KRAJEVNI DOGODKI LJUBLJANA Ob priliki spomladnega ljubljanskega velesejma, na ka terem je bila prirejena tudi lepa gostinska razstava, se je vršil v Ljubljani vsedržavni gostinski kongres. V resolu ciji, ki so jo zborovalci sprejeli, je bila zlasti poudarjena zahteva po odpravi šušmarstva v gostilničarski stroki, ki itak preživlja težke čase, navedenih pa je bilo še več umestnih predlogov. Nekaj dni kasneje, t. j. 4. junija se je vršil v Ljubljani mednarodni kongres policistov, na ka terega so prišli od vsepovsodi številni zastopniki. Dne 3. junija je bila slovesno odprta zračna proga Celovec—Ljubljana— Sušak. Po pristanku orjaškega Jun- kersovega letala so izstopili zastopniki avstrijskih oblasti in avstrijskega zračnega prometa, med njimi celovški žu pan Wolf. Goste so pozdravili župan dr. Adlešič ter za stopniki vojaških in civilnih oblasti ter ljubljanskega le talstva. Po malici se je odpeljal župan dr. Adlešič z av strijskimi gosti z letalom proti Sušaku. Letošnje poletje je bilo opaziti močno mezdno gibanje, katero so začeli 0. junija stavbinski delavci, 21. avgusta so stopili v stavko tekstilni delavci, kmalu za njimi ru darji, 5. septembra pa, prav na dan, ko so listi prinesli banovo uredbo o stavkah, pa so stopili v stavko uslužbenci Maloželezniške družbe v Ljubljani. Ta stavka je trajala samo 24 ur in je dosegla popoln uspeh, to je, za tramvajske uslužbence ostane v veljavi 8 urni delavnik, za delo preko tega časa pa bodo prejemali posebne nagrade. Naj dolgo trajnejša je bila stavka tekstilnega delavstva, ki je bila uspešno zaključena šele 24. septembra. Delavstvo je do seglo znatno mezdno zboljšanje. 29. junija smo se skromno spomnili 350 letnice smrti prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja. Večer pred praznikom je bila pred Trubarjevim spomenikom na pobudo akademske mladine slovesnost, pri kateri so položili na spomenik venec s slovenskim trakom. Venec s slovenskim trakom so ponoči odstranili neznanci. Na Vidov dan so razvili dobrovoljci svoj prapor, darilo Nj. Vel. kralja Petra II. Po slovesnem razvitju pred magi stratom je bil po mestu obhod dobrovoljcev s praporom in godbo. 15. julija se je v zgodnjih jutranjih urah, takoj po od- letu potniškega letala, pripetila grozovita letalska nesreča, ki je zahtevala 7 smrtnih žrtev: odvetnika dr. Adolfa Korčeta, učiteljici Stano Kantetovo in Tilko Pivkovo, Ber- linčana dr. Wilhelma Horna in Anny Bruglacher, pilota Mihajla Jarošenka in telegrafista Toma Anušiča. Komisija Rimska grobova pod cestiščem Groharjeve ulice v Ljubljani KRONIKA 195 Ljubljanski župan pozdravlja Nj. Vel. kralja ob prihodu na Grad oddelka za civilno letalstvo pri komandi vojnega letalstva je objavila dne 25. julija obširno uradno poročilo o vzro ku nesreče, ki je bil zgolj megla ter usodni obrat z letalom na levo. Pri odkopavanju Groharjeve ceste so naleteli delavci mestne plinarne na rimski sarkofag, za katerega sodijo strokovnjaki, da je v njem ležal visok vojaški ali civilni funkcionar, ki je v Emoni predstavljal oblast rimskega imperija. Sarkofag ima obliko pravilnega kvadra ter je 2 m dolg, IV2 m širok in '/2 m visok. Ploskev je eliptično izbočena, z izboklinami pa je okrašen tudi na vseh štirih vogalih. Ta sarkofag je eden najlepših, kar so jih doslej našli v Ljubljani. Zastopniki turškega tiska so se na svojem potovanju po Jugoslaviji ustavili dne 10. septembra tudi v Ljubljani, kjer so jih sprejeli zastopniki banovine in občine ter nji hovi tukajšnji stanovski tovariši. Po ogledu mesta