balin-canje, kegljanje in podobno) se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih prostorih pa, kjer to ne moti nočnega miru, ta omejitev ne velja, vendar se mora igranje zaključiti pol ure pred koncem poslovnega časa, ki ga predvideva ta odlok za določeno vrsto gostinskega obrata. Ljudski odbori občin (mestnih občin) lahko dovolijo gostinskim podjetjem oz. gostiščem, da izmenično en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prostorov in odpočitka zaposlenega osebja. 9. člen Kršitve predpisov tega odloka so prekrški ter se odgovorni uslužbenec kaznuje z denarno globo do 3.000 din: 1. kdor nima odprtega obrata za stranke ves predpisani poslovni čas; 2. kdor ima obrat odprt izven predpisanega poslovnega časa, razen odgovorni uslužbenec oz. imetnik obrtne delavnice po 8. členu III. točke tega odloka; 3. kdor nima objavljenega poslovnega časa na vhodu v obrat 10. člen 7. objavo tega odloka prenehata veljati: odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Ljubljana okolica z dne 11. oktobra 1952 (Uradni list LRS, št. 30-170/52) in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Ljubljana okolica z dne 15. julija 1953 (Ur. list LRS, št 26-295/53). 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Restavracije, gostilne ln bifeji pri železniških in avtobusnih postajah morajo pričeti s poslovanjem pol ure pred prihodom oz. odhodom prvega vlaka oz. avtobusa in morajo poslovati še pol ure po prihodu oz odhodu zadnjega vlaka oz. avtobusa, ln to ne gle- Predlog KZ Komenda o ustanovitvi obrata zadružnega posestva Svet za gospodarstvo je s svojim sklepom z dne 11. okt. 1954 predlagal odklonitev pritrditve k navedenemu sklepu, ter da se k obravnavi tega sklepa na seji obeh zborov povabi tudi predstavnik KZ Komenda. Razlog za odklonitev predloga za pritrditev ustanovitve zadružnega posestva v Komendi leži v tem, ker niso dana nlkaka jamstva, da bi to posestvo obdelovalo zemljo po načelih dobrega gospodarjenja, da bi izpolnjevalo družbene obveznosti, dosedanji lokalni faktorji pri vodstvu KDZ »Dan vstaje«, ki naj bi tudi v bodoče upravljali z zadružnim posestvom, pa doslej niso pokazali potrebnega gospodarskega uspeha z obdelavo te zemlje. Znano Je namreč dejstvo, da je bila zemlja KDZ v Komendi v veliki površini neobdelana ln zapuščena. Zemljišče likvidirane KDZ v Komendi se namerava na predlog Sveta za gospodarstvo prepustiti v upravljanje državnemu posestvu »Pšata«. Predlog KZ Komenda o ustanovitvi mesarije Svet za gospodarstvo je s svojim sklepom z dne 11. okt. 1954 predlagal odklonitev k pritrditvi k navedenemu sklepu glede na okolnost, da je doslej obratovala mesarija v Komendi kot krajevno podjetje, ki pa je prešlo v likvidacijo. Po Uredbi o kmetijskih zadrugah kmetijska zadruga lahko ustanovi v okviru svoje dejavnosti gospodarska podjetja In samostojne obrate, ki so v zvezi s kmetjsko proiz- vodnjo in za pospeševanje kmetijstva. Podjetje ali obrat z mesarsko dejavnostjo pa po svojem značaju ni gospodarska dejavnost za pospeševanje kmetijstva ter bi zaradi tega lahko tako podjetje poslovalo v načelu Izven zadružne dejavnosti s posebnim ozirom, da je doslej mesarski obrat že posloval pod vodstvom Obč. LO, ki pa je prešlo zaradi nesmotrnega gospodarjenja v likvidacijo. Imenovanje likvidacijske komisije za krajevno mesarijo v Komendi Likvidacija podjetja je posledica deficitnosti zaradi ne-upravič. prejemanja otroških dodatkov v znesku 96.000 dinarjev, ki