Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. “OD BOJA DO ZMAGE”! ♦ ♦ ^ "KDOR NE MIŠU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 46. "Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the PostOiHce at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, III., 13. novembra 1908. Leto VII. Cenjeni naročnikj! Precejšnje število Vas je, ko Vara je s 1. novembrom, nakate-rim pa že popred naročnina na "‘Glas Svobode” potekla. Da ne bo treba list ustaviti, prosimo da se naročnina takoj ponovi. Opozarjamo tudi, da z tretjo ali pa že z drugo izdajo, bomo pričeli z priobčenjem zgodovinske povesti ‘‘STRAHOVALCI DVEH KRON”. Ta povest prekaša vse dosedanje, in je sama na sebi mnogo več vredna, kot celoletna naročnina lista. Vsi novi naročniki na list ‘‘Gl. Svobode”, kateri si neposredno pri nas noročijo in celoletno naročnino, malenkost 150 centov vpošljejo, dobili bojo list takoj, a naročnina se jim bo šelej od 1. januarja 1909 računala, tako da dobijo list en, oziroma poldrugi mesec brezplačno. Vabimo in prosimo tedaj, da zaostali naročniki svojo dolžnost napram nas nemudoma storijo, in vsi kojim naročnina je potekla, ono ponovijo; čitatelje ‘‘Gl. Svobode” pa vabimo, da se na list naročijo in se ve, ob enim naročnino tudi plačajo. . Opozarjamo nove naročnike, da gori omenjeno ugodnost le Oni dobijo, koji se bojo za celo leto naročili in plačali. Večjim cenjenim rojakom pošljemo danes list ‘‘Glas Svobode” na ugled in tisti ko si ne bodo naročili, prosimo, da nam list vrnejo ali pa z dopisnico to naznanijo. Upravništvo ‘ ‘ Gl. Svobode 297 W. 20. St. Chicago. 111. Člani društva št. 1. S. N. P. Zveze v Chicagi, 111. Vsi omi člani društva št. 1. S. N. P. Zveze, kateri še niso zdravniško preiskani naj se takoj pri društvenem zdravniku g. dr. B. J. Dvorsky, 55 Fisk Street, Cor-nietr 18th St., zglasijo, da jih preišče in. dia moremo to zadevo rešiti. Dime 22. t. m. popoldan oib 2 uri bo reldlnia društvena seja v dvora -mi 650 Bluie* Island A ve. (Pri g. Stusmg-ju) im so pozovejo k seji vsi člani, z pristankom, da. se seje gotovo udeležijo, ker so n‘a dnevnem redu važne točke za rešiti. Pri seji se bodo tudi novi člani sprejemali, torej naj se na orne njeni) dan. im mosta zglasi, ¡kdor maimiemva k društvu pristopiti. Bratski pozdrav. Jos. Ivanšek, tajnik. 1517 S. 43rd Ave. Chicago. 111. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: z a $ 10.3S .................. 50 kron, za * 20.50 ................. 100 kron za $ 41.00 ................. 200 kron, za $ 102.50 ................ 500 kron, za $ 204.50 ............... 1000 kron, za $1018.50 ................ 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh srotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do 125.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic PostalMoheyOrder alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. Cortland St., New York «104 St. Clair Ave.. N. TC. Cleveland. Ohio IŠČEM prijatelja/ Frank Bajt-a; hi' je pred štirimi meseci v Naylor, Mo. Prosim, da kdor ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali se naj pa sam javi; imam mu važnosti zaradi “Business,” sporočit. Math Petchnick Box 701 Black Diamond, Wash. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 10. mov. Na univerzi na Dunaju je prišlo med dvema stranikiama dijakov dlo sprejema nia mekem mostovžu, kateri' se je udrl im je približno 100 dijakov ranjenih. — Dunaj, 9. nov. Blizo Dunaja v Korneubuirgu sta diva vojaška skladišča do tali .pogorela. Škode je pol milijona kron. Ta požar je zelo značilo in sumniči se, da so srbiski poslanci požigalci, katerih je zadnji čas precejšno število na Dunaju viditi. — Kranjski deželni odbor je odredil, da se morajo vise javne deske (table) z dvojezičnem napisom odštranttti in. izključno le s •šilovenskem napisom nadomestiti. Nemško časopisje pravi k tej odredbi'. d*a je to Nemeem udarec v obraz, za -odgovor nemških proti Slovencev naperjenim protestom. V Ljubljani je do sedaj 1-4 o-seb obsojenih zaradi demonstracije- dime 20. septembra t. 1. Obsodbe so dtrakoničnie, a graško niakfeodišče je toliko honetmo, da ljubljanske obsodbe ne samo podvoji temveč preko vse mere obsoja. Tako nia primer je bil 15 letni' bolni Kadunc v Ljubljani na 2 tedna olbsojen, ko je po lastnem priznanju oreh debeli kamen za vojaki vrgel, brez da bi bii koga. zadel, a graško više sodišče mn je priznalo D/2 meseca ječe. Neki drugi je bil obsojen v Ljubljani na 1 mesec, a v Gracu je dobil 6 mesecev, itd. iS talkini' obsodbami, pač ne bo Avstrija rešena. — Dunaj, 9. nor.. Nemški cesar Viljem, je cesarja Frani* Jožefa v Schanbruinmu poseti.l, ter je baje avstrijsko -ogrsko politiko radi aneksije Bosme-Heroegovine odobraval. Nemčija. Benottim, 10. nov. Trdi se, da je avstrijski cesar Franc Jožef med Nemčijo' in Francijo posredoval, zaradi GasaMOimea. Najbrže pridle do tega-, dla si bosta obedve državi ena drago zia odpuščanje prosile, pa bo spor pri kraju. List' “Zukuinft”, je na vseh postajnih prodajalnah v eelej Nemčiji zaplenjen. Iz škandatiniiili procesov znani Hardem Malks, je v ‘ Zukunft ntemškega cesarja 5 Lijema, poživljal, da naj odstopi, ko ni sposoben za vladotvanje in Nemčijo samo v zadrege in sramoto spravlja. _____ Berolin. 10. nov. Državni finančni tmimhster je državnemu zboru novi zakon predloži, po kateremu', ako bo odobren bo državna blaga jna vsako leto 119 milijonov vieč dohodkov imela. Ti novi davki se razdelijo : Država vpelje monopol na špirit, iz katerega diobi letnio 25.000.000 mar-kov: nai tobak dokladam >davek bo vrgel 19.000.000; daiviek od ded-ščin 23.000.000: davek na pivo 25.000.000, na vino 5.000.000, na elektriko in plin. 12.500.000 in na ckliee 8.250.000 markov. Bosna. Pariš. 9. nov. Specijalni brzojav iz Bel grada, poroča, da je tolpa vstaških Bošnjakov iz hribovja, v potek vojašnico v Konjiča v Hercegovini razstrelila ter je bilo 170 avstrijskih vojakov ubitih. Brzojavka trdi, da je bila ta vest v avstrijskih časnikih prikrita. Konjiča leži 80 milj od srbske meje. Amerika. Debs doma. Dne 2. novembra zvečer, je Evgene V Debs z “rodečim vlakom” v svojo domovino Terra Haute, Ind. od nji, g rvega agitacijskega popotovanja, Gospel. S tem se je kolobar zaključil, kokoršnjega do sedaj še nobeni, predsedniški kandidat ni naredil, kajti njegova pot je segla od oceana do oeeama. Pri vsem tem so stroški za stranko prav neznatni. Kakor strankin komite poroča-, bilo je izdatkov samo $25.000. Nabralo se je med potjo v svrho pokritja stroškov $14.000, tako da na stranko spada le $11.000 za dloplaeati. A je bilo več kot. ta priimamjfclaj, že po salbscrbciji nabranega. Razvem tega,, se je cede množine st rankarske li.tearatare med potjo razprodalo. kar tudi nekaj vrže. Vlak je bil od 21. avgusta na potovanju in se ni ves čas mika ke nezgode pripetilo. Evgen V Dcil>s ji* imel doma velikanski' sprejem. Parada več tisoč ljudi so ga spremljali od postaje po glavni cesti v Coliseum. Veliko žensk je bilio v vlaku, katere so transparente nosile. Coliseum je bil prenapolnjen ljudstva katero je Debs pozdravši .nagovoril, Drugi govor je imel pred veliko množico ljudi v Armory. Debs je nekoliko hripav a se počuti dobro. 15 let ječe. Iz New Yoirka se poroča, da bivši kralj ledhi Charles W. Morse, je obsojen v l&letmo ječo. Pričet -na obtožnica se je na 79 slučajev opirala, a porotniki so med obravnavo več točk iz obtožbe izključili tako da se je le o 53 točkah obravnavalo. 23 obtožb se glasi na slabo gospodarstvo z ptujini njemu zaupanim denarjem in 30 obtožb na goljufive vknjižbe v promet ne knjige. Po obstoječih ameriških zakonih je na j višja kazen 10 let ječe za vsaki slučaj, potem bi bil dobil 530 det, tedaj je bil sodnik Hough dokaj milosten ko mu je samo 15 let, obesil. Miorae je leta 1852 v državi Maine, kot sin čolnarja rojen. Z 10 loti1 je žie “stojo trgovino” imel, prodajal je na parnikih “Candy.” V kratkem času je bil “monopolist” ki je parnikom neko pristojbino plačeval', da si je na tak način pravico pridobi da je smel edino on Candy prodajat; in poprejšmi prodajalci so postali njegovi vposdomiei, katere je nesramno ¡izkoriščal. Pozneje je pričeli trgovino z ledom, ter je v e-nem letu 50.000 ton' ledu prodal in ob jeriern $50.000 “dobička ’ naredi!. Pričel je razne dražbe in trust e ustanavljata, tako da so te ikontečn» skupaj 335 milijonov cM. delniškega kapitala premogle. Morse je bil prvi za Morganom in Rockefellerjem na finančnim sve--tu, a'bakreni krah je njegovi prav ameriško predrzni špekulaciji konec naredil in MorgamwRioekefel-ler Co. so svojega, kolega zgubili, ko bo moral v “špehkamri” sedeti. Prizivi proti obsodbi so sicer vloženi', kakor je to že navada, toda če mu bodo kaj pomagali, je vprašanje. Pridelek zlata in srebra. Leta 1907 se je v Zjedim jenih državah pridobilo 4.374.827 unč zlata v vrednosti $90.435.700, in srebrna 50.514.700 unč v vrednost; $37.299.700. V primeri z letom 1906 se je za $3.938.100 zlata manij produciralo. IZSELITEV IZ AMERIKE. New York, 10. nov. Znamenja kažejo, dla se priselitev polagoma množi, toda izselitev še zmerom neizpremenjenio traja, kar dokazuje obvestilo raznih prekomorskih parnaških dražb. Predpretekli teden je sem dospedio 10.173 medkrovu 9584 otseb, tedaj se je priselilo 589 oseb več, kot se jih je izsello. Dne 1. it. m. minulih deseti h mesecev se je 330.455 med-kroivnih