591Arheološki vestnik 74, 2023, 591–632; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.74.20; CC BY-SA Izvleček Grobišče na Dvorišču SAZU v Ljubljani z več kot 300 žganimi grobovi iz mlajše bronaste in starejše železne dobe je še vedno eno ključnih najdišč za razumevanje gorenjsko-ljubljanske skupine. Nove raziskave na Kongresnem trgu so razkrile grobišče, ki se v mnogo vidikih razlikuje od tistega na Dvorišču SAZU. Prvič so bile v Ljubljani izpričane manjše gomile s prodnatim jedrom, zemljenim plaščem in zunanjim obodnim jarkom iz zgodnje železne dobe. Po ve- čini gre za žarne grobove v središču gomile, izstopa gomila 3 s centralnim grobom in sedmimi pokopi okrog njega. Po načinu pokopa izstopajo trije skeletni grobovi iz 8. st. pr. n. št., ti so v članku tudi podrobneje predstavljeni. Podana sta kratek oris pojava skeletnih grobov v drugih sočasnih železnodobnih skupinah in poskus razlage teh skeletnih pokopov v Ljubljani. Na podlagi analize grobnih najdb in novih radiokarbonskih datacij iz Ljubljane so na kratko predstavljene dopolnitve Gabrovčeve kronološke sheme ljubljanskega grobišča in posledično gorenjsko-ljubljanske skupine, predvsem stopenj Ljubljana II in IIIa. Dopolnitve stopnje Ljubljana II tako v relativnem kot absolutnem kronološkem smislu so ključne za razumevanje začetka pokopavanja na Kongresnem trgu ter razdelitev stopenj Podzemelj 1 in 2. Ključne besede: Ljubljana; starejša železna doba; gorenjsko-ljubljanska halštatska skupina; plana grobišča; gomile; biritualnost; atipični pokopi; kronologija Abstract The cemetery unearthed at the Dvorišče SAZU site in Ljubljana, with more than 300 cremations from the Late Bronze and Early Iron Ages, remains one of the key sites for understanding the Gorenjska-Ljubljana group. The new investiga- tions at the nearby Kongresni trg site have unearthed a cemetery that differs from it in many respects, revealing small tumuli with a pebble-clad centre and an earthen mound enclosed with a ring ditch dating to the Early Iron Age. These hold a single/double cremation in the centre with the exception of Tumulus 3, which has a central grave surrounded by seven burials. Also found were three inhumation burials from the 8th century BC, presented here in greater detail together with a brief discussion of the practice of inhumation in other contemporary Early Iron Age groups and a pro- posed interpretation for the inhumations from Ljubljana. The analyses of the grave goods and the radiocarbon dates from Ljubljana have led to modifications of Gabrovec’s chronological framework of the Ljubljana cemetery and also the Gorenjska-Ljubljana group, primarily its Ljubljana II and IIIa phases. The modifications of the Ljubljana II phase are of key importance, in both relative and absolute terms, for understanding the beginnings of interments at the Kongresni trg site and for the division in the Podzemelj 1 and 2 phases. Keywords: Ljubljana; Early Iron Age; Gorenjska-Ljubljana Hallstatt group; flat cemeteries; tumuli; birituality; atypical burials; chronology Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih družbenih identitet Early Iron Age cemeteries in Ljubljana. Different burial rites as an indication of heterogeneous social identities in prehistory Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ 592 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ Območje današnje Ljubljane je bilo že v pozni bronasti dobi eno pomembnejših stičišč na jugo- vzhodnoalpskem prostoru. Prav v začetku zgodnje železne dobe, v drugi polovici 9. in na prehodu v 8. st. pr. n. št., so se zgodile številne družbene spremembe, kar se kaže tako v naselbinskih kot grobiščnih ostalinah v Ljubljani. Pred kratkim raziskana naselbina na Tribuni na Prulah da slutiti, da je bila ena pomembnejših naselbin v regiji pa tudi širše. O takratnih železnodobnih skupnostih, njihovih pogrebnih običajih, verovanjih in stikih z drugimi skupnostmi pričajo raziskane nekropole na levem bregu Ljubljanice. Med pomembnejše sodita grobišče na Dvorišču SAZU in nekropola na Kongresnem trgu. Grobišče na Dvorišču SAZU, raziskano že pred več kot pol stoletja, je eno od ključnih najdišč za razumevanje prazgodovinskih skupnosti v regiji. Odkritih je bilo več kot 300 žganih grobov. Gre za eno redkih grobišč, na katerem so neprekinjeno pokopavali od začetka mlajše bronaste dobe vse do starejše železne dobe, torej več kot 600 let. Mlajši grobovi so redki. Drugačno je bilo grobi- šče iz starejše železne dobe na Kongresnem trgu, raziskano med letoma 2009 in 2011. Tam so bile odkrite manjše gomile s prodnatim jedrom in zemljenim plaščem, v njih so bili žgani grobovi. Odstopajo trije skeletni grobovi iz 8. st. pr. n. št.,1 ki so za zdaj na ljubljanskih grobiščih pa tudi v okviru gorenjsko-ljubljanske halštatske skupine2 svojstven fenomen in tako odpirajo povsem nove 1 Po zaključeni redakciji, tik pred tiskom, ko večje spremembe v članek niso bile več mogoče, smo dobili rezultat radiokarbonske analize nežgane kosti iz groba 25 s Kongresnega trga, ki kaže, da sodi skelet iz groba 25 v 1.-2. st. n. št. (Poz-160898). 2 Za novo opredelitev gorenjsko-ljubljanske halštatske skupine glej tu Teržan; za ljubljanski tip/ljubljanska skupina glej Gabrovec 1973, 345; 1983, 63–70; Knez 1984, 125, sl. 1; Dular 1978, 38–39; Teržan 1995a, sl. 10; Teržan 1999, 137. Sl. 1: Ljubljana. Grobišča iz bronaste in starejše železne dobe. M. = 1:2500. (Vir: TTN5©GURS) Fig. 1: Ljubljana. Cemeteries dating to the Bronze and Early Iron Age. Scale = 1:2500. (Source: TTN5©GURS) 1 – Čopova ulica; 2 – Kongresni trg; 3 – Novi trg; 4 – NUK; 5 – Dvorišče SAZU; 6 – Turjaška palača; 7 – NUK 2; 8 – cerkev Sv. Florijana / St. Florian church; 9 – pri Karlovškemu mostu / near Karlovški most. 593Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... aspekte v zvezi z načinom pokopa na tem prostoru. Na podlagi revizije vseh prazgodovinskih najdb z Dvorišča SAZU in novih radiokarbonskih datacij je bila Gabrovčeva kronološka shema starejše železne dobe gorenjsko-ljubljanske skupine dopolnjena. Dopolnitve v relativni in absolutni kronologiji sto- pnje Ljubljana II so ključne za razumevanje začetka pokopavanja na Kongresnem trgu ter razdelitev stopenj Podzemelj 1 in 2 oz. Ljubljana II in IIIa. TOPOGRAFSKI ORIS PRAZGODOVINSKIH GROBIŠČ V LJUBLJANI Zanimanje arheologov je bilo konec 19. in v začetku 20. stoletja usmerjeno predvsem v odkri- vanje antične Emone, pri čemer so na dan prišle tudi prve prazgodovinske najdbe. Notice o praz- godovinskih grobovih zasledimo že pri Alfonzu Sl. 2: Ljubljana – Kongresni trg (prim. sl. 1: 2). Starejšeželeznodobno in rimsko grobišče. Koordinatni sistem D48/GK. Fig. 2: Ljubljana – Kongresni trg (cf. Fig. 1: 2). Early Iron and Roman Age cemetery. Coordinate system D48/GK. 594 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ Müllnerju in Jerneju Pečniku. Müllner je poročal, da so pri gradnji železnice pri Karlovškem mostu pod Golovcem naleteli na žare, napolnjene s sež- ganimi ostanki, prstjo in ogljem (sl. 1: 9). Eno od žar je celo primerjal s tistimi, ki so bile najdene na takrat že znanem grobišču v Rušah iz pozne bronaste dobe, kar bi nakazovalo, da sodijo grobovi pri Karlovškem mostu v isti čas. Drugo žaro črne barve in dvema ročajema je Müllner primerjal s posodami z ižanskih kolišč, torej z bakrenodobno keramiko. Kovinskih pridatkov v grobovih ni bilo. Müllner še poroča, da so sežgane kosti v žarah pripadale otrokom.3 Lokacija ob cerkvi sv. Flori- jana (sl. 1: 8), ki jo omenja Pečnik kot grobišče prazgodovinskih prebivalcev Grajskega griča, je nekoliko bolj nenavadna, saj bi na tem mestu glede na raziskave v zadnjih dveh desetletjih pričakovali naselbinske ostanke.4 Večja prazgodovinska grobišča z več 100 grobovi so se razprostirala na levem bregu Ljubljanice. Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja so delavci ob gradnji Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) naleteli na keramične in bronaste predmete, ki se niso ohranili (sl. 1: 4).5 Sodeč po obsežnih sistema- tičnih izkopavanjih v desetletjih po drugi svetovni vojni na Dvorišču SAZU in Gosposki ulici6 (sl. 1: 5) se je grobišče iz pozne bronaste dobe in starejšega halštatskega obdobja raztezalo tudi na območju stavbišča NUK proti zahodu. Posamezni žgani grobovi so bili najdeni tudi v neposredni okolici – na Salendrovi ulici, Novem trgu, pod Turjaško palačo in na lokaciji NUK 2 (sl. 1: 3,6,7).7 Zelo verjetno je, da so imeli prazgodovinski prebivalci Ljubljane več ločenih grobišč, in sicer v bližini glavnih poti v naselbino, locirano med Prulami, Grajskim gričem in Poljanami.8 Ob poti proti zahodu, domnevno v bližini prehoda čez 3 Müllner 1892, 59. 4 Pečnik 1904, 129; 1914, 15. Rutar poroča, da so bile pri cerkvi sv. Florijana odkrite naselbinske najdbe iz “dobe mostišč”. Hkrati omenja, da so “tudi lanskega leta meseca avgusta spravili na Kongresnem trgu (pred Fischerjevo hišo) mnogo črepinj na dan, ki so popolnoma podobne onim iz mostišč na Ljubljanskem barji” (Rutar 1891, 184). Za prazgo- dovinsko poselitveno sliko Ljubljane glej tu Vojaković, sl. 1. 5 Korošec 1955, 270. 6 Korošec, Stare 1950; Stare 1954; V. Stare 1960–1961; Puš 1971; 1982; Gabrovec 1973; 1983; Škvor Jernejčič 2014a; 2014b. 7 Vahen 1995; Horvat 2002, 56–59; Gaspari 2010, 22–25; 2014a; 2014b, 76–77, 82, 88; sl. 68, 71, 75; Škvor Jernejčič 2014a; Gruškovnjak et al. 2018; Škvor Jernejčič 2021, 140–141, t. 1. 8 Glej tu Vojaković, sl. 1. reko Ljubljanico, se je na dvignjeni rečni terasi razprostiralo večje grobišče (sl. 1: 3–7).9 Drugo pomembno grobišče, na katerem so začeli pokopa- vati šele v zgodnji železni dobi, v 8. st. pr. n. št., je bilo na Kongresnem trgu (sl. 1: 2; 2–4). Že leta 1944 sta bili ob gradnji zaklonišč najdeni dve žari s pridatki iz zgodnje železne dobe.10 Glede na novoodkrite gomile na Kongresnem trgu sta pripadali starejšeželeznodobni gomilni nekropoli (sl. 2: 1-1944, 2-1944; 3: 1-1944, 2-1944). Nekro- pola na Kongresnem trgu, domnevne prodnate gomile z žganimi grobovi na Čopovi ulici (sl. 1: 1) in posamezne najdbe z območja severne emonske nekropole na Slovenski cesti in z Gosposvetske ceste se nizajo v smeri glavne komunikacije proti Gorenjski.11 Pri tem je treba omeniti še podatek Pečnika, da naj bi bila prazgodovinska naselbina tudi na Rožniku, prav tako omenja v hosti proti severu [od Rožnika] več gomil.12 Prazgodovinske gomile s Šišenskega hriba omenja tudi France Stare.13 Sondažna izkopavanja gomile v Mostecu so pokazala, da je šlo za kup navožene jalovine, in ne za gomile.14 Lokacijo prej omenjenih žganih grobov, najdenih ob gradnji železnice ob Karlov- škem mostu (sl. 1: 9), bi lahko povezali z glavno komunikacijo v smeri proti Dolenjski. STAREJŠEŽELEZNODOBNO GROBIŠČE NA KONGRESNEM TRGU Na Kongresnem trgu so potekale arheološke raziskave med letoma 2009 in 2011.15 Najstarejši odkriti arheološki ostanki sodijo v bronasto dobo. 9 Škvor Jernejčič 2014a, 4. Za domnevni potek poti glej Šinkovec 1998, 35; Gaspari 2014b, sl. 75. Podatki o posameznih najdbah z Mirja in Gradišča so preskopi, da bi lahko trdili, ali gre za depojske/votivne najdbe, tako kot v primeru najdb iz Ljubljanice (Gaspari 2014b, 75, 95, sl. 99). 10 Stare 1954, 112–113, t. 68–69; Škvor Jernejčič 2014a, 3, sl. 2, t. 163–164. 11 Za bronasto iglo s stožčasto glavico s Slovenske ceste iz zgodnje železne dobe glej Petru 1972, t. 52: 8; za domnevne žgane gomilne grobove s Čopove ulice glej Poročilo Draksler et al. 2018; za naselbinske ostanke z Gosposvetske ulice glej tu Vojaković, sl. 1. 12 Pečnik 1904, 128. 13 Stare 1954, 119. 14 Puš 1981, 285–286. 15 Najdišče ima v končnem poročilu o arheoloških raziskavah dve imeni – Kongresni trg in park Zvezda. Ker je park Zvezda del Kongresnega trga, uporabljamo v nadaljevanju samo to poimenovanje (Poročilo Masaryk et al. 2011). Celotno prazgodovinsko grobišče je v obdelavi 595Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... Iz tega časa so izpričane jame različnih velikosti in namembnosti, ognjišča oz. kurišča ter druge naselbinske ostaline. Naselbina na tem območju je bila v začetku železne dobe opuščena, prostor pa je bil zravnan in uporabljen kot grobišče – od- kritih je bilo kar šest, morda celo sedem manjših gomil z obodnim jarkom, prodnatim jedrom in zemljenim plaščem (sl. 2–4).16 V gomilah so bili in bo monografsko objavljeno v seriji Opera Instituti Archa- eologici Sloveniae. 16 Izvorno terensko označevanje grobov in gomil je bilo zaradi digitalne baze podatkov številčeno od 1000 (in ne od 1) tekoče naprej. V članku so grobovi in gomile označeni brez tisočic (npr. gomila 1001 je gomila 1 itd.). Izjema je le prva izkopana gomila 1000, ki je nismo mogli označiti s št. 0, zato je oštevilčena kot gomila 6. žgani grobovi, le v gomili 1 je bil poleg žganega najden tudi skeletni grob (sl. 5). Med gomilami oz. v njihovi neposredni bližini so bili odkriti posamezni starejšeželeznodobni žgani in dva skeletna grobova. Na tem območju so pokopavali tudi v rimskem času.17 Posegi v antiki in tudi pozneje so ta del prazgo- dovinskega grobišča zelo poškodovali. V gomilah in ob njih je bilo odkritih tudi 18 otroških skeletnih grobov brez pridatkov, zato jih ni mogoče časovno opredeliti.18 Domnevno naj bi bili rimskodobni, 17 Rimski grobovi so bili deloma že objavljeni: Bekljanov Zidanšek 2012, 13–26; Županek 2014a, 16; Gaspari 2014b, 124–126; Gaspari et al. 2015, 125–169; Mason, Županek 2018. 18 Grobovi 24, 27, 34, 36, 37, 48, 52, 53, 55, 57–62, 66–68. Sl. 3: Ljubljana – Kongresni trg. Severozahodni del starejšeželeznodobnega in rimskega grobišča (prim. sl. 2). G/T = gomila. Koordinatni sistem D48/GK. Fig. 3: Ljubljana – Kongresni trg. Northwestern part of the Early Iron and Roman Age cemetery (cf. Fig. 2). G/T = tumulus. Coordinate system D48/GK. 596 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ a ne gre povsem izključiti možnosti, da bi lahko šlo za prazgodovinske pokope. Šest, morda sedem manjših gomil je bilo strnje- nih v dveh vzporednih vrstah (sl. 2–3). Južno vrsto so sestavljale gomile 2, 3 in 6, severno pa gomile 1, 4 in domnevna gomila 5. Po obsegu, velikosti in ohranjeni višini so se med seboj razlikovale. V premeru so merile od 6,3 do 8,1 m, v višino pa do 0,43 m. Gomile so bile poloble oblike, na vrhu nekoliko sploščene. Ohranjene dimenzije posameznih gomil: Gomila 1: pr. 6,6 m, viš. 0,38 m Gomila 2: pr. 8,1 m, viš. 0,43 m Gomila 3: pr. 7 m, viš. 0,27 m Gomila 4: pr. 7,3 m, viš. 1 m Gomila 5 (domnevna): pr. 2,7 m, viš. 0,50 m Gomila 6: pr. 6,3 m, viš. 0,36 m Gomila 7: pr. 3,6 m, viš. 1,10 m Najbolje so bile ohranjene gomile 2, 3 in 6, ki tako ponujajo vpogled v svojo zgradbo. Na prodnata tla je bila postavljena lesena kamra pravokotnega tlorisa, v njej so bili žara, pridatki, ponekod tudi živalske kosti. Prekrita je bila s prodnatim nasutjem Sl. 4: Ljubljana – Kongresni trg. Osrednji del starejšeželeznodobnega in rimskega grobišča (prim. sl. 2). G/T = gomila. Koordinatni sistem D48/GK. Fig. 4: Ljubljana – Kongresni trg. Central part of the Early Iron and Roman Age cemetery (cf. Fig. 2). G/T = tumulus. Coordinate system D48/GK. 597Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... v obliki groblje. Lesena kamra se je čez čas vdrla, vanjo je padlo prodnato nasutje. Čez prodnato grobljo je ležalo zemljeno nasutje – plašč gomile. Vse skupaj je obdajal obodni jarek, širok do 4 m in globok 1 m, ki se je stikal z jarkom sosednje gomile. Vse gomile so imele enojni ali dvojni centralni grob. V gomili 3 so bili v zemljen plašč vkopani še žgani grobovi koncentrično okoli centralnega groba. Štirje izmed njih (46, 51, 76 in 77) na južnem oz. jugovzhodnem delu, kjer je bila gomila najbolje ohranjena, so