jim je priredil ban kosilo v Unionu. Ta obisk je tem bolj po memben zato, ker je bilo prvič, ko so zastopniki turškega tiska obiskali naše mesto. Dan pozneje, 11. septembra, je prišel v Ljubljano z Ble da Nj. Vel. kralj Peter II. s svojim spremstvom in si z ve likim zanimanjem ogledal zbirke v Narodni galeriji in Narodnem muzeju, potem pa se je odpeljal na Grad. Z grajskega stolpa so mu razkazali mesto in okolico ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič, član mestnega sveta in špektor Wester ter načelnik kulturnega oddelka mestnega poglavarstva prof. dr. Mole. Z Gradu se je odpeljal pred stolnico, pred katero ga je pričakoval ves stolni kapitelj, ki mu je nato razkazal cerkev, nakar je ravnatelj stolnega kora msgr. Premrl zaigral na orgle državno himno in nekaj cerkvenih pesmi. Potem se je Nj. Vel. kralj Peter II. odpeljal nazaj proti Bledu. MARIBOR 19. junija se je dosegel mezdni sporazum med stavbe niki in stavbinskim delavstvom. 19. junija je umrl slaščičar in hišni posestnik Ivan Pelikan, po rodu z Moravskega, dolgoletni okrajni pred stojnik, strokovni organizator in predsednik ter kontrolor Mariborskega kreditnega zavoda. Za 21. ter 28. in 29. junij je organizirala Slomškova družina Slomškove dneve. Kapela na Slomškovem grobu je bila obnovljena in okrašena z dvema slikama F. Kralja, na katerih prosijo moški in ženske za Slomškovo beati- fikacijo, mesto pa se je odelo v zastave ter je bilo 28. in 29. junija slavnostno razsvetljeno. — 20. junija je v spod nji kazinski dvorani Fr. Kovačič odprl Slomškovo raz stavo, ki je bila odprta do 30. junija in pokazala Slom škovo življenje, prosvetiteljstvo, književno in cerkveno Nj. Vel. kralj Peter na grajskem stolpu v Ljubljani delo, Slomškovo tradicijo ter Slomška v našem slovstvu, znanosti in umetnosti. Razstavo so priredili Slomškova družina, Zgodovinsko društvo, Muzejsko društvo, Študij ska knjižnica, Banovinski arhiv in Družba sv. Mohorja, gradivo pa so prispevali prevzvišeni g. knezoškof in mno gi privatniki. 21. junija se je Slomšku poklonila mladina, ki je prišla v Maribor v številu 15.000, bila navzoča pri pontifikalni maši in govoru lavantinskega vladike na Glavnem trgu, obiskala v povorki Slomškov grob, popol dne pa prisostvovala D. Petančičevi igri »Dva apostola« v Ljudskem vrtu. 28. in 29. junija so se udeležili poleg množice, ki je štela okoli 30.000 ljudi, manifestacij za Slomškovo beatifikacijo nadškof dr. Jeglič, škofa dr. Roz man in dr. Gnidovec, ministri dr. Korošec, dr. Krek, dr. Jankovic in ing. Dordevič za kraljevsko vlado, poslanca dr. Veble in Gajšek za narodno skupščino, ban dr. Na tlačen za Dravsko banovino ter župan dr. Adlešič za mesto Ljubljano. 28. junija je bilo cerkveno opravilo v maribor ski stolnici in zborovanje, popoldne predstava »Dveh apo stolov« v Ljudskem vrtu, zvečer koncert pevskega društva »Maribora« v Unionu in po koncertu baklada na Slom škov grob. V noči od 28. na 29. junija je bila po bakladi polnočnica na Slomškovem trgu, 29. zjutraj slovesno cer kveno opravilo na Glavnem trgu in po njem sprevod na Slomškov grob. Po sprevodu s Slomškovega groba je iz ročil minister dr. A. Korošec knezoškofu dr. I. I. Toma- žiču na Slomškovem trgu podpise 400.000 Slovencev za beatifikacijo A. M. Slomška. S ponovno popoldansko pred stavo »Dveh apostolov« so bili Slomškovi dnevi zaključeni. Minister dr. Anton Koroiec izroča knezoSkofu dr. Tomazicu 400.000 podpisov za beatifikacijo A. M. Slomška Foto Kramberger 196 KRONIKA Stara stavba na vogalu Slovenske In Strossmaverjeve ulice od vzhoda Polo: Pivka V začetku julija so porušili staro značilno vogalno .stavbo med Slovensko in Strossmayerjevo ulico. 