potniikiov priselilo proti 1.180.784 lanskega leta v tistem času; teidlaj letos 866.329 manj. Izsetlilo se je v pretečenih desetih mesecih 582.106, proti tistem času I. >1. le 349.395 tedaj več 232.711 oseb. V orne,njenem tednu je dospelo v I. in II. razredu 7310 oseh, a odpotovalo je v kajutah 2223 oseb; letošnjih 10 mesecih je odpotovalo 83.568 v I. razredu1, a 142.890 v II. razredu. Dospelo je v tistem času 85.122 v I. razredu in 94.819 v II. razredu. Novo bojno ladijo. po imenu “North Dakota” so 10. mov. v morje sputetiM v Quiincy. Mass, iz Fore River Jadijiedfeiniee. Kakor poročajo listi, bo “North Dakota” jedna izmed maj večjih bojnih ladij mornarice Z jed. držav : je 518 čevljev dolga in nosi 20.000 ton, .tedaj 2.000 več, kot katera druga, ter ima 25.000 konjskih moči in bo vozla 21 morskih mrl j na uro. Razvem častnikov bo imela 900 pomorščakov posadke. Stane ene zdrugim $7.000.000. Pri s plavanju ladije je bilo de 10.000 ljudi navzočih. Davek na premog za ponesrečence Wi'lkesbarre. Pa. 10. nov. Posestniki premegarskih jam in u-radniiki “Minors Union” se bili od kom grosmaima John G. McHenry iz North Cumberland na-prošeiii. dne 27. novembra zborovanje posestnikov premogarskih jam in premogarjev v Shamekin se udeležiti. Zborovalci bojo predlog “Bi!!” za Legislataro sklepali. ratedl katere se premoga,rsk i davek določi, kateri denlair se bo rabil v prid ponesrečenih premogarjev. za take rodbine in ostale za ubitimi rudarji. Pričakuje se, da- se boje udeležili zborovanja John Mitohel, T. Lewis in uradniki raznih premogarskih družb. V zadnjem kongresnem zasedanju je bil predlog stavljen, dia- se tak davek po le, old tone premoga postavi. za podporo ponesrečenih minerjev in njalh rodbine toda predlog ni bi sprejet. Povodenj. SL Louis, Mo. 11. nov. Iz Pine Bluff. Ark., se poroča, da je toda brodarnice in obrežje Arkansas-reke izpoidpralo. Dve 'Veliki, z bombaževim» napuljene hiše ste v vodo strmogfliavile. Tista usoda bo zadeila Jefferson-hotol in Oourt-hiišo. Vedla si je tok skozi najbolj prometni del mesta, naredila. Poštni primanjklaj. (New York, 11. nov. Pred enem mesecem se je mieid Anglijo in Zjed. držav poštni tarif vpeljal, po katerem se od pisem in drugih poštnih pošiljalav iz Zjed. držav v Anglijo, tista poštnima plača, kot med' Združenim državami; tedaj o1/! navadnega pisma 2c. Mesečni računski zaključek ■ je .pokazali, da mora zvezna pošta ameriška $45.000 doplačat. Letni poštni promiet obedveh držav zniaša $1.500.00 v poštnih znamkah. Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci. SUŽNOST. New York, 11. nov. V tožbi, vlade proti East Coast Railway Company iz Floride se je dames pred zveznem sodiščem dokaz vložil, da je Companaija resnično v raznih mesecih bliizo 3000 delavcev v rua.j-,pustejša kraje Floride odvedla in tam v suženstvn držala. Obdolženi so Francisco iSabbia, Edvard Triay, David E. Hanley in Frank A. Hugg. . Obtožba se glasi, da ti delavci so leta 1905 všlled lažnjiviih obljub, po železnicah in potem po parnikih v praVie puščave privedeni bili, a k» so se teimu zoper stavili so jiim grozili s smrt jo im grozno so bili trpinčeni. i Delo. Denver, Colo., 11. nov. Kan.Venclja American Federation of Labor, je navdušeno sklenila ter nia ruskega revolucijonarea Pourem v Coopéra Hall, New York, brzojavnim potom sočutje izrazila in djanisko .pomoč obljubila. Ob jedrnem se je sklenilo, da American Federation of Labor zahteva, da se Pomireni iz preiskovalnega zapora. ¡izpusti. Nadalje se je med drugim, prečitaiio poročilo iz Porto Rieoi Protest se je vložiti, proti zapiranju d'elavskih voditeljev. Obljubila se je pomoč in delo Inglezis pohvalio. Socijalistična stranka napreduje. Komaj da so tolitve 'minnlie, pri katerih je bila demokratična stranka za vedno poražena, že so pričete mase zaveldujočega občinstva ka r t rumoma pristopati k socijalističrn! stranki, med temi tudi demokratični politični vodji. 'Naši,nasprotniki se tega zelo bojijo, ko vedo namreč dobro, da z padom Mr. Bryan a je socialistični stranki odprta poit k cilju svojega, delovanja,. Wach us grow now ! Kmet in senator. Umorili francoski poslane Emanuel Arène, je dobil v Parizm moki dlan obisk. Pesetil ga je edem njegovih toMoev, kateri ni hotel Pariš popred zapustiti, dokler svojega poslanca ne vidi in ne sprejme povabilo k častnem obedu, katero, se ve, kmet-voiliilec plača. A-réne je poivabiloidobrodušniega kme .ta-voiilca iz Korsike, sprejel ter sta se podala k “Pallordu”, e-den naj finejših in tudi naj dražjih hotelov, v katerim je že mairs-fenomlamia oseba obedavaiia.. Pošlanec in, kmet sta si pustila izvrstne jedila im pijače dobro dišati, in ko je. ‘bii obed končan, je Arène denarnico iz žepa potegnil da račun plača,. Todla kmeit mn t o zabrani' ter si izprosi dovoljenje dla on plača. Natakarju je odimig-:ni'l, dd denarja od podlanoa me sprejme in, mu moško zlat za, — 5 frankov poda. Natakar je ostrmel, a Arène je takoj preprostost kmeta spoznal ter natakarja znamenje ded, dla naj 5 frankov vzame. natakar je kmeta’iz 5 frankov poddragi frank ven dal, in, kmet min je 10 centimov miapiitniinie podarili. tar se od' posla,n,ca. poslovil, v dobri -veri, da je zapitek plačati. — Bi bil kmet. vidil, kako je Arene še pet velikih zilotov natakarju dali, gotovo me bi bil sto jem o-černi verjel. Francija. Pariš, 9. nov. Dr. Nazim im dragi v Plarizi se n,aha joči tarski delegati so francoskega ministra za javni uk, Doumiesque, v imenu turške vlade prosili, da naj število francoskih učiteljev imenuje, kterii bi' na Turškem šole uredili. Martin Kačur, ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. TRETJI DEL. III. Ferjan- in Kačur sta sedela v konferenčni sobi. Kačur je sedel sključen, upiral je roke ob kolena, star in prsten je bil njegov o-braz, njegove zakrvavljene oči sc gledale 1x>po. * Ferjan, že precej debelušen, nekoliko osivel, je bil očitno v zadregi ; mečkal je v roki papir in je gledal na mizo. “Tovariša sva bila nekoč!” je iapregovoril in se je ozrl hipno in postrani na Kačurja. “Tovariša in pniijiaitelja! 'Roiga mi, nesno se nikoli nisem pregrešil proti temu prijateljstvu in če je orišla vmes kakšna meummioist, isva jo poravnala, kakor se spodobi . . . Ampak, glejte, gospod Kačur —” -Njune oči so se srečale in nobeden jih ni povesil. “— tako se mora sčasoma nehati prijateljstvo! ... Še pred par leti sem Vas gledal tako, kakor sem Vas videl nekoč, pred zelo davnim časom, ko ste stali više nad nami vsemi ... ko smo še upali, d!a botste mekldaj . . . no, minilo je! . ..O vsem tem ni zdaj nobene govorice več ... ne pračam Vas, v katerem političnem ta, boru stojite, to je Vaša stvar in skrb . . . zdaj Vam nisem ve% drugega kakor nadučitelj ...” “Kaj bo povedal?” si je mislil Kačur. “Vem, kaj bo povedal!” “Te besede sem rekel zatega» delj. da ne boste več pričakovali od mene . . . kakšnih posebnih u-godu osti. Poslednja ugodnost je ta, da Vam svetujem sam, namesto da bi Vas naznanjal, kakor bi bilo potreba . . . Ali veste, kaj mislim?” “Vem!” se je smehljal Kačur topo. Ferjan je vstal, stopil je bliže h Kačurju, njegov obraz je bil re sen, toda prijazen in ves sočuten “Za Boga, Kačur, kaj res ni zate nobene pomoči več? ... Za bavljaj proti nam, norčuj se iz či talnice, iz pevskega društva, bodi navsezadnje socialist, ali anarhist, ali kar ti drago . . . samo vedi se kakor krščanski človek! . . . Kaj je treba teh škandalov v šoli? To se vse izve . . . pisali bodo kmalu ! Pride kmet z gorjačo, ker si mu natepel otroka . . . ti, ki si bil nekdaj evangelist ... ne zameri! . . . Seveda, če si zmerom pijan! Pij, prosim te, ponoči, ko te nobeden ne vidi, in se strezni do jutra! Kaj moraš piti podnevi? Ves dan? , . . Saj te je lehko sram pred...” Ferjan se je vgriznil v ustnice in je stopil korak nazaj. “Sami veste, kaj sem Vam hotel povedati. Ravnajte se, prosim!” je izpregovoril s hladnejšim glasom in mu je ponudil roko. “Že prav! Že prav!” je kimal Kačur in mu segel v roko in je šel. “Eno je posebno spomina vredno!” je premišljeval Kačur. “Poprej so me zmerom izpraševali, kaj -počnem' doma, kaj jem, kaj pijem, s kom se raz-govarjam, kakšne politične misli da imam, če ho» dim v cerkev in k spovedi, kakšno je sploh moje življenje in nehanje — in glej, nenadoma pride človek, ki me praša, kaj počnem v šoli! Premislimo — šola! Nekoč se mi je zdelo, da je vredna uvaževan ja . . . mislil sem, da je lep in svet poklio . . . kdaj je bilo to? . . . No, Bog s preteklostjo! . . In zdaj kar nenadoma, kakor da bi se opolnoči duh vzdignil iz groba . . kaj je s šolo? Glej. pa glavci imajo dušo . . .! Imenitne je to vprašanje in zelo tehtno, zato ga je treba premisliti!” Stopil je v krčmo, sedel je v najtemnejši kot in si je privihal visoko ovratnik zimske suknje. “Le sem z žganjem-! Ferjan pravi, da nikar! Nalašč!” Težke in lene so bile njegove misli; vlačile so se kakor megle preko ravni, tako nejasne, brezoblične. “Glej ga, kako se je bil razšo- piril nad menoj! Kdo? . . . Kaj mi more? Kaj se ne more dotekni ti? Poizkusi naj!” Pil je; zavijal se je še globlje v suknjo, v ovratnik. Mrzel zimski veter je vzdigal na ulicah zrahljani sneg in ga je zagnal v izbo, kadar so se odprle duri. Zadnji šolski dan je bil pred Božičem; od' jutra že je ležal siv somrak nad vasjo, mračilo se je zgodaj popoldne, sneg je naletaval, droban in mrzel, zmerom