bili vkopani drug čez drugega tako, da noben mlajši grob ni popolnoma poškodoval starejšega. Zahodno in vzhodno od njih sta bila najdena tudi grobova 45 in 47. Na severnem delu, kjer je bila gomila najbolj poškodovana z novo- dobnimi posegi, je bil odkrit še žgani grob 49. H gomili 3 pa sodi najverjetneje tudi žgani grob 65. Gomila 1 je bila delno raziskana, nadaljuje se še pod današnjo stavbo Kazine. Na severni in južni strani je bila poškodovana z recentno utrditvijo za izkop dovoza v garažno hišo, ohranili so se le del prodnatega jedra, nekaj zemljenega nasutja gomile in centralni grob 50 (sl. 3; 5). H gomili 1 Sl. 5: Ljubljana – Kongresni trg. Gomila 1 s centralnim grobom 50, ter žgani grob 22 in skeletni grob 25 v tlorisu (prim. sl. 3). SE = stratigrafska enota; SE v elipsi = interfacija; PN = posebna najdba. Fig. 5: Ljubljana – Kongresni trg. Ground plan of the tumulus 1 with central grave 50, together with cremation grave 22 and inhumation grave 25 (cf. Fig. 3). SE = stratigraphic unit (SU); encircled SE = interface; PN = special find. 598 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ verjetno sodita, glede na lego in oddaljenost od centralnega groba, tudi žgani grob 22 in skeletni grob 25. Na prostoru domnevne gomile 5 je bila odkrita večja jama (sl. 3: G/T 5). Zasuta je bila z več plastmi s prazgodovinskimi, rimskodobnimi in srednjeveškimi najdbami. Na dnu se je ohranila večja koncentracija prodnikov, žganine ter nekaj zelo bogatih keramičnih starejšeželeznodobnih najdb, zato domnevamo, da je šlo za zelo poško- dovano prazgodovinsko gomilo.19 V osrednjem delu so bili odkriti trije žgani grobovi (71, 73, 75), v bližini pa grob 72, ki od- stopa s posebno pravokotno grobno konstrukcijo, zgrajeno iz apnenčevih oblic velikosti do 25 cm. Menimo, da gre za ostanek poškodovane gomile, ki jo označujemo s številko 7. Na vrhu je bil odkrit še močno poškodovan grob 78. 19 Datacijo v starejšo železno dobo nakazuje tudi radiokarbonska datacija kosti iz te gomile (sl. 16: R_Date Kongresni trg, G/T 5). Na osrednjem in jugovzhodnem območju Kon- gresnega trga sta bila v sektorju 1 in 3a v rimskih plasteh odkrita dva plana žgana grobova oz. žari, ki sta bila premeščena/poškodovana že v rimskem času (sl. 2: SEK1, SEK3a; sl. 4: SEK3a). Na tem grobišču so bili poleg žarnih odkriti tudi trije skeletni grobovi iz zgodnje železne dobe (grobovi 25, 29 in 32; sl. 5–13). Grob 25 je ležal v neposredni bližini gomile 1 (sl. 3; 5). Glede na obliko in ohranjenost prodnatega jedra gomile predpostavljamo, da je pripadal tej gomili. Ske- letni grob 25 in žgani grob 22 je od gomile ločil recentni betonski obod, zgrajen za potrebe vhoda v garažno hišo (sl. 5). Skeletna grobova 29 in 32 pa sta bila odkrita v neposredni bližini obodnega jarka gomile 6 (sl. 3). Ležala sta vzporedno drug ob drugem, z glavama v smeri proti jugu (sl. 10). Vsi trije skeletni grobovi so imeli ovalno oblikovane grobne jame, pri grobu 25 in 29 ni bilo ostankov grobnih konstrukcij. Odstopa grob 32, pri katerem je bila grobna jama obdana s prodniki (sl. 10; 12). Sl. 6: Ljubljana – Kongresni trg. Tloris centralnega groba 50 gomile 1 s kompletom keramičnih posod. SE = stratigrafska enota; PN = posebna najdba. Fig. 6: Ljubljana – Kongresni trg. Layout of the central grave 50 in the tumulus 1 with set of ceramic vessels. SE = SU; PN = special find. 599Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... Vsi trije grobovi so bili v zgornjem delu uničeni z rimskodobnimi ali novodobnimi posegi. Pridatki v skeletnih grobovih s Kongresnega trga Ob glavi skeleta v grobu 25, ki je ležal v nepo- sredni bližini gomile 1, je bila posoda s kratkim lijakastim vratom (sl. 5: PN6279; 9), kakršne s Kongresnega trga, z Dvorišča SAZU in Novega trga v Ljubljani ne poznamo. Po oblikovanosti ji je še najbolj sorodna posoda iz groba 272 z Dvorišča SAZU, pri kateri ustje sicer ni ohranjeno.20 Nekoliko bolj izvihan rob ustja in bolj napet prehod ramen v trup imajo posode iz svetolucijske skupine, ki sodijo že v stopnjo Sv. Lucija Ib, saj se pojavljajo skupaj z železnim obročastim nakitom, bronasto večglavo iglo s trombastim zaključkom, lahko pa so tudi malo poznejše.21 Podobno oblikovane so tudi posode iz Est.22 Vzporednice bi lahko iska- li tudi v situlah, kot jih na primer poznamo iz centralnega groba gomile I s Kapiteljske njive v Novem mestu23 ali iz Brega/Fröga.24 Po klasifikaciji situl S. Tecco Hvala so ji oblikovno najbližje situle tipa Ib2.25 Na osnovi teh primerjav za posodo bi skeletni grob 25 lahko opredelili na sam začetek železne dobe, v stopnjo Ljubljana II–IIIa/Podze- melj. Ta datacija kaže, da je bolj ali manj sočasen s sosednjim, centralnim grobom 50 v gomili 1 (sl. 5: Gr. 50; 6–8). V tem je bil najden komplet vsaj 14 posod – žara, okrašena z rebrom s prstnim odtisom, ob njej sta bili postavljeni dve skledi na nogi. Severozahodno od žare je stal velik pitos, prav tako okrašen z rebrom s prstnimi odtisi, ob njem pa še situla ter stojalo skupaj s skodelico s presegajočim ročajem. Tik ob robu izkopanega območja so bili najdeni odlomki še ene situle. Na severnem delu grobne jame sta bila situla skupaj s skledo na nogi ter stojalo s skodelico s presegajočim ročajem (sl. 6–7). V žari so bili poleg sežganih kosti še vaška vozlasta fibula, železni zapestnici,26 bronast obroček, bronasta glavica 20 Puš 1982, t. 5: 4. 21 Teržan, Trampuž 1973, t. 2: 4; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984–1985, t. 1: F2; 18: I5; 111: F5; 174: C; Dular 1982, 95–96, sl. 7: 10. 22 Capuis, Chieco Bianchi 2006, t. 4: 8; Dular 1982, 138–139, sl. 25: 2. 23 Teržan 2014, sl. 2: 2. 24 Tomedi 2002, t. 17: 10. 25 Tecco Hvala 2014b, 329, sl. 2: 11. 26 Morda gre za ostanke ene spiralne zapestnice. (igle?), trikotni bronast obesek in železen nož (sl. 7–8).27 Za datacijo tega groba je najzgovornejša vaška vozlasta fibula oz. dvozankasta ločna fibula tipa 5a po Gabrovcu.28 Fibula ima železno jedro, na loku pa sedem polnih bronastih vozlov, zalitih z bronom, zato pripada varianti 1, njihov pojav je datiran že v stopnjo Podzemelj 1. Potemtakem sodi grob 50 na konec stopnje Podzemelj 1 oz. v prva desetletja 8. st. pr. n. št.29 Skeletni grob 29, najden vzhodno od obodnega jarka gomile 6 (sl. 2–3), je bil na zahodni strani poškodovan z rimskim jarkom (sl. 10: SE9147). V neposredni bližini leve noge okostja je bil v jarku najden odlomek bronastega lasnega obročka, okra- šenega s tremi vodoravnimi vrezi (sl. 10: PN6314; 14: 3). Glede na lego in globino se zdi najverjetne- je, da je iz rimskega jarka. Povsem enak, a bolje ohranjen lasni obroček s presegajočimi konci je bil prav tako najden v rimskem jarku (sl. 10: PN6300; sl. 14: 1). Gre za tip lasnega obročastega nakita z vrezi, ki se je v dolenjski in svetolucijski halštatski skupini pojavil v stopnji Stična oz. Sv. Lucija Ic. Najbližje primerjave zanju najdemo na Rojah pri Orlah, v žarnem grobu 8.30 Obročka sta bila del noše mladenke iz gomile 48 v Stični.31 Iz lege obročkov ob glavi se da sklepati, da gre za pridatek, ki je krasil lase oz. pričesko. Enako velja za obročke iz novomeških grobov s Kapiteljske njive.32 Najdemo jih tudi na Magdalenski gori – na Prelogah v bogatem moškem grobu z dvogrebenasto čelado, v situlskem stilu okrašeno pasno spono in drugimi prestižnimi pridatki, datiranimi v stopnjo certoških fibul 2.33 Na Mostu na Soči so prisotni v grobovih stopnje Sv. Lucija Ic2, na primer v grobu 1594 skupaj s trortasto fibulo in nizko dolgonožno masivno ločno fibulo.34 Obročki iz žganih grobov v Bitnjah pri Bohinju sodijo v stopnjo Sv. Lucija 27 Grob 50 gomile 1 je bil delno predstavljen na raz- stavi »Emona. Mesto v imperiju« (Županek 2014b, 15). Leto zatem ga je objavil Dragan Božič, vendar tudi v tej publikaciji ni predstavljen v celoti (Božič 2015, 57–58); za shematičen prikaz kompleta keramičnih posod brez žare glej tudi Škvor Jernejčič 2017a, 95–96, sl. 88. 