Jih je poslovodja Janez Ambrož prejemal, vtem ko je podjetje moralo ta znesek vrniti Zavodu za socialno zavarovanje. Predlaga se sprememba čla- nov likvidacijske komisije obrtnega čevljarskega podjetja državnega mojstra Ivana Dolžana v Litiji. Predlog za ustanovitev otroških vzgajaiišč Svet za prosveto in kulturo OLO je predložil naslednje zadeve, o katerih naj razpravlja in sklepa OLO: Predlog za sprejem odločb o ustanovitvi Deškega vzgaja-lišča v Logatcu in Dekliškega vzgajališča v Višnji gori kot finančno samostojnih zavodov. Ko je Svet za prosveto in kulturo OLO razpravljal o navedenih odločbah, je ugotovil, da kljub večkratnemu opozorilu višjega prosvetnega organa vprašanje vzgajaiišč še fredno ni rešeno. Svet namreč meni, da zavodi, ki po svojem delokrogu presegajo področje okraja ter opravljajo naloge z območij več okrajev ali celo vse republike, nikakor ne spa- pristojnost okraja, tako kot je Ljudska skupščina LRS sprejele na svoji seji dne 27. okt. 1954 zakon o ustanovitvi Višje gospodinjske šole v Grobljah, po katerem spada ta šola v pristojnost Sveta za prosveto in kulturo LRS, bi moral-ta Svet končno rešiti tudi vprašanje vzgajaiišč. Ce pa Svet za prosveto in kulturo LRS ni pristojen organ za navedene zavode, naj predlaga Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS, da uredi njihov pravni obstoj. Svet za prosveto in kulturo OLO je končno mnenja, naj OLO zavzame pri razpravi k navedenima predlogoma svoje stališče. dajo v Prav fredlor o določitvi krajev, v katerih pripada učnemu in vzgojnemu osebju poseben dodatek Odlok Izvršnega sveta LRS, ki je stopil v veljavo dne 30. sept 1954 namreč pooblašča OLO, da s svojim jiredpi-som določi kraje v svojem območju, kjer so izredno težki življenjski in delovni pogoji in v katerih po cit odloku pripada učnemu osebju posebni dodatek od 1.000 do 3.000 din. Svet za prosveto in kulturo OLO je glede na težjo dostopnost krajev, oddaljenost od prometnih središč ali otežko-čenega dela v šoli zaradi posebnih krajevnih razmer predlagal kraje in jih po že navedenih kriterijih razvrstil v tri skupine: I. skupina (z mesečnim do- datkom do 3.000 din): Češnjice. Črni vrh. Golo, Janče, Javorje, Križevska vas, Logaške Zibr-še, Medvedje brdo, Peče. Prežganje, Rakitna, St. Jošt Stanga, Trojica, Vrh, Topol, Vranja peč, Zaplana, Zapotok in Zlato polje. II. skupina (z mesečnim dodatkom 2.000 din): Gabrovka, Ilova gora, Ožbolt, Škocjan, Polica, Vače, Vrhpolje in Rovtarske Zibrše. III. skupina (z mesečnim dodatkom 1.000 din): Gozd, Hrastov dol, Krašnja, Krka, Lipoglav, Motnik, Podtabor, Sela, Šmartno v Tuhinju, Špitalič in Zg. Tuhinj Predlog za ustanovitev dvoletnih kmetijsko« gospodarskih šol Na željo občinskih ljudskih odborov, zborov volivcev ln kmetijskih zadrug ter v smislu sklepa Sveta za prosveto in kulturo OLO Ljubljana-oko-lica in na podlagi drugega odstavka 64. člena zakona o okr ljudskih odborih v zvezi z 2. členom uredbe o kmetijsko gospodarskih šolah (Ur. list FLRJ, št 17-87/51) predlaga Svet za prosveto in kulturo OLO ustanovitev dveletnih kmetijsko gospodarskih šol v krajih: Hotedršica Krašnja, Krka, Sora, Temenica. Špitalič, Rovte, St. Jošt. Podtabor in Blagovica. ZAPISNIK 22. seje Sveto za prosveto In kulturo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljona-ckolica, ki je bila dne 25. oktobra 1954 Predsednik: Ervin Rotman, Tajnik: Stane Mikuš. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika 21. seje Sveta; 2. Poročilo o pripravah za Izvolitev šolskih odborov; 3. Predlogi za določitev: a) posebnih dodatkov za učno in vzgojno osebje (Odlok Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, U 143/1-54 z dne 25. IX. 1954 — Ur. list LRS, Srt. 38-1954), b) nagrad za nadurno delo v prosvetno znanstveni službi v šolah in drugih vzgojnih zavodih (Odlok Izvršnega sveta I,lud«ke skupščine LRS U 144/1-54 z dne 25. IX. 1954 — Ur. Ust LRS. št. 28-1054). c) položajnih dodatkov za uslužbence prosvetno znanstvene stroke (Odlok Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS U 145/l'-54 z dne 25. IX. 1954 — Uradni list LRS, št. 38-1954). 4. Predlog odločb o ustanovitvi Deškega vzgajališča v Logatcu in Dekliškega vzgajališča v Višnji gori kot zavoda s samostojnim finansiranjem. 5. Poročilo o tečaiu za upravnike in predavatelje kmetijsko gospodarskih šol ter predlog za ustanovitev kmetijsko-gospodarskih šol in imenovanje njih upravnikov. 6. Poročilo komisije za pred-voiaško vzgojo. 7. Reševanie tekočih p "sonal-nih in drncih zadev Po sprejetju dnevnega reda nreide predsednik k te«'kl dnevnega reda. to t' č tanje zapisnika 21. se' Sve- ta. Ker so bili izv’ oi vsi sklepi oziroma ker jr 'ainlš-tvo pripravilo v zvez1 «-k'°ol ustrezne predloge, ki b do ob- ravnavani na tej seji, se zapisnik odobri in podpiše. Pri 2. točki dnevnega reda — poročilo o pripravah za izvolitev šolskih odborov — se prečita izčrpno poročilo tajništva Sveta. Svet po razpravi o poročilu ugotovi oz. sklene: a. V vseh občinah našega okraja so bile razširjene seje občinskih Svetov za prosveto in kulturo, na katerih so razpravljali o družbenem upravljanju v šolah, o nalogah ljudskih odborov glede formiranja šolskih odborov, o zborih volivcev itd. Na teh sejah se je razpravljalo tudi o delu in uspešnosti dela občinskih svetov za prosveto in kulturo. b. Svet je ugotovil, da so izvršene vse priprave za izvolitev šolskih odborov in da zbori volivcev že volijo državljane za šolske odbore. c. Pri kmetijsko-gospodar-skih šolah ne bo šolskih odborov, ker je pouk v teh šolah le v zimskih mesecih. Da pa ne bi te šole ostale izven družbenega upravljanja je Svet sklenil, da šolski odbori splošno-izobraževalnih šol, pri katerih so kmetijsko-gospo-darske šole, razširijo področje dela tudi na te šole. č. Ker je delo v večini občinskih Svetov za prosveto In kulturo neenotno, nekje zelo pomanjkljivo, je Svet sprejel predlog tajništva Sveta, da naj občinski ljudski odbori imenujejo tajnike v občinske Svete za prosveto in kulturo, po možnosti iz vrst prosvetnih delavcev. Dolžnosti teh tajnikov bi bile, da pripravljajo material za seje Sveta, skrbe za Izvršitev njegovih sklepov, urejajo administrativno poslovanje Sveta, skrbe za koordinacijo dela šolskih odborov, vzdržujejo stike s prosvetno-kulturnimi ustanovami in drugimi društvi, ki so na področju občine. Pri 3. točki dnevnega reda, to je pri obravnavi predlogov za določitev težkih mest, raznih dodatkov ter honorarjev, kot jih določajo citirani odloki Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, Svet: odobri predlog odloka o določitvi službenih mest, kjer so delovni in življenjski pogoji izredno težki. Ta predlog bo v smislu citiranega odloka predložen v odločanje Okrajnemu ljudskemu odboru ter dan v soglasje Svetu za prosveto in kulturo LRS; določi dodatke In višine dodatkov za vzgojno in učno osebje v vzgajališčih v Višnji gori in Logatcu ter osebju v osnovni šoli v Domu Invalidske mladine v Kamniku; darskšh šol ta posebnih vzgojnih ustanov; določi višino položajnih dodatkov za šolske inšpektorje- Pri 4. točki dnevnega reda je Svet odobiil predlog odločb o ustanovitvi Deškega vzgaja-lišča v Logatcu in Dekliškega vzgajališča v Višnji gori kot ustanovi s samostojnim finansiranjem. Ta predlog bo dostavljen v odločanje Okrajnemu ljudskemu odboru v smislu 2. čl. Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. 1. FLRJ, št. 52-26/53) ter 5. točke 64. člena ter III. 61. Zakona o okrajnih ljudskih odborih. V razpravi o navedenima odločbama je Svet soglasno ugotovil, da kljub večkratnim predlogom višjim organom, vprašanje vzgajališč še vedno ni rešeno. Svet namreč meni, da ustanove, ki po svojem delokrogu presegajo področje okraja, to je, da zajamejo vso republiko, nikakor ne spadajo v kompetenco okraja. Prav tako kot je Ljudska skupščina LRS sprejela na seji dne 27. X. 1954 Zakon o ustanovitvi Višje gospodinjske šole v Grobljah, ki določa, da spada ta šola v kompetenco Sveta za prosveto in kulturo LRS, bi moral republiški Svet za prosveto In kulturo končno urediti vprašanje takih ustanov. Če pa republiški Svet ni pristojen za ureditev že navedenih ustanov, pa naj da predlog Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS, da jih uredi. Svet je končno tudi mnenja, da naj okrajni ljudski odbor pri razpravi o uvodoma navedenima predlogoma zavzame svoje stališče. Nato je Svet v 5. točki dnevnega reda sprejel predlog o ustanovitvi kmetijsko-gospo-darskih šol v Hotedršici, Krki. Krašnji, Sori, Temenici, Špitaliču, Rovtah, St. Joštu, Podtaboru in Blagovici ter sprejel predlog o imenovanju upravnikov navedenih šol. Z ustanovitvijo teh šol se število kmetijsko-gospodarskih šol v našem okraju poveča od 31 na 41. Po sprejetju navedenih predlogov je bilo prečitano Finančna uprava pri OLO Ljubljana-okollca je ugotovila primere nepravilne registracije računov, ki jih predlagajo zasebni obrtniki pavšalisti gospodarskim organizacijam, državnim organom in zavodom ter zadružnim ln družbenim poročilo o kmetijsko-gospo-darskem tečaju za učitelje in predavatelje na teh šolah, ki je bil v Ponovičah od 5. do 12. septembra 1954. Poročilo je bilo vzeto na znanje. Pri 6. točki dnevnega reda je bilo prečitano poročilo komisije za pred vojaško vzgojo. Okrajni Svet za prosveto in kulturo je letos prvič organiziral taborjenje obveznikov predvojaške vzgoje v Vikrčah pri Medvodah. Taborjenja se je udeležila kmečka mladina v času od 22. sept. do 12. okt. 1954. Od 933 obveznikov predvojaške vzgoje je bilo le 12 obveznikov odsotnih in od tega samo 2 neupravičeno. Obvezniki so bili razdeljeni po letnikih v tri skupine. Obveznike je poučevalo 11 komandirjev, rezervnih oficirjev ter štirje aktivni oficirji. Učno osebje je v polni meri opravilo svojo nalogo in so bili učni uspehi zadovoljivi Disciplina je bila primerna. Po razpravi o tem poročilu Svet sklene: 1. Prostor v Vikrčah naj se uredi za stalno taborišče za predvojaško vzgojo. Uredijo naj se tudi ustrezne športne naprave. 2. V bodoče naj bo taborjenje v času med 1. majem in 1. oktobrom. 3. Tudi delavsko mladino Je treba pritegniti k taborjenju. V ta namen naj se doseže pristanek direktorjev podjetij oz. delovnih kolektivov v podjetjih, da se tudi za delavsko mladino uvede obvezno 14-dnevno taborjenje. 