gosteje iz nizkega neba in se je vzdigal v oblakih z ulic in streh, kadar je bušil veter. Kmalu je pozabil Kačur na Fer jana in začutil v srcu znova in z večjo silo tisto tiho grozo, ki so ga .je oklepala ob poslednjem času kakor z železnimi rokami. Izpil je hitro, zapel si je suknjo in je hitel domov. “Za koga pa kuhaš ta čaj?” je prašal ženo. Ni se ozrla nanj. “Kako pa, da že prihajaš nocoj?” Kačur je pljunil na tla in je stopil v drugo izbo. V temi, na nizki, siromašni postelji, je ležal Lojze in je sopel težko, počasi Kačur je prižgal luč; otrok je po časi okrenil velike, vodene, čudne svetle oči in je iztegnil tanke roke proti očetu. “Kaj ste mi prinesli, ata?” Kačur je privlekel iz suknje rožičev, fig in bonbonov. “Na, Lojze. Nastavi roke!” Lojze je trudoma vzdignil glavo. nastavil je roke v perišče in se je zasmejal kakor nekoč, tiho, sunkoma; nato je bil spet resen njegov bolni, zgodaj ostareli o braz. Deset let mu je bilo, njegovo telo pa je bilo drobno in slabotno, kakor telo petletnega otroka, in se je izgubilo pod odejo; čelo je bilo še bolj izbočeno; viselo je o-gromno nad drobnim, splahnelim obrazom, nad globokimi, svetlimi očmi. Položil je darila, na odejo in ni pokusil ne rožičev, ne fig, ne bonbonov. “Ata!” Kačur se je sklonil nizko k njemu. “Ata, prav do ust . . . da ne bodo slišali mama!” Kačur se je sklonil do njegovih ust in je -čutil v lice vročo sapo “Ata!” je šeptal Lojze težko sopeč. “Povejte, če je res! Ali bom res moral umreti?” Kačurja je izpreletel mraz po vsem telesu in mu je segel do srca. Zavil je Lojzeta v odejo, vzel ga- je v naročje in ga je pritisnil k' sebi. “Kdo je tako rekel, Lojze?” “Mama so rekli!” je šepetal c-trok in ga je objel z rokama okoli vratu. ‘‘ Ali bom res umrl ata ?’’ “Ne boš umrl! Jaz ne pustim !” Ni tolažil samo otroka. •— upiral se je sam tisti mrzli grozi, ki mu je oklepala srce. kadar je pogle dal na sinovo drobno, zgrbljeno splahnelo telesce, na njegov sivi. ostareli obraz in je srečal plahi, mrtvi pogled njegovih motnih oči. 'Hodil je z njim po izbi in ga je zibal v naročju. “Zakaj pa misliš na- take hude besede, Lojze? Ne poslušaj jih, in če si jih slišal, -pozabi nanje! Kako bi mogel umreti, Lojze, ko te imam rad? Zdaj bo že kmalu Božič, pa ti bom napravil jaslice . . sam jih bom napravil, lepe jaslice!” “Samo zame?” “¡Samo zate, Lojze! Tja ti jih bom' postavil, v kot, k postelji! In ti boš dajal nanje rozine iz potice, da jih bodo ponoči pastirji nosili Jezusu!” “Tudi lani sem jih dajal, pa jih je pojedel Tone, ko sem spal!”' “Letos jih ne bo; jaz bom sedel ob postelji1 vso noč in bom gledal da se ne bo kaj zgodilo! In če se boš zbudil in ne boš mogel zaspati, se bova pogovarjala ...” “Tudi o -mestu se bova pogovarjala, ata . . . tudi jaz bi šel rad v mesto, kakor Tone . . . Njegove oči so gledale svetlo globoko, 'kakor v neznano čudo v daljno lepoto, ki ni dana vsake mu, da jo ugleda. “Tudi ti pojdeš v mesto, Lojze in boš velik gospod ... in ti me boš imel rad, kadar boš gosposki ne boš se me ogibal, ne boš tako jezno gledal name, kakor Tone “Zmerom vas bom imel rad ata !” Položil ga je na posteljo, spravil mu je roke pod odejo in ga je odel do vratu. “Zdaj zaspi, Lojze! Nič ne mis 11 hudib misli, nič ne sanjaj ! Zbu dil se boš zjutraj in boš zdrav in se bova igrala, kakor prej!” Lojze ga je pogledal s prestra šenimi očmi. “Kaj greste stran, ata? Ne ho dite stran .• . . ne nocoj!” Čuden strah je bil v njegovem stokajočem glasu ; izvil je roke izpod odeje in jih je iztegnil prot očetu. “Nikamor ne pojdem, Lojze zmerom bom blizu tebe in te bom slišal ... Ti pa spi; lepo spravi roke pod odejo, da te ne bo zeblo zatisni oči in misli na Božič in na Veliko noč in boš zaspal!” Lojze je zatisnil oči napol in je gledal na očeta izza košatih tre palnie . . . Kačur je stopil v drugo izbo in je zaprl natihoma. duri. “Kdo je bil tukaj?” je vprašal še peta je. "Kdo da bi bil? Nikogar ni bi lo!” je odgovorila žena z rezkim osornim glasom. “Ne tako naglas! Otrok bo zaspal ! — Jaz pa sem slišal, da sc se bila odprla duri in da je stopil nekdo v izbo in da si govorila z njim in da je šel . . . Kdo je bil? Moški 'koraki so bili ...” Z neizmernim zaničevanjem, s studom v nasmehu mu je pogledala v obraz in je ononfï«.'-., njegov šepetajoči glas. “Res? Moški koraki da so bili? Glej ! Kako si uganil ! Čudno, da še poznaš moške korake!” “Kdo je bil?” “Kaj zdaj že nobeden več ne sme v hišo? Pusti me na miru!” Globoko sovraštvo je pogledalo iz njenih oči : srečalo se je z njegovim sovraštvom, lica so jima bledela —- žival se je ozrla v ži val ... En sam hip je bil. omah nila sta obadva. Kačur se je vrnil v izbo k sinu Luč je bila privita in je svetila zaspano. Stopil je k postelji in se jo sklonil. Lojze je dihal težko, tiho v dolgih presledkih ; izza pol zatesnjenih trepalnic so gledale bele oči ; čelo je bilo potno in tudi na rokah je bil mrzel pot. “Zaspal je!” 'Po prstih je šel po izbi, odvil je luč še niže, postavil je stol poleg postelje in je sedel. “Saj to ne more biti! Tako neusmiljen ni Bog, da bi mi vzel še to ! ’ * V polumraku je videl pod sabo drobni, srirvi, prezgodaj oist&naili o-brazin zdelo se mu1 je,da je zapisana tam povest njegovega življenja in tega življenja topo, ostudno trpljenje . . . V čudni tišini, v polumraku, v zadehlem vzduhu so vstajali v njegovem nemirnem, v grozi vzdramljenem srcu spomini jasneje in razločneje nego kdaj poprej ; videl se je v ogledalu iu se je sam prestrašil . . . (Konec prihodnjič.) . JAVNA ZAHVALA. The Collins N. Y. Medical Institute. Cenjeni gospod doktor:— Vam naznanim-, da sem dobil Vaše pismu in zdravila ter Vam sporočam, da sem sedaj popolnoma zdrav in ne potrebujem več zdravil. Lepo se Vam toraj zahvalim, ker ste me popolnoma ozdravili, a zdravil mi je pa še polovico o-stalo, nisem vseh porabil. Še enkrat se Vam1 zahvalim za obilen trn d, katerega ste imeli z menoj in če bodem še katerikrat bolan, se bodem vedno na Vas o brnil, sedaj pa Vas pozdravim in ostanem Vaš prijatelj. Z bogom Josef Zakrajšek. Brown fiel d, Fayette Co., Pa. Dvoumno. “Vaš pokojni soprog je postal žrtev poklica!” je zdravnik tolažil vdovo po pokojnem soprogu. “Svojega poklica, ali vašega, gospod doktor?” je vprašala nesrečna žena. Dobro zdravilo. Že dva meseca je bila moja1 že^ na zagrljena in je težko govorila. Odkar jemlje vaše zdravilo, ne more skoraj prav nič govoriti. Prosim, pošljite mi še dve stekleničil Vaš hvaležni— Miha Ropot ec. Ljubezen v kuhinji. Kuharica: “Tu imaš kos sira — tu porcijo gnjati — tu .slanino — tu klobaso------” — Vojak: “Za Boga, Mi cika, kako viharno Ti mene ljubiš!” Zakonski prijatelj. Gospa: “Ali res -verujete, da nesrečo prinese, ako se v petek ženi?” — Gospod: “Gotovo.------------ Zakaj pa bi petek izjemo delal? Pri izpraševanju pred poroko Župnik: “Koliko je Bogov?” Nevesta: “Eden.” Župnik: “Koliko je oseb?” Nevesta: “Z godci skupaj jih bo trideset.” Klerikalec pred nebeškimi vrati Prišel je razboriti klerikalec na drugem- svetu pred Kristusa. -“Zgubi se, nesrečnik, za klerikalca ni prostora v nebeškem raju.” “A zakaj ne. Gospod?” “Zato, ker si celo življenje v mojem imenu lagal in klevetal in poneumnje-val ljudi, samo da si mogel z mojim naukom trgovati.’—‘Žalostno je to, žalostno, dragi moj” — vzdihne klerikalec — “ali zdaj šele vidim, da si tudi ti postal — naprednjak.” Prekanjenec. V kadilnici je mirno sedel že bolj postaren gospod in je mirno kadil cigarete. Preložil je desno nogo erez levo, pri čemur se je pokazala na nogi rdeeebeflo-modra nogavica, ki so jo nekateri gostje ogledovali. Z zadovoljnim nasmehom pravi srečni posestnik: “Lep vzorec, kajneda? Stavim, da ni druge take nogavice v celi sobi!” ‘Stavim sodček piva, da je še ena taka nogavica tu,” odgovori mlad trgovec. “Dobro, sprejmem,” zakliče stari gospod. ‘Kje pa je?” “Na vaši drugi nogi!” mu odgovori trgovec, se pomenljivo nesmeje in ž njim vsi navzoči. “Kaj še, motite se,” pravi stari ravnodušno, “raču-nim navadno na to, da zadenem v družbi bolj prekanjenega, in potem si uravnam.” V veliko veselje vseh navzočih pokaže nato na drugi nogi — črno nogavico. NAZDAR ROJAKI! SALOON z lepo urejenim kegljiščem Sveže Scboenbofen pivo v sodčkih in buteljkah in druge razno vrstne naravne pijače ter fine unijske smodke. Vsem Slovencem in drugim Slov. sa priporoča. Anton Mladič, 937 Blue Island Ave. CHICAGO. 1LL. JR VI DOLAH P vade n $ Indusiriai Savings Bask 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogast-tva. Odprite danes vlogo s se $ John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. **»«•* Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. IMPORTIRAN tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kafkor sport, sultan in damske cigarete. J. VOKOUN, 559 W. 18th St. Chicago, I1L J. C. HERMANEE,. SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, I1L Javna posestva. Vrhovni iposestven urad je obelodanil svoje letno poročilo, iz katerega razvidiimo, da je v posesti Zvezne države 754.895.296 akrov razmerjenega in nerazmerjenega zemlišča, katero se na posamezne države sledeče razdeli : Država Akrov sveta Alah am a ................129.713 Alaska .............. 368,02L509 Arizona .......•.......12.709.202 Arkansas ...............1.060.185 CaJlifornija ...... .29.872.493 Colorado .......... .23.696.697 Florida ..................414.942 Idaho ................26.785.002 Kansas .................. 