28 Gabrovec 1970, 27–28, 34, 40, karta VIII. 29 Škvor Jernejčič 2017b, 131–133, sl. 9: varianta 1. 30 Puš 1984, t. 3: 8; Tecco Hvala 2017b, t. 5: 1. 31 Grob 36/gomila 48 v Stični: Gabrovec et al. 2006, 42–43, t. 27: 2–3; za datacijo groba glej Gabrovec 2010, 40, sl. 21; Teržan 2010, 287. 32 Križ 1997, 42–43, t. 10: 1,4; 2013, 92, t. 16: 5. 33 Tecco Hvala et al. 2004, 35–36, t. 25: 19; Dular 2003, 136, sl. 83: 9; Tecco Hvala 2012, 115, 352–353, sl. 134. 34 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984–1985, t. 150: C3; 203: C2-3; 207: A10; 234: A5; 249: D6. 600 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ Sl. 7: Ljubljana – Kongresni trg. Pogled na centralni grob 50 gomile 1 in pridatki iz groba. Fig. 7: Ljubljana – Kongresni trg. View on the central grave 50 in the tumulus 1 and its grave goods. 601Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... IIa, kar pomeni, da se je tovrsten nakit ohranil še v začetku mladohalštatskega obdobja.35 Na Notranjskem so bili najdeni v Tržišču.36 Datacija tovrstnih lasnih obročkov od stopnje Stična naprej torej kaže, da so mlajši od skeletnega groba 29, ki je bil radiokarbonsko datiran v prvo polovico 8. st. pr. n. št. (sl. 16: R_Date Kongresni trg, Gr. 29; 17), in najverjetneje ne gre za pridatek tega groba. Med prazgodovinskimi najdbami iz rimskega jarka, ki je poškodoval grob 29, je tudi dvokraki bronast obesek (sl. 10: PN6306; 14: 4). Podobne obeske, sicer z večjo luknjico, najdemo še na dru- gih gorenjskih najdiščih, na primer na Vrtičniku pri Tupaličah.37 Odtis dvokrakega obeska ima na 35 Gabrovec 1974, 292, 294, t. 6: 8; 7: 10. 36 Guštin 1979, t. 24: 20–22. 37 Vojaković 2008, 152, 166, sl. 9. Sl. 8: Ljubljana – Kongresni trg. Fotografski in rentgenski posnetek vaške vozlaste fibule iz groba 50 gomile 1. M. = 1:2. Fig. 8: Ljubljana – Kongresni trg. Photo and X-ray image of the Vače type knobbed fibula from the grave 50 in the tumulus 1. Scale = 1:2. Sl. 9: Ljubljana – Kongresni trg. Pogled proti severoza- hodu na skeletni grob 25 ter risba in fotografija pridane keramične posode (M. = 1:3). Fig. 9: Ljubljana – Kongresni trg. View towards northwest on the inhumation grave 25, drawing and photo of the ceramic vessel (Scale = 1:3). 602 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ spodnji strani tudi glinena utež z bližnjega grobišča Vrtičnjak nad Tupaličami.38 Dvokraki obesek je krasil dvozankasto bronasto fibulo iz Vile Prah v Kranju.39 V paru s trikotnimi obeski, pripetimi na verižico, jih najdemo med najdbami brez podatkov 38 Vojaković 2008, 166–167, sl. 8, t. 4: 3. 39 Gabrovec 1960b, t. 1: 1; Škvor Jernejčič 2017b, sl. 7–8, t. 1: 3. o grobnih celotah iz Stične.40 Nekoliko bolj podol- govati dvokraki bronasti obeski so znani iz groba 1229 na Mostu na Soči.41 Po en sam obesek je bil pridan tudi v tamkajšnja grobova 735 in 790.42 40 Gabrovec et al. 2006, t. 148: 25; 176: 142. 41 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984–1985, t. 118: 10. 42 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984–1985, 145, t. 73: B7; Marchesetti 1893, 129, t. 24: 24. Sl. 10: Ljubljana – Kongresni trg. Skeletna grobova 29 in 32 ter rimski jarek (SE 9147) v tlorisu in prerezu A–B in C–D (prim. sl. 2 in 3). SE = stratigrafska enota; SE v elipsi = interfacija; PN = posebna najdba. Koordinatni sistem D48/GK. Fig. 10: Ljubljana – Kongresni trg. Ground plan of inhumation graves 29 and 32 together with the roman ditch (SU 9147) and cross sections A–B and C–D (cf. Figs. 2 and 3). SE = stratigraphic unit (SU); encircled SE = interface; PN = special find. Coordinate system D48/GK. 603Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... Na ročaju ključa iz Trichiana visi večji trikotni obesek, z njega pa šest verižic, na vsaki od njih je par dvokrakih obeskov.43 Zelo podoben obesek s prav tako šestimi verižicami in dvokrakimi obeski je bil najden na najdišču Broje/Frojach pri Rožeku/ Rosegg na avstrijskem Koroškem.44 Trikotni obeski s šestimi verižicami so znani s Starega gradu pri Uncu in nekropole Verona-Oppeano, Le Franchine, iz groba 1.45 Ta najdba z grobišča Oppeano v Be- nečiji je še posebej zanimiva, saj so bili tam poleg žganih grobov najdeni tudi redki skeletni grobovi, tako kot na Kongresnem trgu.46 Omenimo še pet dvokrakih bronastih obeskov, ki so viseli z obroč- kov na dvozankasti ločni fibuli iz Mengša, groba na Zadružniški cesti.47 Ti sicer niso uliti kot prej omenjeni obeski, temveč so oblikovani iz bronaste žice. Gre za enega najstarejših grobov s tovrstnimi obeski glede na tip dvozankaste bronaste fibule (tip 1c po Gabrovcu), ki sodi že v konec 9. oz. v prvo polovico 8. st. pr. n. št.48 Omeniti je treba, da je bila ta dvozankasta ločna fibula z obročki in obeski 43 Bonomi, Ruta Serafini 1994. 44 Gleirscher 2014, sl. 2: 1; 3: 1; 9: 4. 45 Gleirscher 2014, sl. 9: 5; prim. Salzani 1985, sl. 97. 46 Glej v nadaljevanju. Salzani 1985, 73–74, sl. 91–92; 2018, 173, 178; Saracino, Guidi 2020, sl. 10.6: 2–3. 47 Železnikar 1999, 61, kat. št. 30; gl. tu Škvor Jernejčič et al., sl. 9. 48 Gabrovec 1970, 24, karta IV; glej tu Škvor Jernejčič et al. Sl. 11: Ljubljana – Kongresni trg. Pogled na skeletni grob 29 (prim. sl. 10). Fig. 11: Ljubljana – Kongresni trg. View on the inhumation grave 29 (cf. Fig. 10). Sl. 12: Ljubljana – Kongresni trg. Pogled na skeletni grob 32 (prim. sl. 10) in detajl z bronasto zapestnico in ovra- tnico pod levo nogo. Fig. 12: Ljubljana – Kongresni trg. View on the inhumation grave 32 (cf. Fig. 10) and detailed view with the position of bronze bracelet and torques beneath the left foot. 604 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ Sl. 13: Ljubljana – Kongresni trg. Pridatki skeletnega groba 32. 1–2 bron; 3 keramika. M. 1 = 1:2; 2 = 1:1; 3 = 1:3. Fig. 13: Ljubljana – Kongresni trg. Grave goods from the inhumation grave 31. 1–2 bronze; 3 pottery. Scale 1 = 1:2; 2 = 1:1; 3 = 1:3. 605Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... najdena v skeletnem grobu. Zelo sorodni, vendar tipološko nekoliko drugačni, so obeski na ročaju velikih bronastih situl iz nekropole Este (Casa di Ricovero in Villa Benvenuti).49 Ti estenski primerki so zelo podobni poznobronastodobnim obeskom iz Bavarske, Češke, Švice in Srbije,50 najdemo pa jih tudi v ljubljanskem grobu 319 z Dvorišča SAZU.51 Dvokraki bronasti obeski so torej krasili fibule, ključe ali celo situle od konca 9. do 7. st. pr. n. št. V ta čas sodi torej tudi dvokraki obesek s Kongresnega trga v Ljubljani. V povezavi z dvo- krakim bronastim obeskom omenimo še majhen bronast obroček, prav tako iz zasutja rimskega jarka, ki je poškodoval grob 29 (sl. 10: PN6305; 14: 5). Obroček je morda del verižice, na kateri je bil obešen dvokraki obesek. Med starejšeželeznodobnimi najdbami iz rimskega jarka so še glineno vretence, odlomki dveh skled in stekleni jagodi (sl. 10: PN6292, PN6297, PN6293, PN6301; 14: 6–10). Jagodi sta na treh straneh okrašeni s koncentričnimi krogi, inkrustacija ni ohranjena.52 Večja jagoda je rjave barve, med luknjico in krogi je okrašena še s tremi pikicami na vsaki strani. Manjša jagoda je modre barve. Steklene jagode so bile na Dvorišču SAZU dokaj redek pridatek v grobovih.53 Jagodi s Kongresnega trga lahko po barvi in okrasu primerjamo z jagodo, najdeno v grobu 36 v Šmihelu, ki ga Mitja Guštin uvršča v stopnjo Notranjska IIb.54 Po tipologiji Clausa Do- biata sodijo te najdbe med jagode s koncentričnimi krogi in okrasom pikic (Perlen mit konzentrischen Ringen und Punktverzierung).55 Pogoste so pred- vsem v japodskem prostoru, največ jih je namreč na najdiščih v Liki, posamezne so znane z Libne na Dolenjskem in iz Benečije. Dodamo jim lahko še nove najdbe iz novomeških gomil – Kapiteljske njive, grobov IX/92 in XXII/1.56 Jagoda iz Kandije 49 Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, t. 204: 1; Capuis, Chieco Bianchi 2006, t. 188: 1. 