3. julija je mestni svet sprejel pravilnik za znižane in proste vozovnice na progah mestnega avtobusnega pod jetja, po katerem imajo aktivni uslužbenci mestnega avto busnega prometa prosto, njih rodbinski člani, aktivni uslužbenci mestnih podjetij in mestnega poglavarstva ter njih družinski člani pa polovično voznino. Na isti seji je mestni svet sklenil nabaviti nov kom presor za mestno klavnico. 10.—19. julija so se vršile na Mariborskem otoku pla valne tekme za prvenstvo Jugoslavije. 1.—9. avgusta se je vršil V. jubilejni Mariborski teden, katerega je kljub neugodnemu vremenu obiskalo okoli 70.000 ljudi iz Slovenije, Hrvatske, Beograda, Vojvodine, Srbije ter iz Avstrije. Izmed 23 razstav so vzbudile naj večjo pozornost gasilska in razstava za obrambo pred plinskimi napadi, letalska, filatelistična, razstava social nega skrbstva, razstava ženske obrti; zelo obiskana je bila spominska razstava pokojnega slikarja prof. A. Gvajca, razstava slik na steklo in domače keramike, gostinska, tuj- skoprometna in akvaristična; uspela je modna revija ma riborskih obrtnikov; visoko stopnjo mariborske tekstilne industrije je pokazala vzorno aranžirana tekstilna raz stava; med industrijsko razstavo je bilo najbolj zastopano poljedelstvo, med obrtno pohištvo in med trgovsko radio- aparati; razstava vin je v nad 90 kvalitetnih vinih preko sila dosedanje. Skupno je na MT razstavilo nad 200 raz- stavljalcev, med njimi 22 inozemcev, kateri so prodajali proizvode, ki jih doma ne izdelujemo in ne razpečavamo. Predsednik dr. Fr. Lipold odpira V. Mariborski teden ob navzočnosti podbana dr. Majcna, knezoikofa dr. Tomažiča, generala Mllenkovlca, župana dr. Juvana in ostalih zastopnikov oblasti In javnega življenja Foto Pivka KRONIKA Stara stavba na vogalu Slovenske In Strossmaverjeve ulice od zahoda Foto: Pivka V času MT in v zvezi z njim so bile v Mariboru večje pri reditve: 65 letnica mariborske gasilske čete, ki je ob tej priliki izdala spomenico o zgodovini mariborskega gasil stva ter blagoslovila nov reševalni avto; koncert moških zborov Ipavčeve pevske župe v mestnem parku; Ljudski oder je predvajal »Slehernika« v Ljudskem vrtu; bile so šahovske, teniške, lahkoatletske in nogometne tekme Ma ribor : Gradec, motociklistična zvezdna vožnja »Pohorja« in krožna dirka »Maribora«; lovske strelske tekme in ja dralni let s startom na Pohorju. MT je izdal letos prvič v lastni režiji propagandno revijo in obenem z letalsko raz stavo so izdali spomenico jadralni letalci. 29. avgusta je prenehal izhajati nemško pisani sociali stični dvotednik »Volksstimme«. 1. septembra je začela — razen v tovarni Hutter in drug — stavka tekstilnega delavstva, ki se je končala 25. septembra s sklenitvijo kolektivne pogodbe za tek stilno industrijo v dravski banovini. 1. septembra so odprli v delavnicah državnih železnic na koroškem kolodvoru železničarsko šolo, ki bo vzgajala strokovni delavski naraščaj za državne železnice. 