171.446 Louisiana ............-...116.294 Michigan ............... 135.551 Minnesota .......-......1.788.705 Mississippi .............. 42.791 Missouri ................ 27.480 Montana ...............46.532.440 Nebraska ..........-....3.074.658 Nevada ............... 61.177.050 New Mexiko ............44.777.905 Nord-Dakota ......... .2.322.150 Oklahoma ................. 86.339 Oregon ............... 16,857.913 Južna-Dakota ...........6.561.295 Utah .................-36.578.998 Washington .............4.635.001 Wisconsin .................13.280 ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove. m * WISCONSIN PHONE 4l3 m S LO° ^vSEL I * Ifl ¡J Dvorana za društvene seje J ¡2 in veselice. Popotniki do- + jjj bro došli. Postrežba s sta- ? ¡2 novanjem in hrano. I ¡2 * ¡2 24 Union Street. J. !t KENOSHA, WISC. m •*« I« i M* * ** BRATJE ARNOS. Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje. 639 Blue Island Ave. Chicago. LEPA GOSTILNA, domača kuha, Sohlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno keglišče za zabavo. JOSEPH F. BOLEK, 621 Blue Island Ave vogal 19. St. ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 RED LODGE, MONT., OKTOBRA 1908. Kruti dogodki izza zadnjih dini j za-kunmjujej-a mi spornim na sreč-niie ime« fci sem jih pred lobi preživali v beli Ljubljani. Z vsema močmi delujoče fantazije si ne morem predstavljati talcih grozodejstev, krvavih zločinov ter uiasilfeostri, kakoršne je izvršilo vojaštvo čnn-o-žolt-e -— pfej — za-, slave, nazadnjaške in barbarsko vlade avstrijske, nad slovenskem aiarodlom dne 20. septembra. In zakaj tako grozno početje? — Zato, ker so zahtevali pravico! — < bijte Slovenci! (Ker so zahtevali pravico, se je naše brate v domovini streljalo io morilo, zbadalo z bajoneti, sekalo z sabljami in tolklo z puškinimi kopiti. Zgodovina kultuTnib držav ne pomni ljubljanskim -dogodkom enakega. Vlada je dolžna svojim državljanom, da jih čuva pred vsakorš-nitm nasiljem! A kaj je storila vlada, oiziroma nje zastopniki v Ptuju 1'3. septembra, kjer so se na naj-podlejši način zasramovale naše narodlne da.me od Nemcev, ki se anazimjo kulturonosce, ki so tepli slovenske žene, naše matere in matere naših potomcev? Kaj je storila vlada v obrambo slovenskih molž, ko se jih je bilo in, psovalo od nemških divjakov, kateri so se v velikem številu navalili na posameznika ter ga pobili? Kaj je storila vlada, vprašamo? O, Rog, ko- bi pasjo ponižnost, katere smo Slovenci že od nekdaj navajeni, podvojili, mirno požrli vso zasramovanje od Nemcev, ter ne zahtevali — kar ram je bila vlada dolžna izposlovati — zadoščenja, ne bilo bi prelivania krvi, ne padlih žrtev, ne 'žalujočih mater, — -ne bili bi ipa tudi mi Slovenci -painosein narod, ki se zaveda svojih pravic, za katere sc moramo boriti, ampak bili bi strahopetci itn ikukiavice v pravem pomenu bešedle. Zatorej matere padlih žrtev! * Gorj-e ki Vas tlači, -žalost- za Vašimi, sinovi, zbudi maj ponos v Vaših srcih, da so padli za idejo naroda, ¡idej-o vsega- Slovanstva, ki ima -namen- združiti vse slovanske •narode v skupno celoto, pripraviti jih k skupnemu delovanju za naše narodne in politične' interese, Odtrgati jih tujemu jarmu, pod katerim najbolj trpimo Slovenci, obdlani na severni in zahodni črti od' krvoločnih Nemcev, ki nas za tirajo, zasramujejo din pobijajo na naših domačih tleh, za-kar pri naši korumpirani vladi avstrijski še odobravanje žanjejo. Rili smo preponižni. uda-li smo se vsak e j šilili, še svojih pravic si rišimo upali iizvojevalti, ampak smo zanje prosili, zato se nas je začelo pobijati! Treba je bilo žrtev, krvavih žrtev, katere so nas šele do spoznanja privedle, kako nam je treba napram kl-et-emu sovragu nastopiti ter si gospodstvo, naše zemlje zagotoviti. “Svoji k svojimzaorilo je iz vseh ust in le z popolno izvedbo tega gesla-se bodemo ohrebili pijavki ki so nain i-ulitko časa ižrle kri, le pod tem geslom se bodemo mogli' imenovali gospodarje la.stne grade. Notran ji politični prepiri so nas ; -odtegovali) vzvišenim, svetim, -narodnim idejami: zadrževali so na» od skupnega nastopi» proti, mašim izkoriščevalcem, netili so v nas sovraštvo do naših 'bratov-roja-kov, kateri so bili nam nasprotnega mišljenja. A ob grobu mladih žrtev, podali so si roke liberalci klerikalci in socijalisti, pozabili se m a- vse sdvraštvo ki so ga gojili, prisegli so si zvestobo do skupnega delovanja, da se otresejo spon, v katerih smo ¡Slovenci toliko let zdihovali — po liastmii krivdi. Velika in častna je za nas naloga, kteiro smo z veseljem sprejeli, lctero bomo z veseljem rešili. S pomočjo gesla “Svoji- k svojim”, premagali -bomo nasprotnika, povzdignili bomo pa tudi doma-co o-brt in- -blagostanje. Ne strašimo- so nobenih ovir itn- zaprek, raztrgajmo vsako vez z Nemci in z zadoščenjem bodteimo gledali, kako bodlo drug za drugim odromali v njih “obljubljeni”, a jako zadolženi “raih”. Kmetje, delavci jn delavke, izobražujte se v prostem času. Trgovci, uradniki in umetniki, pospešujte narodne ideje im svetujte marnje podučenim. Listi, brez ozira nia politično mišljenje, delujte z vsemli močmi' za .prosveto našega naroda, tolmačite nam idejo vsega Slovanstva, deluj te, dokler vas naša milostna Vlada ne — konfiscira. Ižiilhovn-iki na prižnicah, ¡učite narod ljubiti svojo domovino. Učitelji v šolah, vcepite deci v nežnih srcih zavest, da- so sini in' hčere ¡naše matere — Slave. Vsakega Slovenca sveta dolžnost mora biti, da žrtvuje svoje srce domovini. Z takim postopanjem si bodemo priborili spoštovanje vtseh maro-ddv, priborili si -bodemo svobodo, -Obstanek na lastni zemlji, kar nam bo v naj večje zadoščenje za naše, narodlne mučenike. P. W. Petrov. SVOJI K SVOJIM! “Svoji k svojim”, čitamo po raznih časopisih sosebno v anon-cah. Res lep je klic obrtnika ali trgovca, ki kliče rojaka v njegovo poslovnico ali prodajalno, s name. nom, da ga tam prav po rojaško ošvrkne. To velja za nekatere o-brtnike; večina pa je ne pristranska : vsak mu je dobrodošel in cena je za vse jednaka potem naj bo kupec rojak ali ne. Ta klic “¡Svoji k svojim” nas spominja na preteklost, ko so bili Slovenci še nekaka redka prikazen v Ameriki. Pred leti so rojak) ¡podpirali rojake — business-mane dandanes so pa svet toliko briga za ta klic, kot lanski sneg. Pisec, teh vrstic se je o tem sam dovolj prepričal, ker je imel že zelo bridke skušnje med svojim narodom-ro.jaki. Pred osmimi leti, ko sem dospel v Ameriko sem mnogekrati čital “Svoji k Svojim” in res dobilo se je narodnjakov, ki so podpirali rojaka-obrtnika. misleč da s tem delujejo za narod. Rojak-obrtnik je delal s tem “(Svojim k svojim” klicem d-ober business in se na tihem smejal lahkovernemu ljudstvu. ki blago pri njem. rojaku veliko dražje plačuje in rojaku mošnjo napolnjuje. To je amerikan-sko! In na ta način je par kričat čev obogatelo zajedno pa tako o-blatilo klic: “’Svoji k svojim” da se marsikateri rojak, kar ogiblje teh rojakov-kričačev. To je deloma vzrok, da dandanes rojaki ne podpirajo rojaka in se kar tako rekoč norce delajo iz poštenega in nad vse vele.pomemb nega klica “Svoji k svojim! ” Slovenske naselbine po amerikl vedno rastejo in s tem tudi slovenska obrt. in kupčija. Po vseh večjih mestih imamo slovenske naselbine in povsod se dobe slovenske trgovine itd. ali žalibože, da ravno sjovenske trgovine in o brti se najslebše .počutijo in toliko da v speva j o. V Chicagi napr* mor imamo slovenske gostilne, mlekarne, tiskarne, krojače itd, v Jolič tu, jedbi največji slovenski naselbini dobiš vse kar hočeš. Tam imajo slovenske gostilne, prodajalne, mlekarne, mesnice, nadalje imajo raznovrstne obrtnike kot čevljarje brivce, krojače, pogrebnike itd. Izdelujejo tudi “Kranjski pope” in ¡kranjske klobase. V New Yorku imamo slovensko banko in šifkartaše, v Clevelandu imamo bar štiri fare. seveda tudi štiri kričače: Svojim k svojim; v Rradleyu imamo slovensko tovarno za izdelovanje železnih oostelj. Tudi po manjših naselbinah imamo slovenska podjetja, tako n. pr. v Aurori, slovensko gro-cerijo v Waukeganu mesarijo, groeerijo in prodajalno za obleke itd. itd. A povsod kakor ze rece-no, sc morajo slovenski podjetniki boriti s nemilo usoda - neslogo svojih rojakov. Poleg vsega tega pa se mora reči. da Slovenci v Ameriki nismo speč narod tem marljiv in varčen. Ko bi bilo nekoliko več narod-, nega. čuifstvta. med nami. ko bi se vsak Slovenec v Ameriki zavedal svoje narodnosti in po možnosti podpiral jeden dražega, ko bi bili Slovenci nekoliko bolj složni in ne tako prokleto nevoščljivi jeden drugemu, bilo bi vse drugače. Med ¡nami Slovenci je skoraj vse narobe. Vsak trdi svoje in vsak lioče vse vedeti, a v vesnici, pa še bi lahko še dosti naučil. Pa povrnimo se k “Svoji k svojim”. Nedavno sem opazil v slovenskem časopisu anon-co nekega eifuita, s pristnim nemškim imenom, ki kliče Slovencem: “Svoji k svojim”. Rad bi vedel od kedaj je zagrizen nemški “shiney” postal pristen Slovenec; še rajše b: pa vedel, če mu je ta “Svoji k svojim” anonca privlekla slovenskih odjemalcev. Najbrž da! Saj so Slovenci tako iri tako hitre volje podpreti kakega Izaka Rubin-steiina ali N. P. Kramarja in opustiti svojega i ijaka, češ, saj znamo tudi nemški govoriti. To je med Slovenci velika napa ka. Na vsak migljaj so skoro pripravljeni podpreti zagrizenega Nemca in »opustiti svojega rojaka na cedilu. Krvava Ljubljana je lep dokaz Nemške-iljubezni do naših rojakov Slovencev. Krvava Ljubljana ir. Slovenske žrtve bi morale biti neizbrisen spomin med Slovenci in Krvava Ljubljana naj bi vsakega Slovenca na zemeljski obli zbudi la do narodne zavednosti, ga napolnila s Črtom do Nemških Hei-lerjev in Micala na maščevanje. Slovenci, če že nočejo podpirati svojih rojakov, naj raje podpirajo druge Slovanske obrtnike in zažene vesoljni krik Slovan k Slovanu! Stran od Nemcev! Obisk pri Rockefellerju. Rockefeller: Vi želite slišati, kako da sem jo do miljarderja prinesel ? Karol r Jaz Vas prosim za tak recept. Jaz si predstavljam, mil-jarder postati za /.’