50 Gleirscher 2014, 83–85, sl. 4: 3–5, 7, 9, s citirano literaturo. Glej tudi Rychner 1979, t. 98: 1, 21; Schumacher- -Matthäus 1985, t. 54: 8; Wels-Weyrauch 1991, 80–81, 83, t. 27: 656–670; Rychner-Faraggi 1993, sl. 3; 78; t. 80: 17–20; Kossack 1995, sl. 49: 2. 51 Puš 1978, 51–52, sl. 7; 1982, 138, t. 27: 6; Škvor Jernejčič 2014a, 147, sl. 4.144: 3. 52 O sestavi okrasnih niti na jagodah gl. Koch 2011, 74–75. 53 Škvor Jernejčič 2014a, 149–152. 54 Guštin 1979, t. 42: 16; 68: 57; Dobiat 1987, t. 1: 16. 55 Dobiat 1987, 15, 18, 90, karta 9; tudi Kompolje-Perlen (Koch 2011, 74–75 in tam citirana literatura). 56 Križ, Turk 2003, 102, kat. št. 107; Križ et al. 2009, 256, sl. 5.2: 33. je brez grobne celote in ni okrašena s pikicami.57 Podobne jagode s pikicami ali brez njih in s cik- cakastim okrasom okrog luknjice so bile najdene tudi na drugih italijanskih najdiščih (Bologna, Verucchio) od poznega 8. do 6. st. pr. n. št.58 Izvor tovrstnih jagod še ni pojasnjen,59 zagotovo pa je poveden podatek, da sodi jagoda iz žganega groba iz Šmihela – Pod Kaculjem med najstarejše. V grobu so bile namreč tudi dve enozankasti železni fibuli in očalasta fibula tipa Križna gora, kar pomeni, da sodi grob v stopnjo Notranjska II (pozno 9.–8. st. pr. n. št.).60 Železna enozankasta ločna fibula in očalasta fibula tipa Križna gora sta bili skupaj tudi v grobu 36 s Križne gore, datiranem v stopnjo Križna gora Ib/Notranjska IIb, kar ustreza stopnji Podzemelj 1 na Dolenjskem in v Beli krajini, ab- solutno kronološko pa v drugo polovico 9. st. pr. n. št.61 Radiokarbonske datacije iz Trnovega pri Ilirski Bistrici kažejo, da so se železne enozankaste ločne fibule na Notranjskem ohranile do sredine 8. st. pr. n. št.62 V neposredni bližini groba 29 je bil vzporedno ob njem najden skeletni grob 32 (sl. 3; 10). Ob glavi in pod prsnim košem so ležali različni odlomki iste posode (sl. 10: PN6321–PN6323; 13: 3).63 Na podlagi tega sklepamo, da je bila posoda najprej razbita, posamezni odlomki pridani v grob, šele nato so vanj pokopali pokojnico. Pod njeno levo nogo je bilo tudi več odlomkov namerno uvite votle zapestnice iz bronaste pločevine, okraše- ne z iztolčenimi bunčicami, in gladka bronasta ovratnica (sl. 10: PN6319–PN6320; 12; 13: 1–2). Prav take zapestnice najdemo na Notranjskem, v grobovih v Šmihelu – Pod Kaculjem.64 Omembe vreden je podatek, da je bila takšna bronasta zapestnica v tamkajšnjem grobu 36, iz katerega izvira tudi steklena jagoda s koncentričnimi krogi. Oba šmihelska primerka bronastih zapestnic sta 57 Knez 1986, t. 43: 15. 58 Koch 2011, 74, sl. 23: 8; 42 s primarno literaturo. 59 Koch 2011, 75. 60 Guštin 1973, 470–471, sl. 2: 5; 1979, t. 42: 10, 11, 17; za očalaste fibule tipa Križna gora glej Pabst 2012, 57–59, sl. 3: 4, karta 14. 61 Urleb 1974, 32, t. 8: 1; Bavdek, Urleb 2014a, 526–527, sl. 32.3: 2, 3; 32.4; Teržan, Črešnar 2014b, 707; glej tudi Škvor Jernejčič 2017a, 91–92, sl. 87 in tam citirano literaturo. 62 Bavdek, Urleb 2014b, sl. 33.3: 1–2; 33.4; Teržan, Črešnar 2014b, 707. 63 Dva odlomka, ki bi lahko po fakturi pripadala isti posodi, sta bila najdena v rimskem jarku SE 9147 (sl. 10: PN6298; glej Katalog). 64 Guštin 1973, 471, sl. 2: 19, t. 7: 5; 1979, 39, t. 41: 6; 42: 13. 606 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ Sl. 14: Ljubljana – Kongresni trg. Predmeti iz starejše železne dobe, najdeni v rimskem jarku (SE 9147 – prim. sl. 10). 1–5 bron; 6,9–10 keramika; 7–8 steklo. M. 1–8 = 1:2; 9–10 = 1:3. Fig. 14: Ljubljana – Kongresni trg. Finds from the Early Iron Age, discovered in the Roman ditch (SU 9147 – cf. Fig. 10). 1–5 bronze; 6,9–10 pottery; 7–8 glass. Scale 1–8 = 1:2; 9–10 = 1:3. 607Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... bila pridatek v žganih grobovih, čeprav je s tega grobišča znanih nekaj skeletnih grobov.65 Guštin je zapestnice iz bronaste pločevine, okrašene z iz- tolčenimi bunčicami, datiral v stopnjo Notranjska IIc, ki je sočasna s stopnjo Ljubljana IIIa/Podzemelj 2. Take zapestnice so bile odkrite tudi v estenskih grobovih.66 Primer zapestnice iz keramične situle, okrašene z žebljički v Estah, kaže na sočasnost z zapestnicami iz Šmihela in Ljubljane. Posebej za- nimiv je primerek iz Est – Ville Benvenuti, kjer se je ohranilo koščeno notranje jedro, odeto z obeh strani z bronasto pločevino.67 Enako je bila izde- lana podobna zapestnica z Mosta na Soči, vendar zaradi slabe ohranjenosti ni razvidno, ali je bila okrašena z iztolčenimi bunčicami.68 Ob bronasti zapestnici iz groba 32 na Kongre- snem trgu je ležala tudi bronasta ovratnica okro- glega preseka in spiralno uvitimi konci (sl. 13: 1). Gladke bronaste ovratnice najdemo na bližnjem grobišču Dvorišču SAZU, in sicer že v grobovih iz pozne bronaste dobe.69 Zelo podobna ovratnici iz skeletnega groba 32 s Kongresnega trga, tudi po velikosti, je ovratnica iz groba 214 na Dvorišču SAZU, ki sodi v stopnjo Ljubljana IIIa.70 Neko- liko večja je bronasta ovratnica iz žganega groba 2, odkritega leta 1944 med gradnjo zaklonišč na Kongresnem trgu (sl. 3: 2-1944).71 Radiokarbonska datacija kosti iz groba 32 s Kongresnega trga v čas 790–761 Cal BC (2σ – 95.4 %) (sl. 16: R_Date Kongresni trg, Gr. 32; 17) priča, da je bila oseba pokopana v prvi polovici 8. st. pr. n. št., temu pritrjujejo tudi pridatki. KRONOLOŠKI ORIS LJUBLJANSKIH GROBIŠČ IZ ZGODNJE ŽELEZNE DOBE Za lažje razumevanje in umestitev treh skeletnih grobov 25, 29 in 32 ter žganega centralnega groba 50 iz gomile 1 s Kongresnega trga na kratko po- 65 Guštin 1979, 16–17. 66 Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, 72, t. 22: 23, 25, 27; Capuis, Chieco Bianchi 2006, t. 185: 76. 67 Capuis, Chieco Bianchi 2006, t. 6: 4. 68 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984–1985, t. 257: C11. 69 Stare 1954; Puš 1971; 1982; Škvor Jernejčič 2018a, 172–179; 2018b, 543–544; Škvor Jernejčič, Vojaković 2020, 152. 70 Puš 1971, t. 40: 7. 71 Stare 1954, 113, t. 69: 2; Škvor Jernejčič 2014a, 148, t. 164: 6. dajamo kronološki oris ljubljanskega grobišča na Dvorišču SAZU, predvsem stopenj Ljubljana II in IIIa. Grobišče na Dvorišču SAZU v Ljubljani je namreč že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja imelo ključno vlogo pri vzpostavitvi kronološke sheme pozne bronaste in zgodnje železne dobe za prostor osrednje Slovenije. Gre za eno redkih grobišč s kontinuiteto uporabe že od začetka mlajše bronaste dobe (Bd D) z neprekinjenim prehodom v starejšo železno dobo (Ha B3). Reprezentativni vzorec več kot 300 žganih grobov in datacijsko občutljivih grobnih pridatkov z Dvorišča SAZU je bil Gabrovcu osnova za relativno kronologijo ljubljanskega grobišča in ljubljanske skupine. V zadnjem desetletju so se pri pojmovanju začetka železne dobe na Slovenskem, tudi v gorenjsko- -ljubljanski skupini, pojavile številne nove ugoto- vitve v relativni in tudi absolutni kronologiji. Na kratko jih podajamo v nadaljevanju. Kronološke študije Staneta Gabrovca so še danes ključnega pomena. Na ljubljanskem grobišču je Sl. 15: Kronološka tabela faz na grobišču Dvorišče SAZU v Ljubljani vzporejane s stopnjami srednjeevropske kronologije. Fig. 15: Chronological table of phases from the cemetery Dvorišče SAZU in Ljubljana and their correlation with phases according to the Central European chronology. 