3. septembra je mestni svet prilagodil pravilnik mestne oskrbnišnice zahtevam zakona o mestih; predložil kr. banski upravi izpremembo pravilnika za izvajanje javnih del, da se povišajo delavske mezde, oziroma da se izda za mesto Maribor posebno dovoljenje za povišanje mezd delavcem pri javnih delih ali pri pomožni akciji; odobril, da se predloži upravi spomenica za ustanovitev fondov za starostno zavarovanje delavcev v mariborskih tekstilnih tovarnah po primeru tovarne Hutter in drug; sklenil v svrho likvidnosti Mestne hranilnice, da se kritbene me- Novi reševalni avto mariborske gasilske čete s kumicami dr. Bedja- nlčevo, dr.Juvanovo in Pogacnlkovo. Na levi predsednik B.Pogačnik, desno od njega procelnlk reSevalnega oddelka dr. M. Redjanlč 197 Karla Bulovčeva-Mrak i A. M. Slomiek niče mestne občine do zneska Din 5,000.000-- morejo eskomptirati pri Narodni banki, obenem pa izdal na jav nost poziv, da zaupajo Mestni hranilnici. 6. septembra se je odprla v Gradišču šola Družbe sv. Cirila in Metoda. 7. in 8. septembra pa je bila v Mariboru glavna letna skupščina CMD pod vodstvom predsednika ing. J. Mač- kovška. Jože Paučič Alojzij Mirtič novomeški župan predsednik razstavnega odbora 9. septembra je prvič obiskal Maribor Nj. Vel. kralj Peter II. Pripeljal se je z avtomobilom s severnih Slo venskih goric, se vozil po glavnih mariborskih cestah, ulicah in trgih, obiskal Slomškov in Tomšičev grob, se odpeljal na Mariborski otok, si ogledal zgodovinski, trgov ski, industrijski, delavski in tujskoprometni Maribor, se poučil o temeljni njegovi zgodovinski preteklosti, nato pa odpotoval v Dravsko dolino. 17. septembra je umrl Ferdo Karis, delavec v maribor skih primorskih organizacijah ter avtor Spominov iz na rodnega in sokolskega življenja (ponatis iz Mariborskega Večernika Jutra, Maribor 1935). 26. septembra je razstavila Karla Bulovčeva-Mrakova v gradu dostojanstveni kip A. M. Slomška. Izdelala ga je v Mariboru v mesecih avgustu in septembru. Slomška si je zamislila kot učitelja in prijatelja otrok. NOVO MESTO Obrtiio-gospodarska in umetnostno-zgoduvinsku razstava. Pobude, ki jih leto za letom dajejo našemu obrtništvu raz stave Ljubljanskega velesejma in žive potrebe sodobnosti, da kar najširša javnost spozna delo in izdelke svojih obrt nikov, so po vseh večjih središčih našega podeželja pri klicale v življenje krajevne obrtno-gospodarske razstave, ki so jih po enotnih navodilih pričeli prirejati v okviru obrtnega tedna. V novomeških obrtnih združenjih organizirani obrtniki so prvikrat razstavili svoje izdelke 1. 1934., vendar takrat še po izložbenih oknih novomeških trgovcev, kjer je raz stavilo 18 obrtnikov, pretežno mizarjev. Za to razstavo je bil iz zastopnikov posameznih obrtnih združenj sestav ljen posebni »Krajevni delovni odbor za prireditev obrt nega tedna v Novem mestu« pod predsedstvom Aloj zija M i r t i č a, ki je imel na skrbi tudi obrtno razstavo leta 1935. To pot je prireditveni odbor najel za razstavo, ki se je vršila med 1. in 8. decembrom 1935, proste stanovanjske prostore v hiši Ivana Kastelca na Ljubljanski cesti. V 12 sobah s približno 250 m- talne ploskve je razstavilo 24 obrtnikov raznih strok, pretežno pa zopet mizarji in kro jači. V teku tedna je bilo prodanih 1399 vstopnic, ker pa so tudi vse šole obiskale razstavo, smemo računati, da si jo je ogledalo nad 2000 obiskovalcev, kar je sicer za prvi poizkus take prireditve dosti lepo število, čeprav gmotni uspeh ni bil v sorazmerju s trudom in delom razstavljal- cev. Vsa ta razstava je imela biti samo priprava za večjo, po možnosti vso Dolenjsko in vse gospodarske panoge ob- segajočo razstavo v 1. 