4. Predvojaško vzgojo naj prevzamejo v bodoče le aktivni oficirji JLA. 5. Za prosvetno in kulturno življenje v popoldanskih urah naj se pripravi skrbno sestavljen urnik. V predzadnji točki dnevnega reda je Svet reševal tekoče personalne in druge zadeve. Seja je bila zaključena ob 14. uri. Ljubljana, dne 25. okt. 1954. Tajnik: STANE MIKUS snDo: 1. Račun, ki ga predloži zasebni obrtnik pavšalist občinskemu ljudskemu odboru v registracijo za prodani proizvod ali Izvršeno uslugo gospodarski organizaciji, državnemu organu ali zavodu, za- Predsednik : ERVIN ROTMAN Registracija računov zasebnih obrtnikov pavšaiistov za Izvršene storitve in prodane proizvode določi dodatke in višino dodatkov učnemu in vzgojnemu osebju, ki v šolah in drugih vzgojnih ustanovah poučuje več kot 45 učencev; določi dodatke in višino dodatkov učnemu osebju, ki poučuje dva ali več razredov v enem oddelku. odobri predloge za honorarje v mesečnem znesku in od ure vzgojnemu ln učnemu osebju v predšolskih, šolskih ln strokovno-šolskih ustanovah ter dijaških domovih; določi višino položajnih dodatkov za upravnike otroških vrtcev, upravnike dijaških domov, upravitelje osnovnih šol, ravnatelje nižjih in višjih gimnazij, upravnike vajenskih šol, upravnike glasbenih Sol, upravnike kmetijsko-gospo- organizacijam za izvršene storitve in prodane proizvode. Pri tem so občinski ljudski odbori ob registraciji računov zasebnih obrtnikov ravnali tako, da so odtegnili prometni davek za prodane Izdelke navedenim organizacijam tudi od konkretno predloženega računa. Zaradi pravilnega in enotnega postopka pri registraciji računov, ki jih predlagajo zasebni obrtniki pavšalisti za storjene usluge ali prodane proizvode gospodarskim organizacijam, ustanovam, zadružnim ln družbenim organizacijam, dajemo naslednje poja- družnl ali družbeni organizaciji, je treba registrirati po obstoječih predpisih o registraciji računov, vendar se ob registraciji . računa prometni davek od izdelka, ki ga proda zasebni obrtnik pavšalist ali od usluge, ki Jo izvrši navedenim organizacijam, ne odtegne in odvede po predloženem računu, ker je zasebnemu obrtniku bila izvršena pavšalna odmera promet, davka za leto 1954 za opravljeni promet z državnim ln privatnim sektorjem. Zaradi tega morajo občinski ljudski odbori ob registraciji takih računov odtegniti samo zapadle davke, t. j. za- padli prometni davek ali dohodnino, ki je v pavšalnem znesku odmerjena za zadevno četrtletje, v katerem predlaga račun. 2. Zasebnim obrtnikom, ki imajo zaposleno tujo delovno silo in katerim za leto 1954 ni bila izvršena pavšalna odmera prometnega davka, pa je treba ob registraciji računov, ki jih predlagajo taki obrtniki za prodane proizvode ali izvršene Povračilo škode pri odd Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica obvešča, da je poenostavil poslovanje pri povračilu škode med plemensko in klavno ceno, nastale pri oddaji tuberkulozne živine za zakol. Za povračilo škode so potrebne tele listine: 1. izvid terenskega veterinarja; 2. Zapisnik stalne cenilne komisije, katero sestavljajo veterinarski inšpektor OLG Ljubljana okolica Cerar Matko, agronom OZZ Inž. Simončič Anton in eden od zaprise- storitve, obračunati prometni davek za prodani izdelek ali Izvršeno uslugo po ustrezni stopnji tarife prometnega davka in tudi odtegniti zapadle davščine. Pravtako je ravnati pri registraciji računov, ki jih predlagajo zasebni obrtniki — knjigaši — ki so dolžni voditi poslovne knjige. Finančna uprava iji tuberkulozne živine Ženih cenilcev pri občinskem ljudskem odboru. 