608 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ ločil šest faz in jih vzporedil s stopnjami Ha B1–C2 (v smislu Müller-Karpeja in Kossacka) (sl. 15).72 Poznobronastodobni stopnji Ljubljana Ia in Ib, kot jih je opredelil Gabrovec, sta bili dopolnjeni, saj se je izkazalo, da sodijo najstarejši žgani gro- bovi že na sam začetek mlajše bronaste dobe (Bd D).73 Po Gabrovcu pomeni stopnja Ljubljana IIa/ Ha B3, absolutno datirana v prvo polovico 8. st. pr. n. št., izrazit prehod med pozno bronasto in zgodnjo železno dobo. Začetek železne dobe je enačil s stopnjo Ljubljana IIb/Ha B3/Podzemelj 1, absolutno kronološko pa jo je datiral v 750–700 pr. n. št.74 Gabrovčeva kronološka shema ljubljanske skupine je bila predmet nadaljnjih študij in vre- dnotenj.75 Tehtne so ugotovitve Bibe Teržan, da bi morali pojav železnega obročastega nakita, ki sodi po Gabrovcu v stopnjo Ljubljana IIb, pomakniti na prehod stopenj Ljubljana I/II.76 Tudi stopnja Ljubljana IIb je bila po njenem mnenju datirana prenizko, saj ne more biti omejena le na čas druge polovice 8. st. pr. n. št.77 Ključna je tudi ugotovi- tev, da se tako opazna retardacija v uporabi železa med Ljubljano in Notranjsko ne zdi verjetna.78 Na tem mestu želimo na kratko opisati dopolni- tve Gabrovčeve kronološke sheme, ki so rezultat ponovne analize gradiva z Dvorišča SAZU skupaj z rezultati raziskav na Kongresnem trgu, tako v relativnem kot absolutnem kronološkem smislu. Začetek železne dobe – stopnja Ljubljana II Stopnji Ljubljana IIa in IIb je Gabrovec razmejil na osnovi kombinacijske tabele grobnih pridat- kov.79 Meja med obema stopnjama pomeni torej po njegovem mnenju le kronološko ločnico. Po našem mnenju pa so pridatki, značilni za stopnji Ljubljana IIa in IIb, sočasni in moramo v ločnici prepoznati razmejitev med pridatki moške in ženske noše iste stopnje.80 Na podlagi analize pridatkov z ljubljanskega grobišča Dvorišče SAZU 72 Gabrovec 1973; 1976; 1983, 63–70. 73 Škvor Jernejčič 2014a, 196–219; 2018a; 2019; 2021. 74 Gabrovec 1973, 343, tab. 2. 75 Npr. Teržan 1987; Parzinger 1988, 24–27; Teržan 1992; Belardelli et al. 1990, 159–168, 200–224; Teržan 1995a; Torbrügge 1992, 578–587; Pare 1998. 76 Teržan 1987, 8. 77 Teržan 1990, 63. 78 Za pojav železnih predmetov v Ljubljani že v pozni bronasti dobi glej Škvor Jernejčič, Vojaković 2020. 79 Gabrovec 1973, razpr. 1. 80 Škvor Jernejčič 2014b, 366; 2014c, 144, 147–148, sl. 9. lahko rečemo, da so pendant moškim grobovom z bronastimi iglami s strešasto in iglami s stožčasto glavico ženski grobovi s prvim železnim nakitom, kot so železne zapestnice, ovratnice in dvozan- kaste ločne fibule (tipa 2a/3b po Gabrovcu).81 Tako bronaste igle kot železni nakit se pojavijo na samem začetku železne dobe, to je v stopnji Ljubljana II/Podzemelj 1, v sredini oz. drugi polovici 9. st. pr. n. št. V pojavu igel s strešasto oziroma stožčasto glavico v stopnji Ljubljana II tako ne moremo več videti končne faze KŽG,82 temveč začetek starejše železne dobe. V ta čas sodi tudi pojav železnega obročastega nakita – zapestnic in ovratnic ter železnih ločnih fibul, značilnih za t. i. železni horizont. Začetek železnega horizonta je absolutno datiran v sredino oz. drugo polovico 9. st. pr. n. št.83 Na sočasnost igel s strešasto oziroma stožčasto glavico in železnega obročastega nakita ter najstarejših tipov dvozankastih ločnih fibul na jugovzhodnoalpskem prostoru kažejo nove radi- okarbonske datacije. Datirani vzorci iz grobov z iglami s stožčasto glavico, železnimi ovratnicami rombičnega preseka in železnimi dvozankastimi fibulami z Zidance pri Podnanosu, s Križne gore pri Ložu, iz Miklavža na Dravskem polju in z Dvorišča SAZU v Ljubljani kažejo, da se tovrstni nakit pojavi sočasno, in sicer v drugi polovici 9. st. pr. n. št.84 V tej zvezi je pomemben skeletni grob 9/5 z Dobrave pri Dobrniču.85 Gre za edini skeletni grob s tovrstnim nakitom in enega starejših skeletnih grobov pod gomilo na Dolenjskem, ki pomenijo nov način pokopa s pojavom na samem začetku starejše železne dobe. V grobu so bili bronasta igla s strešasto glavico tipa Porto Sant‘Elpidio, železni obročast nakit, zanka železne fibule in odlomek 81 Za igle s strešasto oziroma stožčasto glavico glej Škvor Jernejčič 2014c in tam citirano literaturo; za železne ovratnice in železne dvozankaste ločne fibule (tipa 2a/3b) glej Gabrovec 1970, 24, karta V–VI; Teržan 1995b, 140–142, sl. 20; Škvor Jernejčič 2017a, 192–193. 82 Gabrovec 1973, 355. 83 Teržan, Črešnar 2014b, 706–713, sl. 37. 84 Za posamezne radiokarbonske datacije glej Bratina 2014, sl. 34.5; Bavdek, Urleb 2014a, sl. 32.2; Črešnar, Murko 2014, sl. 10.9; Škvor Jernejčič 2014b, sl. 22.1.9; 22.1.11. Pri tem kaže opozoriti, da je datacija z Zidance (Beta-212827) nekoliko previsoka, domnevno zaradi “učinka starega lesa” (Teržan, Črešnar 2014b, 706), datacija z Dvorišča SAZU (KIA-39663) pa prenizka, kar nakazuje prevelika vsebnost ogljika in visoka vrednost δ13C (Škvor Jernejčič 2014b, 374, 384–385, sl. 22.1.12; 22.1.26). 85 Parzinger 1988–1989, st 13: 1–7; Škvor Jernejčič 2014c, sl. 9. 609Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... železnega noža.86 Iglo s stožčasto glavico tipa Vadena najdemo v kombinaciji z železno ločno fibulo tudi na grobišču v Brežcu pri Škocjanu v grobu 85.87 Sicer pa se igle s strešasto oziroma stožčasto glavico in železen nakit ne pojavljajo skupaj v grobovih. Kot omenjeno, je prvi razlog ta, da sodijo prve k moški, drugi pa k ženski opravi. Poleg tega je treba poudariti, da se igle s strešasto oziroma stožčasto glavico tudi sicer izredno redko pojavijo v kombinaciji z drugimi kovinskimi pridatki, na primer britvami, orožjem in konjsko opremo, železni pridatki pa so povsem izjemni.88 Za datacijo pojava tovrstnega nakita je ključen skeletni grob C1 z najdišča Porto Sant‘Elpidio v pokrajini Marke v Italiji, po katerem je tip igel tudi dobil ime.89 V grobu so bili poleg igle s strešasto glavico še igla z vazasto glavico, bronasta fibula, polmesečasta britev tipa Grotta Gramiccia90 in dolg železen nož. Fabiana Mace- rola je ta tip igel datirala v fazo 3, ki je sočasna s fazo Primo Ferro 2A (morda že konec Primo Ferro 1B) in je absolutno kronološko datirana od 850/825 pr. n. št. dalje.91 Povedno pa je tudi dejstvo, da so bile igle s strešasto oziroma stožčasto glavico kot del moške noše razširjene na prostoru Caput Adriae, med- tem ko je bil ženski nakit železnega horizonta v uporabi na jugovzhodnoalpskem prostoru, pojav prvih železnih dvozankastih fibul pa povezujemo z vplivi z vzhoda. Na podlagi razprostranjenosti teh tipov lahko rečemo, da gre za dva različna fe- nomena, prvi je povezan z jadranskim prostorom, drugi pa s podonavsko-balkanskim prostorom. To se še posebej dobro kaže na grobišču Dvorišče SAZU, kjer sta ti dve skupini moških grobov z iglami s strešasto oziroma stožčasto glavico in ženskih grobov z železnim nakitom fizično povsem 86 V objavi je odlomek železnega predmeta opredeljen kot rezilo noža (Parzinger 1988–1989, 555), ni pa izklju- čeno, da gre za odlomek loka polmesečaste fibule vrste II, variante 5 (Pogačnik 2002, 33–34, sl. 15). 87 Guštin 1973, 469. 88 Škvor Jernejčič 2014c, tab. 1. K tabeli grobov z ig- lami s strešasto oziroma stožčasto glavico in orožjem velja dodati še žgani grob iz Ca’del ferro di Oppeano (Salzani 2018, 150–151, 166, t. 51: B). 89 Carancini 1975, 273, t. 62: 2088; Bergonzi, Ritrecina 2009, 21, 22, 24. 90 Bianco Peroni 1979, 123–136. 