1936., za katero je vodil vse priprave posebni »Razstavni odbor Obrtnega društva in Okrajne obrtne zveze v Novem mestu«. Pri snovanju načrta za to razstavo pa se je okvir širil vedno bolj in k sodelovanju niso bili povabljeni samo obrtniki iz vse Dolenjske, temveč tudi vse gospodarske Razstavni prostori ...Keramike" (Jos. Klemenčič) keramična tovarna V Novem mestu 198 KRONIKA razstave, priključile pa naj bi se tudi šole s svojimi obi čajnimi vsakoletnimi šolskimi razstavami. Kar je pa vsej prireditvi dalo še poseben kulturni pomen, je bilo orga niziranje umetnostne in zgodovinske razstave, s čimer je Novo mesto prav gotovo daleč prekosilo po dobne razstave manjših mest v Sloveniji. Za to o b r t n o - g o s p o d a r s k o in umetnostno- zgodovinsko razstavo je pripravljalni odbor na jel novo šolsko poslopje osnovne šole, kjer je na ca. 1300 m- talne ploskve razstavilo 43 obrtnikov, poleg teh pa še Kmetijska šola na Grmu s podružnico Kmetijske družbe, Čebelarsko in Tujsko-prometno društvo, Podruž nica Jugoslovanske tiskarne v Novem mestu (J. Krajec nasl.), deška in dekliška osnovna, meščanska in obrtno- nadaljevalna šola, ki so razstavile risbe, vezenine in ročne izdelke svojih učencev. Razstavo je odprl 4. julija njen pokrovitelj ban dr. Marko Natlačen, ogledalo pa si jo je do 13. julija okoli 3500 obiskovalcev, med njimi tudi ban savske banovine dr. Ružič z rodbino. V obrtno-gospodarskem oddelku je razstavilo po posa meznih strokah: mizarstvo 9, krojaštvo (i, kleparstvo 4, čevljarstvo 3, sirarstvo 2, dalje po 1 kolar, elektrotehnik, sodar, izdelovalec kmetijskih strojev, vrvar, kovač, sobni slikar, pletilka, vezilka, torbar, kotlar, tapetnik in zidarski podjetnik. Poleg teh še industrijska izdelovalnica perila (Ivan Medic), tovarna keramičnih izdelkov »Keramika« (Josip Klemenčič), lastnika sta oba iz Novega mesta, A. Prelog iz Ljubljane pisalne stroje, A. Roje iz Stične svoje raznovrstno žganje in likerje, podjetje Singer pa šivalne stroje. Vrsto izredno uspelih fotografij je razstavil tudi G. Dolenc, medtem ko je Tujsko-prometno društvo v svoji sobi razstavilo najlepše posnetke Novega mesta in okolice amaterjev R. Jereba in L. Šetinca, obenem z reliefno karto novomeške okolice, delom učitelja A. Ivanetiča. Umetnostno-zgodo vinska razstava je bila nameščena v pritličju in odprta s posebnim predavanjem konservatorja dr. F r. S t e 1 e t a. Namen prirediteljev te razstave je bil, širšemu občinstvu pokazati nialopoznane ali neopažene umetnine starih mojstrov, ki jih hrani Novo mesto, približati mu snovanje in dela sodobnih umetnikov- Novomeščanov ali v Novem mestu živečih, vzbuditi zani manje in razumevanje za nje, kakor tudi z zbirko doku mentov iz novomeške preteklosti pobuditi interes za zbi ranje in sliranjevanje zgodovinsko važnih predmetov v novomeškem muzeju, ki naj bi se ustanovil. Žal da so se morali prireditelji zaradi pretesnih pro storov in drugih nepredvidenih zaprek omejiti pri raz stavi del starih mojstrov predvsem na dela J. V. M e - tzingerja (1699—1759), priključenih pa je bilo še nekaj del neznanih slikarjev, vsega skupaj 17 večjih in manjših platen. To razstavo so s svojo ljubeznivo naklo njenostjo omogočili gg. grof Villavieenzio - Margheri z Umetniška razstava v Novem mestu od 4. do 13, julija. Soba Jožeta Gorjupu, J, V. Metzinger: Madona na gradu Otočcu Otočca s svojo znamenito oltarno skupino (glej sliko), inful. prost K. Čerin, gvardijan franč. samostana p. Ci- prijan Napast in prof. Janko Krajec. Med slikami je bilo nameščenih še 10 baročnih kipov, last g. Fr. Vodnika, po- dobarja, in kip sv. Jurija iz nekdanje novomeške podružne cerkvice istega svetnika, last prof. J. Krajca. Od sodobnih umetnikov je v posebni sobi razstavil prof. Josip Germ 20 olj, Rožidar Jakac 23 pa- stelov, 7 lesorezov, 11 risb, 