3. Potrdilo klavnice o odkupu in o zakolu na istem listu; 4. Sporočilo o desinfekcijl ki jo opravi veterinarski higienik ali veterinarski tehnik pod nadzorstvom veterinarja. Odpadejo prošnje lastnikov tuberkulozne živine. O prihodu cenilne komisije bodo občinski ljudski odbori in lastniki tuberkulozne živina pravočasno obveščeni. OLO Ljubljana-okollca Veterinarska inšpekcija MLO LJUBLJANA VABILO NA SKUPNO SEJO Na podlagi 89. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem 47. SKUPNO SEJO Mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek, dne 5. novembra 1954 ob 16.30 v sejni dvorani Magistrata, Ljubljana. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Poročilo o delu Iniciativnega odbora za formiranje komun. 2. Poročilo o delu delegacije na Stalni konferenci mest ln mestnih občin v Skoplju. 3. Razprava in sklepanje o družbenem upravljanju ^plošno izobraževalnih in strokovnih šol. 4. Razprava in sklepanje o sklicanju zborov volivcev. 5. Predlog za določitev komisije odbornikov po 3. odstavku 10. člena Odloka o sklepanju stanovanjskih pogodb. 0. Razprava ln sklepanje o razglasitvi za finančno samostojne zavode ln odobritvi pravil: a) Mestno gledališče; b) Mestno lutkovno gledališče; c) Sola za umetno obrt; č) Ljubljanski festival. 7. Razprava in sklepanje o potrditvi pravil železniških podjetij: a) Železniško projektivno podjetje, Ljubljana; b) Podjetje za popravljanje železniških signalnih varnostnih naprav in sredstev za zvezo, Ljubljana-Si$ka; c) Železniško podjetje za popravljanje voz in strojev, LJub-ljana-Siška. č) Železniško elektro podjetje, Ljubljana. 8. Gospodarske zadeve: a) Razširtev predmeta poslovanja obrtnega podjetja »Vodovodna Instalacija, Šiška«; b) Sprememba predmeta poslovanja podjetja Remont II. — Ljubljana; c) Izločitev obrtne delavnice popravljalnlce dežnikov iz sklopa trgovskega podjetja »Tamar«, Ljubljana; č) Izločitev in osamosvojitev predelovalnice ln mesnic lz podjetja »Slovenija - živinopromet«! Ljubljana. 9. Razprava In sklepanje o prispevku MLO Ljubljana za p o-stavltev spomenika Jevrejskin1 žrtvam fašističnega terorja. 10. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik im8 pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost Javit* skupščinski pisarni MLO — telefon 21-343, Kresija soba 8. Smrt fašizmu — svobodo narodul Predsednik MLO: Dr. Marijan Dcrmastla, 1.1< RAZPIS Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane, Tajništvo *8 socialno varstvo, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. met--o šefa odseka za splošno skrbstvo. Izobrazba: višja alt srednja strokovna Izobrazba, 18 2. mesto referenta za socialo0 ln zdravstveno ogroženo mladino. Izobrazba: srednja strokovna izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje 8 življenjepisom se vlagajo v Tajništvu za socialno varstvo, Kr®- ' sija, soba št. 50-11., do 20. novembra 1954. i ODLOČBA Na podlagi 38. člena Uredbe 0 plačah delavcev ln uslužbence^ j gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 50-484/53) izdaj3 Mestni ljudski odbor glavneg* I mesta Ljubljane sledečo odločbo: Ustanovi se razsodišče za delovna razmerja prt Mestne8* ljudskem odboru glavnega mesta * Ljubljane v sledečem sestavu: l 1. dr. Mally Miran, višji rcf°- 1 rent MLO kot predsednik, 2. Burič Rudolf, Sef inšpekcij8 dela MLO kot član, 1 3. dr. Cigoj Stojan, pravni, referent MLO kot član. . I Smrt fašizmu - svobodo narodu* , i Po pooblastilu predsednika ML" Predsednik gospodarskega svet8' ing. Klemenčič Ivo