91 Macerola 2018, 413–414, sl. 3, t. 337: SPILL b T.7. Za absolutne datacije glej tudi Bergonzi, Ritrecina 2009, 10; za sinhronizacijo stopenj Ljubljana II in faze Primo Ferro 2A glej Škvor Jernejčič 2014c, 143–145, sl. 10. ločeni.92 Grobovi z iglami s strešastimi oziroma stožčastimi glavicami se koncentrirajo na vzho- dnem delu grobišča, železen obročast nakit in/ali železne dvozankaste fibule pa skoraj izključno na zahodnem delu grobišča. Še več, v dvojnih grobovih 39 in 40, kjer so bili moškim pridane igle s stre- šasto glavico, je k ženski noši sodil bronast nakit, kar kaže na močno tradicijo KŽG.93 Prav tako je treba opozoriti, da skupine oziroma rodbine, ki so svojce pokopavale na vzhodnem delu grobišča, v zgodnji železni dobi v času stopnje Ljubljana IIIa povsem zamrejo oz. opustijo pokopavanje na tem prostoru.94 Meja med skupinami grobov z novimi tipi igel (s strešasto in stožčasto glavico) in skupi- nami grobov z novim železnim nakitom verjetno ni kronološka, kot je menil Gabrovec, ampak kaže na različne interesne sfere oz. vplivna območja posameznih skupnosti oz. skupin. Predlagamo torej, da se Gabrovčevi stopnji Ljubljana IIa in IIb združita v enotno stopnjo Ljubljana II, ki je sočasna s stopnjo Podzemelj 1. Tej sledi stopnja Ljubljana IIIa, ki jo enačimo s stopnjo Podzemelj 2 (sl. 15). Ločevanje med sto- pnjama Ljubljana II in IIIa je mogoče predvsem na podlagi pojavljanja igel in fibul z Dvorišča SAZU. V stopnji Ljubljana IIIa se pojavijo mlajši tipi dvozankastih fibul (npr. tipa 1a po Gabrovcu), vaške vozlaste fibule variante 2 in 3, v moški noši pa so nove bronaste večglave igle s trombastim zaključkom, železnemu obročastemu nakitu se pridružijo bronaste zapestnice in ovratnice.95 Tudi stopnji Podzemelj 1 in 2, kot jih je opredelil Gabrovec, potrebujeta dopolnitev.96 Absolutna kronologija ljubljanskih grobišč Relativno kronološko shemo zgodnje železne dobe gorenjsko-ljubljanske skupine dopolnjujemo z izsledki novih radiokarbonskih analiz. Na vzorcih iz Ljubljane z Dvorišča SAZU, s Kongresnega trga in Tribune je bila opravljena vrsta radiokarbonskih datacij, na tem mestu nas zanimajo predvsem da- 92 Škvor Jernejčič 2014a, sl. 6.25. 93 Stare 1954, t. 34: 8–10; 35–37; 38: 1–6. 94 Škvor Jernejčič 2018a, 181–182, sl. 11. 95 Škvor Jernejčič 2014a, 220, sl. 6.23–6.24; 6.26. 96 Na tem mestu kaže omeniti neobjavljeno diplomsko nalogo L. Gruškovnjaka. Opozoril je, da je stopnja Ljubljana IIIa verjetno vzporedna le z začetkom stopnje Podzemelj 2. Smotrno se zdi njegovo ločevanje med grobovi “zgodnjega Podzemlja 2” in grobovi, ki sodijo v “mlajši del horizonta Podzemelj 2 in horizont Stična 1” (Gruškovnjak 2016, 25–59). 610 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ tacije iz t. i. železnega horizonta (sl. 16).97 V tabelo z radiokarbonskimi datacijami smo vključili tudi bogat grob 17/6 z Grmade na Molniku, saj je po sestavu posod zelo podoben sestavom iz grobov s Kongresnega trga.98 Radiokarbonsko analiziranih je bilo pet vzor- cev iz grobov z Dvorišča SAZU, ki so datirani v stopnjo Ljubljana II in IIIa, torej od 850/825 do 730/720 pr. n. št. Med starejše sodi datacija ko- sti iz žganega groba 174. Gre za grob starejšega moškega (maturus), ki je bil pokopan v grobni jami brez žare. Med sežganimi kostmi je bila med drugim najdena igla s stožčasto glavico tipa Vadena, značilni pridatek v stopnji Ljubljana II.99 Grob je datiran na prehod iz 9. v 8. st. pr. n. št., 821–769 Cal BC (2σ – 95,4 %). Problematična je datacija žganega groba 101 z nakitom železnega horizonta med 769–747 Cal BC (2σ – 95,4 %), saj 97 Škvor Jernejčič 2014b, 370–385; Vojaković 2014, 398–408; glej tu Vojaković, sl. 2. 98 Tecco Hvala 2017b, 52–55, t. 24–28; Škvor Jernejčič 2017a, 94 –104, sl. 88; za rezultat radiokarbonske analize glej Tecco Hvala 2017c, 225–226, tab. 1–2. 99 Škvor Jernejčič 2014b, 370–372, sl. 22.1.9; 22.1.10. se zdi prenizka, na kar opozarja prevelika vsebnost ogljika in visoka vrednost δ13C.100 V grobu je bil namreč kantaros, kakršen je bil najden v naselbini Tribuna v Ljubljani v ruševinski plasti stavbe 12=13, ki je prekrila tlak iz III. gradbene faze.101 Rezultat datacije dveh tramov predelnih sten te stavbe iz III. gradbene faze pa kaže na razpon celotnega 9. st. pr. n. št.102 Nove so datacije žganega groba 144 z Dvori- šča SAZU in dveh skeletnih grobov (29 in 32) s Kongresnega trga, ki so tako rekoč sočasne (sl. 16–17). Vsi trije grobovi sodijo v prvo polovico 8. st. pr. n. št. Grob 144 z Dvorišča SAZU smo po pridatkih, med katerimi so bile železni zapestnici, železna ovratnica z rombičnim presekom in bro- nasta fibula z listastim lokom (sl. 18), datirali že 100 Preveliko vsebnost ogljika in visoko vrednost δ13C je zaznati tudi pri nekaterih datiranih vzorcih iz Ljubljane (Škvor Jernejčič 2014b, 384–385, sl. 22.1.26; Škvor Jernejčič 2021, 137–138) in vzorcih z Molnika (Tecco Hvala 2017c, 225, tab. 1). 101 Vojaković 2014, sl. 22.3.14: 9; Škvor Jernejčič 2014b, sl. 22.1.11: 2. 102 Vojaković 2014, 399–401, sl. 22.3.10; 22.3.14: 9; 22.3.17–22.3.18. Sl. 16: Tabela radiokarbonskih datacij grobov t. i. železnega horizonta z najdišč Dvorišče SAZU in Kongresni trg v Lju- bljani ter Molnik (po Škvor Jernejčič 2014b, sl. 22.1.10; 22.1.12–22.1.14; Tecco Hvala 2017c, tab. 1: Poz-90906; Patterson et al. 2021, Supplementray Information, 153). Fig. 16: Table of radiocarbon dating results obtained from graves dating to the so-called ‘iron horizon’ from the sites Dvorišče SAZU and Kongresni trg in Ljubljana and Molnik (according to Škvor Jernejčič 2014b, Figs. 22.1.10; 22.1.12– 22.1.14; Tecco Hvala 2017c, Tab. 1: Poz-90906; Patterson et al. 2021, Supplementray Information, 153). 611Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... v stopnjo Ljubljana II/Podzemelj 1.103 Sočasen je tudi grob 17/6 konjenika z Grmade na Molniku (sl. 16: R_Date Molnik, Gr. 17/6). Nekoliko mlajši se zdi centralni grob gomile 2 s Kongresnega trga, saj je bila kost prašiča (Sus domesticus) radiokarbonsko datirana v čas 796–750 BC Cal BC (2σ – 95,4 %) (sl. 16: R_Date Kongresni trg, G/T 2). V tem grobu s kompletom več kot desetih posod (trebušasta posoda, posoda s stožčastim vratom, situle, sklede, skleda na nogi, skodelica, stojalo)104 sta bili med drugim železna vozlasta fibula tipa 2c po Gabrovcu105 in bronasta večglava igla s trombastim zaključkom.106 Sestav grobnih pridatkov kaže, da sta bila v gomili pokopana moški in ženska, in sicer na samem začetku stopnje Ljubljana IIIa. Bolj ali manj sočasen je tudi grob 231 z Dvorišča SAZU (sl. 16: R_Date Dvorisce SAZU, Gr. 231), v katerem je bil železen nakit (zapestnica in igla s spiralno uvito glavico), ki se je ohranil tudi v tej stopnji, ter bronasta ploščata zapestnica s presegajočimi konci.107 Med mlajše radiokarbonsko datirane grobove železnega horizonta z Dvorišča SAZU sodi grob 87, in sicer v zadnja desetletja 8. st. pr. n. št. (sl. 16: R_Date Dvorisce SAZU, Gr. 87). Povzamemo lahko, da je začetek železne dobe oz. železni horizont v gorenjsko-ljubljanski skupini sočasen začetku železne dobe v drugih halštatskih skupinah v jugovzhodnih Alpah in ga moramo datirati v sredino oz. drugo polovico 9. st. pr. n. št., med 850 in 825 pr. n. št.108 Konec železnega horizonta sodi v tretjo četrtino 8. st. pr. n. št. in je sočasen s koncem stopnje Podzemelj. Mejo med stopnjama Ljubljana II in IIIa lahko vidimo v prvih desetletjih 8. st. pr. n. št. (okrog leta 780 pr. n. št.).109 103 Škvor Jernejčič 2014a, 109–115, 220, 222, 226. Drugače Gabrovec in Guštin, ki sta datirala pojav fibul z listastim lokom v stopnjo Ljubljana IIb oz. Notranjska IIa (Gabrovec 1973, 351, razpr. 1, t. 12: 1; 1976, 591, sl. 3: 9; Guštin 1973, 469–471, karta 2). 104 Škvor Jernejčič 2017a, 96, op. 136. 105 Za fibulo s Kongresnega trga glej Vojaković 2013, sl. 215; za železne vozlaste fibule tipa 2c glej Gabrovec 1970, 24, karta V; Teržan 1990, 213, karta 7A; 2009, 212; Škvor Jernejčič 2017a, 106–107, sl. 93–94. 106 Za fibulo in iglo glej Vojaković 2013, sl. 215. 107 Škvor Jernejčič 2014b, 374–372, sl. 22.1.13. 108 Škvor Jernejčič 2014a, 220–226, sl. 6.23; Črešnar, Teržan 2014, 699–702, sl. 33–35. 109 Podobno tudi C. Metzner-Nebelsick, ki postavlja mejo med Ha B3 in Ha C1a v čas 780 pr. n. št. (Metzner-Nebelsick 2017, sl. 2). Glej tudi Sperber 2017, 202. Sl. 17: Rezultati radiokarbonskega datiranja vzorcev dveh nežganih kosti iz skeletnih grobov 29 (PSUAMS-3055) in 32 (PSUAMS-3092) s Kongresnega trga (po Patterson et al. 2021, Supplementary Information, 153) ter žgane kosti iz žarnega groba 144 (KIA47827) z Dvorišča SAZU v Ljubljani. Fig. 17: Results of the radiocarbon dating analysis conducted on bones from inhumation graves 29 (PSUAMS-3055) and 32 (PSUAMS-3092) discovered at Kongresni trg (accord- ing to Patterson et al. 2021, Supplementary Information, 153) as well as on the cremated bone from the grave 144 at Dvorišče SAZU (KIA47827) in Ljubljana. 