5 suhih igel, 3 rdeče krede, 1 tuš in 5 olj (veliko platno »Novo mesto« in portreti av torja, prof. Jožeta Kovača, avtorjeve matere in pesnika Franceta Prešerna, ki je bil to pot prvič razstavljen, za kar gre zahvala lastnici, Univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani). Slikar Janez Mežan je razstavil 10 paste- lov, 4 akvarele in 1 kolorirano risbo, Ivan Vavpotič pa 2 portreta v olju (Plesalka in min. dr. Niko Zupanič) in sliko »Novo mesto« (olje). Podobar Fr. Vodnik je raz stavil 3 plastike (Madona in 2 Križanje). Poseben oddelek je bil posvečen prerano umrlemu Ko- stanjevičanu in dijaku novomeške gimnazije, učencu Me- štroviča in firenške umetnostne šole Josipu M. G o r - jupu (t 30. aprila 1932). Razstava njegovih del je ob segala 19 olj, 2 freski, 30 radirank, 2 risbi, 1 suho iglo, 8 linorezov in 11 plastik, med njimi zlasti »Avtoportret« in »Ivan Cankar«. KRONIKA 199 Žal, da umetnostna razstava ni v širši slovenski javnosti pobudila več zanimanja, bila je pa vsekakor največja umetnostna manifestacija Novega mesta od 1. 1920. sem, ko je takratna mlada generacija Novomeščanov prvikrat priredila umetnostno razstavo, literarni in glasbeni večer. Skoda, da zaradi prepičlo odmerjenega časa ni bilo mo goče zbrati še razmetano in težko dostopno umetnostno ostalino v vojni padlega Jožeta Cvelbarja, s čimer bi bila najdostojneje počaščena dvajseta obletnica njegove pre zgodnje smrti (t 10. julija 1916). V zgodovinskem oddelku so bili v dveh sobah in posebnih razstavnih omarah, ki jih je radovoljno dal na razpolago gimn. dir. L. Vagaja, razstavljeni predmeti, spo- minjajoči na daljno in nedavno preteklost mesta in me ščanov. Poleg dokumentov iz mestnega arhiva še portreti nekaterih znamenitejših proštov, stari tiski in rokopisi frančiškanske knjižnice, cehovske knjige in listine, za stave itd., kompozicije in slike Načeta Hladnika, posmrtna maska, portret (F. Vesel, olje) in diplome Frana Sukljeta in podobno. Razstavo, ki se je tako razvila v najpomembnejšo po vojno gospodarsko in kulturno manifestacijo, so napove dovali in na njo opozarjali prvikrat res na sodobni višini izdelani plakati (delo slikarja Janeza Mežana), medtem ko je mali plakat za umetnostno zgodovinsko razstavo po sebna umetnina našega B. Jakca. Prof. F. Seidl, ugledni učenjak, je praznoval te dni svojo osemdesetletnico. Ob tej priliki reproducira »Kronika« umetniško diplomo častnega občanstva novomeške občine (1. 1932.), ki sta jo izdelala Božidar Jakac in Marjan Mušič. PTUJ Nove najdbe. Na posestvu grofa Herbersteina so letos rano pomladi pri kopanju jam odkrili obširno pozno- rimsko grobišče. Najdbe so shranjene deloma v grajskem muzeju in deloma v Ferkovem muzeju. Važnejše je pa odkritje ostankov starokrščanske bazili ke, ki so jo odkrili pri podiranju hiše v Miklošičevi ulici št. 12 nasproti proštijske cerkve. Našli so bogato okrašen ostanek cerkvene pregraje iz marmorja, močno zidovje iz rezanega kamna ter starokrščansko oltarno menzo. S tem je brez dvoma odkrit škofijski sedež sv. Viktorina, ki ga je vpepelil požar. KAMNIK V Kamniku je bil 1. marca odprt novoustanovljeni proti- tuberkulozni dispanzer, opremljen z Rontgen-aparatom. Posebno zaslugo za to imata referent za pobijanje tuber kuloze dr. Neubauer in predsednik krajevne lige dr. Julij Polec, ki je znal združiti vse sloje k vzajemnemu delu. Že prvi mesec je bilo preiskanih 97 oseb, pri katerih so v 23 slučajih ugotovili jetiko. Del B. Jakževe In Vavpotičeve razstave v Novem meatu. 200 KRONIKA