!» prijetno bolezen. Ali mi nemorete izdati tajnost. na kak način bi -mogel do jutri večer do t tej ih milijonov dolarjev priti? Rockefeller: Nič lož j i, kot to; poskočite z ceno petroleja ! Karol: Ta predlog mi prav v gaja. toda petrolej katerega posedujem, ima v svetilki prostor. In moji prihranki ne zadostujejo, da bi si zvirko olja kupil. Rockefeller: Vi štedite? Na tak način ostanete vse Vaše žive dni en revni goltnik! Le z denarjem se more denar narediti! Izposodite si denar! Pumpajte, kjer morete! Delajte dolgove kot Al-cibia-des! Kolikor več, toliko boli e! Karol: Na to sem že tudi mislil. Toda kdo pumpa kaj brez po roštva ? Rockefeller: Pošten mož dobi povsod pumpano! Poštenost je največje bogastvo. Oglejte si nekoliko po svetu: ali niso ameriški dolami kralji, kot najpoštenejši sočasniki znani ? Kaj imate Vi od Vaše poštenosti, ako ne delate dolgove? Izposodite si prometni kapital: vsaki človek Vam ga 7 veseljem da na Vaš posten obraz! Karol: Gospod Rockefeller, Vi ste moj mož! Ali mi hočete pet tisoč dolarjev posoditi? Rockefeller: (smeje): Ali ste nori? Kako pridem jaz k temu? Karol: Vi ste ja rekli, vsaki — Rockefeller: Jaz sem “rekel !! Moj Rog. kaj nisem že vse rekel v mojem življenju! Karol: Stoji, ja vender tudi v Vašim življ-enjespisu — Rockefeller: Tam notri stoji marsikaj! Hahaha. kar pet tisoč dolarjev hoče imeti! Pet tisoč dolarjev naj jaz dam, brez da bi to v časnike prišlo! Karol: No, ako Vam je pet tisoč tolarjev preveč, pumpajte mi vsaj 50 centov! Rockefeller: (zvončklja) Karol: Čemu zvonite? Rockefeller: Jaz bi Vam rad po-kazal, kako se poštenim ljudem naprej pomlaga. — Jean, vrzite lopova ven! Karol: Ali, gospod Rockefeller, jaz — . . Rockefeller: Dobro primite, Jean! Ta človek je nor: on smatra moj življcnjespis za golo resnico! (Jean izvrši ukaz.) (Jugend.) v Milwaukee, Wis. Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St. Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St. I. Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St. II. Tajnik: FRANK BAČCJN, 440 S. Pine St Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St. Nadzorni \ JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN, Odbor: 1 FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St. Društvene seje se vrše na 163 Reed St. Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 19J5, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908. Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč spre-jemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin. “Gicu S'ttohode" se je preselil, torej prosimo, da se V prihodnje •Vsi dopisi, pošiljat V e in denar ne nakaznice*, naj si bo na uredništvo, ali upraVništVo na spodaj označeni naslov posilajo. "Prosimo tudi Vsa upraVništVa tukajšnjih listov in onih V stari domovini, da nasloVe predelajo. “Glas SOobode” C o., 597 W. 20th St.. ______________________ C OZNANILO. Bratom Slovencom in Hrvatom naznajam, da imam naravna detla vina »a prodaj. Cena je irnemu ali belemu vinu 40c galcD spesodo vred. Izučila izpod 50 galonovse ne sprejemajo. Z naročilom prosim, da se polovica denarja pošlje, ostala svota se plača pri sprejemu vina. Vsaki naročnik plača voznino [froht] sam. Za obilo naročil se priporočam. Posestnik vinogradov Frank Stefanich, R boxN8i7’ Fresno, Cal. S JOE FIALA JOE BOCEK ! S ‘ THE T WO JOES” Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . . Šivanje oblek Je naša posebnost. 578 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. S * S S S I Ne trpite radi sramožljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fouček, že 22 let lekarnar 585 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav p nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, lil. tel. canal 476 Uraduje na svojini domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1__3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoladne domara to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. B- B NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice miueralne vode in drugih neopojnih pijete. 82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405 JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 Reel St, Milwaukee, Wis se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke CARL KLANCHNICK 9634 Ave. N. S. Chicago, IH. Prodaja mleko, groeerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valcev. 4‘Glas Svobode 99 (The Voice oe Libebtt) WEEKLY Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ------------in velja —------- ZA AMERIKO: Za celo leto...............$1.50 za pol leta................75o ZA EVROPO: , Za celo leto.............kron 10 za pol leta...............kron 5 Naslov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 597 West 20th St.. Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 VOLILNI TRUBEL JE KONČAN Dne 3. ¡uo-vemibna -t. 1. se je us o da Amerike za štiri leta odločila. Pa (kaj pravimo usoda Amerike? Ne Amerike tem'več odločila se je usada ineštetih milj-ornov delavstva, kateri žive — ako taka življenji splioth k življenju prištevati sme mio — v nadi na boljše bodočnost. In vprašanje' je sedaj : se >li bode mada uresničila, ali se bodo časi na 'bolje obrnili? Odgovor je 'telžaik! Delo se sicer odpira, toda- o po'voljmih zaslužkili se še govoriti trne more in to tem manje, ko draginja v živilih in sploh vseh stvareh dlan ,na dan ra-pidino raste. Taft je za predsednika Zedinjenih držalv ameriških izvoljen, a jedil. rabite Tritnerjevo zdravilno grenko vino, koleno primora telo da sprejema ter redno prebavlja vso hrarno im toko-oskitbuje ves životari sistem s vsim potrebnim. Ono je izvrstno v vsih slučajih želodčnih botlezn.i in- nerednostih pri prebavnih organih. Na prodaj v lekarnah, dobrih »rvfeilmih Ir nri -W- GOTOVO ZA VAS Jesenske obleke so došle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od. $7.50 do $25.00 se dobi najboljše. Kupite pri nas si prihranite 577-579 BUJE ISLAND AVE, d“ar Čitajte rojaki! Znano je, da se z amerikan skim kmetijstvom dožene imcvitosf, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine ,vasi trge, mesta—, pomagajo si medselojoo. postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo svojo narodnost. Cas je tudi za nas Slovence, da se osrčimoin oprimemo kmetijstva L v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski na seli ine, E lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rod- I bini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobro vodo I in blizo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je indus- p trija živahna in delavec m a denar, ker je njegova plača polovico 'i višja, kot na jugovshodu. Pišite na: BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK, 708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN. pohištva Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno^velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. V. KOBZINA-tu 580-582 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. Zaloga New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.......22.000 HP La Touraine.......20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za na 71 Dearborn St. Chicago, 111 Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, a. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Rodovitna zemljišča v državi Micn'am Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej akce. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnire, pcšiljanjr denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, lil. Ripley dežela. Najlepše kmetije ali gozd v naj večji naselbini Slovencev v Ameriki Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti iizorec kaj tukaj raste. IZ STARE DOMOVINE Zgorel je pri »pastirskem ognju v Svrkiovicu pri Mariboru 5letni Oton Štruc. Strela je udarila v nedeljo 18 (ikt. v stolp žulpne cerkve Sv. Danijela v Trbonjah na Pohorju. — Stolp se je zrušil in zvonovi so se razbili. Tudi “šiba” božja, kaj? Glavo je odrezal v Puščavi pri Beljaku neki ¡kočar fantu, s katerim je pil, pa sta se potom sprla in stepla. Odrezal mu jo je popolnoma »proč od telesa. Na smrt je bil obsojen pred za grebškimi porotniki Ivan »Svete-e, ki je kakor znano umoril dragu'» jarko Heleno Lavrič, potem pa o-i-o-pal 'trgovino. Smrten padec. V nedeljo zvečer 25. okt. je padel kočar Miha Blažek v Brezjah pri Hren o vdci okraj postojnski na čeber tako nesrečno, da je nazavesten obležal in »da je drugo jutro umrl. Pred poroto v Trstu je bil obsojen 17leth!i- Neroe'c V. Brieger na 2 leti v ječo, ker je zabodel Srba Dušana Ha jica. Pomiloščenje. Cesar je pomilostil v dosmrtno ječo Viktorja Pangerca, ki je umoril ~ipav.skega de. kalna Erjavca din- 'ki je bil pned Ljuibl jamskimi porotniki obsojen v smrt na vislice. Kakor znano, teko Pangercu itak zadnje ure življe n ja., ker je jetičen.. Napad na vlak. Na Sušaku pri Beki je bilo na brzovlak »od»danih veČ strelov iz sa»mokresa in sicer proti vagonu, v katerem- se je vo-«zi,l tajnik reškoga guvernerja, Josip Vajda, in reški nadzornik drž železnico, Leopold Moravek. Predkoncesijo za železniški pro jekt Ljubljana drž žel. Žiri-Spod nja Idrija. Sv. Lucija Tolmin je 'dctbii za eno leto konzorcij z državnim posl. Francom Povšetom, na čelu. Celjsko porotno sodišče je »obsodilo SOfethe-ga Val. Kobolo -r» Prošinje vasi. ki je povodom luš-'če-nja koruze z nožem zaklal fam ta Koširja, na šest mesecev ječe Smrtna nesreča. V četrtek po-nol-drne 22. okt. se je pon-esreei! v Škofiji Loki pri popravljanju koli1« v mlinu Marije Kalanove Valentin Osredkar, tesarski mojster Padel je »n-a> -fedlo, ki mu je zrnec-kalio glavo. Bi! je takoj mrtev. Slivovke bo letos jako mnogo po Nioftna-jiniskemi. V ilirsko-b istr iškem okraju se ni 25 'let toliko žganja kuhalo, kakor fetasJSaimo v ¡Kilov-čc je prišlo čez 18 vagonov sliv, Coma bo baje jako nizka! Vojaške priprave. Po deželi posebno na Notranjskem in Goriš kem, je vojaška uprava ua.raznih (krajih shranila topove in puške, o bicikle in municijo. V Trnovem je Valemčičevo skladišče polno raznih -vojaških »potrebščin. Srečo je imel Karel Batiška, doma z Notranjskega», ki živi zdaj v Ameriki. Zadel je na neko srečko 20.000 kron. Zdaj hoče priti -domov. V Ilirski Bistrici nameravajo vpeljati električno < razsvetljavo Župan stvo se resno bavi s tem v»až-»ni-m vprašanjem. Elektrika hi se oddajala tudi v in-duntrijclne svrhe. Bistrica bi s to napravo mnogo pridobila. Železniška nesreča. Na postaji v Trbovljah so -se med vožnjo vla-kp-vo odprla vrata, nekega voza. Sprevodnik Anton Kuri jih je hotel zapreti, pri tem pa odletel n»a tla več metrov proč, da je obležal s polomljenimi kostmi V pijanosti je utonil v Škofji vasi pri Celju posestnik Jakob A tik. Mošta «e je tako napil, da je padei v potok, kjer so ga še le drugi dan- dobili mrtvega. Cela vas pogorela. Vas Suhorje v postojnskem okra ju je popolnoma pogorela. Govori se, dia je zgorelo 56 hiš in minogo gospodarskih poslopij. Nesreča je tem večja ker so kmetje vse pridelke že domov» spravili. Pogorelo je r e Vežem vse »seno, slama, drugi poljski pridelki in vse orodje. Na gašenj-* niti misliti ni bilo, ker Suhorju vod« primanjkuje. Nemška nestrpnost. V nedeljo 18. okt. je moral v Ptuju v zapor »mož, ker je zaklical v vinjenosti “živio”, povrh je moral plačati še 10 »k globe. Istotako so morali plačati trije moški iz Mestnega vrha pri Ptuju po 5 K globe, ker so zaklicali “živilo”. Nemcev seveda ne aretirajo, če tulijo »po Ptuju kot divjaki. Obsojen mazač. V hrvaškem Primorju in Podgorju je neki Mile Novakovič “zdravil” iljudi. Samo za denar. Več jih je spravil v boljše življenje, ker je bila tako božja volja. Volja» sodišča je pa zdaj bila, da bo sedel štiri -leta v ječi za svoje človekoljubno delovanje. Nagla smrt. V nedeljo, dne 25. okt. »okoli 8. zvečer je kap zadela posestnico Jero Snoj, vdovo po pokojnemu črnuškem županu Jožetu Snoju, v ¡živahnem pogovoru se je prav zadovoljno smejala; v hipu pa se je zgrudila in bila takoj mrtva. Pokojnemu Snoju je dne 15. maja letos vse »pogorelo, ko je sam» ležal na smrtni postelji ter 16. maja umrl in sedaj zopet tako grozna nesreča! 14 gadov obenem usmrčenih. Slikar Bohensky v Hebu na Češkem je našel ob nekem gozdu velikega 70 cm dolgega gada. TJ-smrtil ga je z udarcem po glavi. A takoj nato opazi, kako lezejo iz mrtve kače mladi, še ne popolnoma razviti gadi, ki so seveda takoj poginili. — Bilo jih je 13. Proti Nemščini v Galiciji. V Lvovu je bil v nedeljo 25. okt. velik shod. ki je sklenil zahtevati od deželnega zbora, da se nemščina ne bo več učila v gali-ških ljudskih šolah ter se tudi pri sprejemnih izpitih za gimnazije De bo več zahtevalo nemščine. Strojnikova osveta. Na nekem tržaškem parniku je bil odpuščen iz služlbe strojnik Friderik Ten-ze. Pri obračunu je prišel »precej navzkriž z gospodarjem. Ko je te dni »arnik zopet pripluli v tržaško luko. prišel je Tenze nanj in skrivaj v prostoru, kjer so stroji, odvil z dletom vzmet nekega bata na parnem stroju ter ga vrgel v morje K sreči so službujoči strojniki kmalu zapazili, da manjka vzmet, sicer bi se bila zgodila velikanska nesreča. Temza so zaprli. Pravosodje v XX. stoletju. Pri okrajnem sodišču v Gradcu je bil dne 16. okt. obsojen neki 62 let stari, hromi in že »pet let vsl-ed bolezni za delo nesposobni mož -na tri dr i zapora, ker je tako žalostno gk-dai, d»a je neka gospa sklepala iz lega, da berači in ga je radi beračenja ovadila policistu. Mož hodi ob bergljah. je že pet let nesposoben: za defo. ni 'beračit, ampak sedel tiho na -neki klopi ob krožni cesti v mestnem parku in gledal žalostno okrog. To je bilo dovolj da ga je -kazenski sodnik dr. Hal-¡lavarna obsodil na temelju paragraf 2 zakona o vlačugarstvu na tri dni zapora. Alti je tre-ba k temu še kaj komentara? Velikanski boj med vojaki in redarji se je bil v nedeljo 25. okt v Gorici v gostilni na Gorišeeku kjer je zbirališče vojakov ter se vrši vsako nedeljo ples. Zbranih je bilo tam »ponoči- obilo vojakov in štiri redarji, ki so imeli gledali •na mir in red. Med Vojaki in civilisti' je imelo prti do -pretepa. Tu so posegli vmes redarji. Vojaki posebno topničarji in dragonci, so udarili pa po redarjih. Prišli so zraven še tista dragonci, ki so šta cijoUMrainli' n»a Goriščefeu. Vojaki in redarji so se bili s sabljami in streljali so iz revolverjev in kar-a-¡bilperjev. Ranjenih je okoli 15 vojakov, dva močno ; neki dragonec je dobil' krogljo v vrat. Ranjena pa. -sta tudi dva redarja, eden na glavi, dragi na roki. Na »pomoč je prišla -velika “heretisehaft”, v vojašnici je bil alarm, im vsi redarji z voditeljem okrajnega glavarstva grofom Attemsom na čelu. Ta ‘bere i-tsehaft’ se je neham čudno ob n-ašala; hrulili so ljudi s “Hun-de” ter-se zaletavali v nje, enega so oklofutali', vse -brez povoda-. — Da je prišlo do ta.ke reči na G-o-riščeku. so krivi Lahi, ki so se vmešavali v vojake ter jih zmer j ali. NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnib žlezah jih ozdravi v najkrajšim času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TEINEE’8 REGISTERS» pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. VPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Slovenci! Vsak slovenski delavec citati “Glas Svobode”! mora Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH J. HERMANEK * 63 3 Bine island Avenue, Chicago, lil. W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624 do 626 Blue Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 9S5 „ Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovo) jen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv Gabriel Vouk. sl0Eve»ski krojač Chicagi; naznanja slav. občinstvu, da je prevzel obrt od g. M. Erklauca, ter nakupil raznega blaga v izdelovanje novih in popravo starih oblek po zmerno nizkih cenah. Se priporoča Gabriel Vouk, 624 S. Centre Ave. CHICAGO, 1LL. VACLAV DONAT izdeluje neopojne pijace, so-dovieo in mineralno vodo. IH l li St. Tel, Canal 62?6 Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul._— VLOGE 82.500,000.00 GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . $100.000.00 Prva i« edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja mi obresti imamo tudi hranilne rredile. Fožiljamo denar na vedele sveta: prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. . 17 JEWELED RAILROAD WATCH ■ Patentiran navijalnik, a za možke aližensKe l8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim okrovom, derži vedno _orektni 6*8. primerne delavcem na železnicah. .AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troSke, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačni $35.00 za ravno takSno uro ako 10 kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlaeeno verižico in privezek daruiemo z v.ako uro. u. EXCELSIOR WATCH Co 509 ATHEN/EUM B'LD’G, Chicago FOTOGRAFIJE, katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je j Delavec je opravi&m do vsega produkta, kar ga sata producira. Izkušen fotograf*, vodia Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča. \ 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place Established 1883 —CHICAGO— Phone Canal 287 Zima se bliža, čas je, da imate zalogo Severovih. Zdravil pri roki. Ni potreba trpet na tem znamenju nereda v prsib ozdravljenje in da se odstrani kašelj v kiatkem času j samo par doz isvratnega zdravila, iu to je: ik* *Mt **« f h. »t «a*»*** * (ut*. IsUli. I.* M «•¿•N c*"* ptserumonta. Croup, Wfiwrf» ____ r.¿ bSícéTw cents Ne prezrite kašlja, ako vam nagaja; tudi ga odstranite pri otrokih. Lahko oslabi sestav in povzroči davico ali druge bolezni prs in grla. To najzanesljivejle zdravilo je že ohranilo zdravje mnogim otrokom, To zdravilo je pejlillrr in neškodljivo, a izkušnja kaže, da je dobro, ker se rabi že dolgo vrstno let Cena 25c in 50c s.r.sMBUtfc Mrs. Mary Czaja, 4i8 W. Park st., Du Quoin, 111., piše “Bil je slučaj epidemičnega kašlja in štiri otroki so bili rešeni po rabljenju Sei>erovega balzama za pljuča. Le dve dozi ste bili porabljeni in kašelj je izginul. Sosedovi otroki so tudi trpeli na kašlju; a niso megli spati: dala sem jim kar je ostalo balzama in hvalili so me, da se je kašelj odstranil. Vsako bi moral imeti Severov Balzam za pljuča v svoji hiši." Ni bolečine, ki bi ne bila dosegljiva z zunanjo rabo zdravila, ki prosega vsa druga, in to je: Čas pride ko vsi rabimo nekako stvar da se nam okrepča sestav, ki je osi. bel Ni boljšega zdravila za tako rano, i ot je Severovo Olje sv. Ootliarda. Zoper natege, odrge, rane, bolne ali trpnjene mišice, piotin in nevralgijo ni boljšega zdraviia. Cena 50 centov Popravi ves sestav in prinese mlade ničko moč in zdravje. Jako dober zo per potrtost. Cena 75 centov. Severova zdravila se prodajajo pri vseh lekarnarjih. Ne jemljite ponaredkov Zdravniški nasvet zastonj. § Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove ir = po ■ = -°©a jf, najnovejši modi in nizki ceni. ¿e JURIJ MAMEK, 581 S. Centre A v#. blizo 18. ulice Chicago, lil. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za moške obleke-Veg- Oglejte si našo zalogo OBUČE. “©a Kloboučniđ a obchodiiiđ zbožim vÿpravnÿm zakazkove ma vimp se soô-ôoo * ZVLASTHÍ POZORNOST BLUE ISf-AND AVENUE Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pljenem saloonn “Triglav” vedno sveže “Atlas" pivo in vsakovrstne likerje. Uniiske smodke na razpolago. V žabji vo vam služi popravljeno kegljišče in ‘pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 611 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, 111 Edward Paucli ------ gostilničar --- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. GOSTILNA SLOVENSKI DOM NA NOVEM PROSTORU 583 S. Centre Ave. vogal 18 St. Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postre ženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s postonvanjem Mohor Mladič RAZNO IN DRUGO. Škandal zaradi jubilejnega spre-vioda. Kakor znano, je izkazal odbor, ki jč priredil jubilejni sprevod na Dunaju, nad' 1 milijon primanjkljaja. Župan dr. Lueger je hotel prevzeti ureditev afere, toda mestni svet je sedaj sklenil, da ne dovoli odboru niti vinarja Cesarju se nihče ne upa ničesar povedati' o škandalu. Žrtev mošta. V Langenloisu na Nižje Avstrijskem so šli trije kmetje pokušat v klet mošt, ki je še vrel. Klet je bila polna plinov, vsled česar so se vsi trije zadušili. Boj med kmeti in orožniki. V Sakertui pri Aradu je prišlo- povodom cerkvene slavnosti do' spopada med kmeti' in orožniki. O-rožniki so izstrelili proti kmetom1 šest salv ter s1» 4 kmete usmrtili. 10 smrtno ranili, dočimi je lahko ranjenih nad 70. Noivi škafi dali v Budimpešti. tvrdka dajala ravnatelju mestnega vodovoda Keilingerju, ki je ob enem tudi občinski svetnik, redno letno svoto kot podkupnino. Tudi mestni uradniki so dobivali v ta namen redne podpore. Zakaj škandal? V Ameriki se take stvari vsakdanji dogodki. Vseh hranilnic v Avstriji je bi-Qo koncem leta 1907 633. Koncem ieta 1906 jih je bilo 625. Na Kranjskem sta se 1907 ustanovili hranilnici v Postojni in Kostanjevici. Število hranilnic se je pomnožilo leta 1906 za 14. leta 1905 za 15, leta 1904 za 11 i>n leta 1903 za 7 zavodov. Zaradi trpinčenja vojakov je bil obsojen v Olomucu dragonski ritmojster baron Blumencron v dvamesečni strogi zapor, ker je nekega bolnega vojaka dva dni pred smrtjo neusmiljeno pretepal z bičem. Vlak jie skočil s tira med postajama Križevci in Terezovac. Strojevodja je bil ubit, dva potnika, in trije uslužbenci so bili ranjeni. Poneverjenje. V ruski trgovski banki v Petrgradu so prišli na sled velikemu poneverjenju. V blagajni manjka 750.000 rubljev. Poneverjalec je uradnik Slavski, ki je pobegnil. Od kod dobiva srbska propaganda denar. Riški guverner grof Nako je medi vožnjo iz Budimpešte na. kolodvoru Valkony zagledal srbske svate. Grof je prosil mladino, naj nm zapleše kolo. — Gostje so to storili, nakar je podaril grof nevesti bankovec za 1000 K. Španski sleparji zopet na delu. Zopet potrebujejo denar španski poštenjakovimi, zato se obračajo tudi k Slovencem za prispevke. V Ljubljani imajo spravljenih 275.000 kron, pa so se zapletli v zaroto na Španskem in so> jih zaprli. Zdaj jih je treba s par tisočaki rešiti, pa dajo tretjino v Ljubljani skritega denarja tistemu. ki se jih usmili. Upamo, da. med Slovenci ni nikogar, da bi bil tak osel, da bi šel na ta led. Ruska-japonska vojna. Stroški rnsko-japonske vojne iz* kazuje ruska vlada sledeče: 1904 71 976.8 milijonov rubljev 1905 “ 987.4 1906 “ 169.6 1907 “ 124.3 1908 “ 66.3 skupaj 2322,4 milijonov rubljev. Japonski vojni stroški znašajo po proračunu za 1. 1907—08 približno 5 miiljardov kron, to je za 2 miljarde rubljev manj kot ruski Skupna vojna je stala 4j/o mil jap dov rubljev ali približno 10 mil jardov kron. Ogromna svota, a •kaj pa ljudje?! Rabbinar o bibliji. Boston, 1. nov. Biblija (sv. pismo) mora očiščeno biti, vsaj nekoliko poglavji se mora iztrebiti, je rekiel rabbinar Charles Fleis-cher eden najbolj uglednih Židov v Bostonu. On je biblijo označil za šušmarsko zbirko razne lita-1 rature, neko znanstveno jedio nemogoče duševne in moralične uke, poezije, pravljice, bajeslav-je, moralične in nemoralične povesti, in sploh je v visoki meri niebogoslavna. “Jaz ne posežem po korenu Židovstva, je rekel rabibiner, ako mojo vero izrečem, da Abraham sploh ni nikoli živelj.” Turška mornarica, Neki Italijanski admiral ve prav mične stvari pripovedovati o mornarici “Visoke porte”. Vse in v vsem sestoji turško vojno brodovje iz — štirih vojnih ladij, toda to še ni najhuje. Nahajajo se ladje, raz katerih so kapitani in moštvo starinarjem vse prodali, kar ni bilo pribito in pritrjeno : jambori, kotli, premog, kajutna oprema, vse je šlo; potrebna je bila vsa odločnost ministra, da je preprečil prodajo žebljev in topov. Ko jim vedno premoga manjka, se turške vojne ladje nikamor ne morejo podati. Pred ne davnem je imela ena ladja v Krf odpluti, a so si morali popred denar pii banki izposoditi, da so premog kupili. Nahaja se pa še veliko slabeji -ga: to je skrajna nevednost in pomanjkljivo izobraženje pomorskih častnikov, in se ve da, temveč tudi moštva. Italijanski admiral pripoveduje nastopne dogodbice. Ko so imeli sevemo-vzhodni prekop svečanostim) otvoriti, povabil je cesar Viljem sultana, da se pusti z jeno vojno ladjo pri svečanosti zastopati. Sultan je odposlal najboljšo in najbrzo ladjo; toda ladja je potrebovala nad dva meseca, da je do cilja preplula, a vrh vsega je k svečanosti prekasno dospela. in v takem stanju, da so jo morali takoj popraviti. Ko je Ab-dul-Hamid prestol zasedel, je odposlal eno ladjo k otoku Malta; ladja je po križni plavbi do Mo-rokko dospela; ko je vso srednje-zemsko morje prevozila, se po večmesečni vožnji v Carigrad vrnila, ter so častniki javili, da “Malte ne morejo najti”. —- Neki drugi pot. je bila turška, fregata po važnih opravilih na Japonsko poslana. po dolgotrajni vožnji je pa priplula na avstraljski Arhi pel, •— POZOR! s “Kranjska hranilnica v Ljub ljani” je društvo, obstoječe iz 65 samih nemških članov. Stanje hranilnih vlog v ‘ • Kranj, ski hranilnici v Ljubljani” pada Skupni znesek rezerv, zakladov “Kranjske hranilnice v Ljubljani” je padel. Za varnost hranilnih vlog v “Kranjski hranilnici v Ljubljani” ne jamči ne dežela^ ne kaka občina — niti člani. “Kranjska hranilnica v Ljubljani” ni podvržena strokovni re viziji. “Kranjska hranilnica v Ljubljani” ima nemško uredništvo —* pa ne slovenskega. “Kranjska hranilnica v Ljub ljani” vzdržuje nemško šolstvo na Kranjskem. “Kranjska hranilnica v Ljubljani” daruje v nemške namene ogromne zneske. “Kranjska hranilnica v Ljub ljani” je glavni steber kranjskega. nemštva. Kranjska dežela pa je slovenska, Ljubljana je slovenska. — Slovenci, proč od tega sovražnega zavoda. Rojak, kateremu si včeraj da! “Glas Svobode”, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. pojdi in videl boš, da je res. VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajami skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, IU. Raznovrstne GLASBENE INSTRUMENTE prodaja in popravlja Josip Jiran 459 W. 18th St. Chicago, 111. Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik, j Sodišče se je na podlagi knjig, tvrdke Kunz prepričalo, da je KISLO MLEKO. Bilo je julija -meseca, in silna vročina je mučila prebivalce ženijo. V nekem slovenskem trgu je bilo vse tabo, kakor je navadno po vseh trgih julija meseca popoldne ob tej uri. Prazne prašne ceste, par lenih, zaspanih psov, nekaj onemoglih kokoši, par golobov. tupatam kaka lastavica in morda včasih kaka goloroka-dekla. ali gosposka služkinja, ki je pohitela na trg do vodovoda po sveže vode ali pa celo v bližnjo gostilno po kozarec piva, to je bilo vse, kar se je videlo na utici. Policaj Zmazek, čuvaj zakona in varih tržkegia imiiru in občnega blagra, je sedel tedaj, kakor običajno vsak dan ob tem času, na široki klopi pod tržlio lipo sredi trga, si brisal z veliko, že dolgo ne oprano rdečo ruto pot raz visoko, v svetlih pfešo se botnčujoče četo “oko postave” pa je skrbno zrlo po trgu gori in doli. Tako več ur zapoved ni bilo nobene nevarnosti .samo muhe in čebele so šumele na lipi, iz šolskega poslopja pa je brnelo enakomerno čitanje abecednika. To .priliko, ugodno m dobrodošlo, je srečno porabilo “oko postave” in je zamižal. Tato- ie policaj Zmazek vsak dan malo zamižali, se naslonil nazaj in se malo “odpočil”, samo malo. seveda. Nekaj trenotkov pozneje je donelo preko trga. zdravo in krepko smrčanje čuvaja javnega reda in miru. Tedaj pa je dospel po prašni cesti v trg slaboten vandrovček. Ko je zagledal erv-z.,,,,., Zmazka -se mn je bržčas milo storilo pri-sreu. Če je jokal, se no ve, toliko je pa znamo, da je skušal kar najtemeljitejše izkoristiti to krepko mižanje “očesa postave”. Stopit je naglo v bližnjo »rodajalnieo in prosil “kot reven popotnik majhne podpore”. S tem se je pa popotnik pregrešil zoper paragraf, ki prepoveduje, beračenje, in katerega je naj-k rute je jemal na muho pravično speči policaj Zmazek. Štaciumar. okrogel, zdrav mož, ki je tedaj tudi užival sladkost «opoldanskega .spanca, je bil silno nevoljen nad vandroveem, ki ga je bil tako nevljudno Zbudil. Vstal je viharno z usnjate zofe in pokazal na vrata, skozi katera je .siromašni prosilec ročno izginil. Takih sprejemov je bil vajen, in zato se je kar mirne krvi napotil k sosedu poskušat svojo boljšo srečo. ‘Trgovec -pa- je bil sitno razlju-čeu da ga tak ničvrednež zbudi lear meni nič tebi .nič brfez pravega vzroka iz najboljšega spanja in zato ni mogel več zaspati. Prav jezno je hodil po prodajalni in podil sitne muhe, ki so brenčale prav vsiljivo okrog močno dišečih jedil. 'Tako se je tildi pri godilo, da je stopil na prag, odkoder je za-g’ledlat pod' liipo spečega policaja Zu.azka. “Glej ga mo, ta spi, postopači pa beračijo okrog,” — je ušllo razjarjenemu možu preko debelih usten in že je premetaval debele noge iproti usode polni klopi, kjer so počivate rojstne tolsti postenj ata Zmazka. “Tristo vragov! Ti spiš, falotje pa beračijo po trgu! Kaj te mar zato plačujemo in redimo?” Prestrašeni Zmazek je skočil po koncu poln službene gorečnosti, in iz zaspanih samih cei so mu Švice la vprašanja: “Kaj pa je, kaj se je zgodilo? Jaz ¿em vedno tukaj, gospod svetovalec.” “Seveda si,” — je začel mirneje trgovec, kateremu je naslov ‘svetovalec’ nad vse ugajal, —‘toda spati bi ne smel. Po trgu berači zopet eden tistih postopačev —” “Kje, kje. pokažite mi ga, da ga zgrabim.” In Zmazek je gledal kakor da je treba ujeti strahovitega roparja Musolina. “V žfapnišče je šel, brž pojdi za njim!” Zmazek je ubogal povelje občin-skesra svetovalca in s sveto jezo dveh pravičnih, po nepotrebnem iz spanja vzbujenih, je trdno držal ~ ^ staro sabljo in stopal proti župnišču. Malo prej je dospel v župnišče siromašni popotnik. Ko je ovohal, kje je kuhinja, je pogumno vstopil. Pri veliki mizi sta sedeli dekla in kuharica in jedli iz velike Latviče kislo .mleko. Ko je to zagledal žejni in zasušeni popotnik, se mu je srce kar samo nasmejalo in kar naravnost je poprosil kislega mleka s prepričanjem, da ga bode dobil. Motil se ni. Oni dve sta nehali jesti in kuharica je prinesla ostanke, katerih je bilo nad polovico latvice, popotniku k vratom. Ta je stopil v vežo in je kar stoje jedel kislo mleko, držeč latvico v roki, kakor se pač spodobi za slabo oblečene ljudi. Komaj je žejni popotnik zaužil nekaj žlic podarjenega mleka, so sc odprla vežna vrata, in v župnišču je stal policaj Zmazek v vsej svoji lepoti in slavi. Mlekojedec je ostal miren, in niti kurja polt ga ni obšla. “Vi prosjačite?” —■ je vprašal strogo policaj tujca in gledal kakor bazilisk. “Včasih tudi.” jo rekel -mimo popotnik in zajemal naglo z veliko žlico trde žnutko kislega mle-i ka. “Ali ne veste, da prepoveduje postava beračenje ? —- Kaj ? No — — ? Zdaj ni treba jesti, če jaz govorim z vami! — Ali imate dovoljenje za beračenje?” “Imam,” je dejal tujec resno in si dal opravka, kakor bi hotel izvleči oblastveno dovoljenje iz notranjega žepa. česar pa ni mogel storiti, ker je moral držati lat-vieo, katere v prazni veži ni bilo kam postavit. Policaj Zmazek mu je hotel pomagati iz zadrege, zate mu je prijel latvico z obema roka ina in primernim spoštovanjem. Ta trenotek pa je smuknil tujec skozi vrata in potem po cesti naprej. Zmazek je bil kar ves iz sebe. Z latvico v rokah je tekel za njiui. ko je ipa d osel na piano, j c šele videl, da tako ne gre. Šolska deea, učitelj in učiteljice, trgovec in še nekaj drugih tržanov, ki so prišli takrat slučajno na cesto. so se začeli na glas smejati Zmazkov! nerodnosti, in to je nesrečnika še bolj zmedlo, da se jo začel vrteti kakor muha v močniku. Nesel je latvico nazaj v fa-rovško kuhinjo, jo spodobno po. stavil na mizo. potem pa šel lovit lopova. A ta je takrat že svobodno žvižgal zunaj Zmazkovega delokroga........ Policaj Zmazek je še živ in oni postopač je tudi še, toda videla se nista nikdar več. Zmazek nima rad. če se govori o kislem mleku Še do danes pa ni na jasnem, kaj bi moral prav za prav storiti, da bi mu ne bil oni — oni h . . ie ušel. VRAG IN PEKEL. Spisal Gap. Kdo ne pozna pravljice o grešnih angelih, ki so bili za kazen svojih grehov od “ljubega Boga’ za večno pogubljeni in v hudiče spreobrnjeni? ‘Na ta način si tolmačijo Židje in njihovi posnemovalci postanek hudobnih duhov Vendar tudi vse druge vere imajo hudobne bogove. Ti so povečjerr poosebljenje divjih, prirodnih sd. Vera v satana ali hudiča, to je mišljenje, da mora dobri Bog imeti svojega nasprotnika, hudobnega protivnika korenin ravno tako globoko v človeku, kakor vera v Bo ga. Vsekakor si lahko predstavljamo, da je hudič s svojimi privr ženci in pa pekel ravno toliko star. kakor dobrotni stvarnik, kakor Bog z angeli in pa neb >. V onih časih, ko je postal hudič, .‘o bil ta še plinast, neopredeljen, brez dotočne oblike. Enkrat se je prikazal, kakor v raju, v podobi kače, ali pa se je razodel v zlobni vesti, kakor pri Kajnu. Šele pozneje si nadeva strumnejše oblike, ko mu je kristjanstvo podelilo moč, da se razodeva kot oseba, ki se je kot taka lotila celo samega Boga kristjanov, Bog Jezus pa se je žrtvoval za človeštvo na križu in je upal, da ga je s tem rešil satana. Pa kaj še! Še bolj predrzno 'kakor poprej je dvignil peklenski kralj svojo glavo, da se mu klanjata nebo m zemlja. Uprizoril je grozodejstva v srednjem veku, čarovniške pravde, izžemal je ljudstvo in še dandanašnji ga drži v svojih krempljih. Kajti gotovo je, da ostaja človeški rod v naročju cerkve v lišji meri zategadelj, ker se boji pekla im hudiča^ kakor pa zato, dst okusi nekoč nebeška veselja. Da* nes še veruje katoliško, kakor tudi protestansko ljudstvo vse te bedastoće, da cerkev še danes izganja hudiče, zahteva v šolah, da se dijaki nauče na izust dolgovezne članke o cksOrcizmu. da. cele ca vseučiliščih zapravlja mladina svojo učno dobo s proučevanjem “Zemljepisja pekla". Vse to v sramoto kulture, v zasmehovanje vsega napredka v naravoslovju, medicini in tehniki, v prog » znanosti ! Toda o vsem tem izvedeli bomo 'iz poznejšega poglavja. Zazdaj se h ičtmo baviti le še s srednje eš-kim satanom1. Hudič ima kaj posebno podobo. Navadno ga vidimo takole naslikanega. Ima debelo glavo s špi-často brado, lokave in majhne oči. par oslovskih ušes in par rogov. Noge so kozlovske in za posebni kinč nosi dolg rep z velikim čopom. Njegova koža je smolnato-črna. Dante popisuje v svoji “Božanstveni komediji” tudi hudiče s tremi glavami ali pa tudi žival s človeško glavo, orjaškega Gerjo-na. Dri skušnjavah nastopa hudič cesto v podobi človeka. Tako se je neredkokrat prikazal svetnikom v podobi “Venere”, ki je. ko se je ljubi svetnik vdal skušnjavi, navadno izginil. Tudi kot zmaj kača. škorpijon, mačka ali cele kot strupena muha. se je prodnei_ ral. Gregor Veliki je pripovedoval o neki nuni, da je v perju salate* pogoltnida hudiča. — Grozdje, kravji repi, zlatnine, drevesa so morala postati maškerada hudobnega duha. Da. njegova svoboda je bila tako velika, da se je prikazal v podobi svetnikov, celo'Kristusa in Marije. Tudi v truplih mrličev je že razsajal. — To so telesna svojstva hudiča. Ravnotako ugodno je prirejen njegov duh. Zaraditega se malokdo more ubraniti njegovim skušnjavam. Poznajo naravo, poznaje načrte in občutke človeka, hudiči poznajo celo prihodnjost. V teologiji so, kakor se je izvedelo pri eksercizmih, celo bolje podkovani kakor teologi sami. Vendar so tudi razlike. Niso vsi hudiči enako nadarjeni, nego je med njimi baje tudi nekaj tepcev. Dalje. Dobra linijska Gostilna,kjer8e dobi Ï2ÏÏ Jos. S. Stastny 6 50 Blue Island Ave. ika Dvorana za društvene in unijske seje, in ga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. WELKY’S Restavracija in gostilna 552 Blue Island Ave. CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 V ITALIJO Kgipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Madero, vse v divnih pokrajinah, kjer je zimskopod-nebje kot poleti, preplujejo parniki Cimard Line. Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni P ADM ANI A (trojne turbine in vijaki) ^AI\ITl Ali 1A « največji in najlepši parobrod sveta, PARANI A (2 dv°jnimi vijaki) 666 čer-tAlU/luA, ljev dolg, in z 20.000 ton vsebinske moči. Dva največ ja parnika sveta; PARANI A odP,ule iz New York a, 28. no-tAllvllIA vembra. 7. januarja in 18. fe-bru ar ja. PARMANI A odpluje iz New Yorka 21. U AniTlA H I A januarja in 4. marca. V Ozore, Madera, Gibraltar, Geno-va,Neapol, Aleksandri jo, Trst in Reko. Vsi novi in novodobno opremljeni parniki Carpathia z 13.600 tonami Slavonia z 10.600 ,, Ponnania z 10.000 Ultonia /. 10.400 Vse pojasnija daje CUN ARD parobrodu o društvo, L. t. d. F. G. WHITING, Mer. West, Dcpt., S. E. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO. Kakor tudi vsi lokalni agenti. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM Si