612 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ Sl. 18: Ljubljana – Dvorišče SAZU. Pridatki iz žganega groba 144. 1–4,11 keramika; 5–6 železo; 7,9–10 bron; 8 steklo. M. 1,3–4,11 = 1:4; 2,5–10 = 1:2 (1–4, 7–9 po Puš 1971). Fig. 18: Ljubljana – Dvorišče SAZU. Grave goods from the cremation grave 144. 1–4,11 pottery; 5–6 iron; 7,9–10 bronze; 8 glass. Scale 1,3–4,11 = 1:4; 2,5–10 = 1:2 (1–4, 7–9 according to Puš 1971). 613Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... ŽGANI IN SKELETNI GROBOVI V GORENJSKO-LJUBLJANSKI SKUPINI V mlajši in pozni bronasti dobi je za ljubljansko skupino značilen žgani pokop.110 Znani so le redki popolni ali delni skeletni pokopi iz Dobove in z Obrežja.111 Analiza bronastodobnih žganih grobov z Dvorišča SAZU v Ljubljani je pokazala, da so bile kljub splošni normi sežiga pokojnika na grmadi in pokopa sežganih kostnih ostankov v grobno jamo številne razlike v pogrebnih običajih.112 V prvih fazah ljubljanskega grobišča (13.–11. st. pr. n. št.) je prevladoval pokop v žari. Število teh grobov je izredno majhno, kar daje slutiti, da je bil pokop v žari namenjen le peščici posameznikov v družbi. Ta vzorec je namreč zaznati tudi na drugih sočasnih grobiščih.113 Šele na prehodu iz 2. v 1. tisočletje pr. n. št. so se pri pogrebnih ritualih pojavile ve- like spremembe. Število grobov se je v Ljubljani in tudi na drugih grobiščih zelo povečalo.114 Na Dvorišču SAZU so se pojavili prvi grobovi brez žar. Zanimivo je, da so bili grobovi, pri katerih so bili sežgani posmrtni ostanki položeni neposre- dno v grobno jamo, locirani samo na vzhodnem delu grobišča, na prostoru posameznih skupin.115 Če sledimo domnevi, da predstavljajo te skupine grobov na ljubljanskem grobišču skupnosti raz- širjenih družin,116 lahko rečemo, da so se te med seboj razlikovale tudi po tem, kakšnih pogrebnih običajev so bili deležni njihovi svojci. V starejši železni dobi je v Ljubljani število grobov znova zraslo, ohranil se je žgani pokop. Na Dvorišču SAZU so bili skoraj brez izjeme vsi grobovi spet žarni, podobna slika se kaže tudi na Kongresnem trgu. Zanimivo je, da na Kongresnem trgu niso začeli pokopavati na začetku železne dobe, torej v drugi polovici oz. na koncu 9. st. pr. n. št., temveč šele v 8. st. pr. n. št. Najstarejši železnodobni žarni grobovi z Dvorišča SAZU so namreč za nekaj generacij starejši. Planim žarnim grobovom (nekateri so bili pokriti s kamnito ploščo) so se v Ljubljani pridružili žarni grobovi 110 Gabrovec 1983, 69–70. 111 Dobova: grobovi 97, 98, 202, 305a in 354a (Stare 1975, 14, 25, 29–30, 32, 34–35), Obrežje: grobova 253/2 in 317 (Mason 2003, 202; Mason, Kramberger 2023, 494, 520, 792–793, 844–845). 112 Škvor Jernejčič, Vinazza 2016; Škvor Jernejčič 2018a; Škvor Jernejčič, Vojaković 2020. 113 Škvor Jernejčič 2021, 134–139, sl. 17–19. 114 Teržan 1999, 111. 115 Škvor Jernejčič 2018a, 166–168, sl. 1. 116 Škvor Jernejčič 2018a, 164, 171, sl. 10–11. pod majhnimi gomilami s prodnatim jedrom in zemljenim plaščem. Gre za nov tip grobne arhitekture v gorenjsko-ljubljanski skupini, ki je bil prvikrat raziskan prav na Kongresnem trgu. Domnevamo, da so bile podobne manjše gomile odkrite tudi na Dvorišču SAZU, vendar iz terenske dokumentacije Puševih izkopavanj ne moremo rekonstruirati tlorisov gomil.117 Skromni ostanki prav takih gomil so bili najdeni tudi na Novem trgu in Čopovi ulici v Ljubljani.118 Manjše zemljene gomile, po konstrukciji sicer drugačne od gomil v Ljubljani, so se na Dolenjskem pojavile že v pozni bronasti dobi (Ha B). Omeniti je treba gomilo I s Hriba v Metliki, kjer so bile odkrite manjše zemljene gomile, ki so prekrivale žgane grobove, datirane v stopnjo Ha B. V II. fazi, sicer še v času stopnje Ljubljana I (po Gabrovcu), verjetno v 9. st. pr. n. št., sta sledila prvo nasutje in s tem nastanek večje gomile, ki je prekrila starejše grobove. V nasutje pa so bili sčasoma vkopani posamezni grobovi.119 Podobna slika se kaže tudi na Budinjaku na Gorjancih. To gomilno grobišče, ki je ključno za razumevanje prehoda bronaste v železno dobo, še ni celovito publicirano.120 Prav raziskave na Budinjaku so namreč pokazale, da moramo pojav inhumacije pod gomilo verjetno datirati že v 10. st. pr. n. št.121 Sicer pa je bil v 10. in 9. st. pr. n. št. še vedno v prevladi žgani način pokopa. Šele na samem začetku železne dobe, v for- mativni fazi dolenjske halštatske skupine, so se zgodile velike spremembe v pogrebnem ritualu in načinu pokopa. Gabrovec je prav na podlagi razprostranjenosti skeletnega pokopa pod gomilo prostorsko zamejil dolenjsko halštatsko skupino.122 Med starejše sodijo skeletni grobovi iz Velikega Nerajca pri Dragatušu v Beli krajini.123 Sočasni so tudi prvi skeletni grobovi iz Dolenjske, na primer že omenjeni skeletni grob 9/5 pod gomilo z Dobrave pri Dobrniču. Ni dvoma, da je bil proces družbenih sprememb na prehodu iz kulture žarnih grobišč v zgodnjo železno dobo zelo kompleksen, kar se kaže tudi v novih pogrebnih običajih in načinu 117 Škvor Jernejčič 2014a, 219, 235, 237, 246, 248, sl. 6.34; 7.3; 13.49. 118 Gruškovnjak et al. 2018, 227, 242–243. 119 Grahek 2004, 119–122, 162; sl. 13–14; 2014, 519. 120 Škoberne 1999; 2004; Škoberne, Bugar 2017. 121 Škoberne, Bugar 2017, 76–81, sl. 7.4–7.6, t. 1; Teržan 2020, 371. 122 Gabrovec 1964–1965, 27–28, 43; 1966, pril. 1; 1987, 85–89; 1999, 178. 123 Spitzer 1973; Dular 2003, 208–217; Škvor Jernejčič 2011. 614 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ pokopavanja v dolenjski halštatski skupini.124 To ne nazadnje nakazuje sočasnost planih žganih grobov ter žganih in skeletnih grobov pod gomilo konec 9. in v 8. st. pr. n. št. Čeprav je bil za dolenjsko halštatsko skupino tipičen skeletni pokop v gomili, je bil ponekod, na primer na Magdalenski gori, delež žganih grobov v celotnem halštatskem času znaten.125 Zanimiva je primerjava z gomilnim grobiščem na Molniku, mejni postojanki dolenj- ske halštatske skupine, kjer so gomilni grobovi iz starejšega halštatskega obdobja vsi žgani in se je šele v mladohalštatskem času poleg žganega pokopa pod gomilo pojavila tudi inhumacija.126 Gorenjsko-ljubljanska skupina pa je v nasprotju z dolenjsko skupino v starejši železni dobi ohranila žgani pokop in so bili skeletni grobovi izredno redki.127 Najbližje primerjave trem skeletnim grobovom s Kongresnega trga najdemo na Rojah pri Orlah, v grobu 9, kjer so pod tremi večjimi kamnitimi ploščami odkrili skelet 15-letne deklice, na njenih spodnjih okončinah pa je bila žara s sežganimi ostanki otroka, starega 7–14 let.128 Ta dvojni grob je sicer nekoliko mlajši od skeletnih grobov s Kongresnega trga. Opozoriti kaže tudi na žgani grob 8 z Roj pri Orlah, ki je ležal tik ob dvojnem grobu 9. V žari sta bila najdena bronasta lasna obročka z vodoravnimi vrezi, kakršne najde- mo prav na Kongresnem trgu.129 Največ skeletnih grobov je iz Gorenjsko-ljubljanske skupine zna- nih iz Mengša.130 Glede na pridatke iz planega skeletnega groba z Zadružniške ulice v Mengšu se zdi, da se je tak način pokopavanja pojavil že na začetku železne dobe. V grobu je bila najdena že omenjena bronasta dvozankasta ločna fibula s petimi obročki in dvokrakimi obeski, ki sodi v čas poznega 9. oziroma začetek 8. st. pr. n. št.131 V starejše halštatsko obdobje sodijo tudi skeletni grobovi z Zadružniške ulice 11–21.132 Poudariti je treba, da so bili v teh grobovih najdeni le ženski 124 Teržan 2020, 370. 125 Tecco Hvala 2012, 50–79, sl. 12B. 126 Škvor Jernejčič 2017a; Tecco Hvala 2017d, 115–118, sl. 95–96. 127 Gabrovec 1999, 180–181; Škvor Jernejčič 2017b, 141–142. 128 Puš 1984, 146, sl. 7–8, t. 4: 1–2; Tecco Hvala 2017d, 30–31, sl. 18, t. 6A. 129 Puš 1984, t. 3: 1; Tecco Hvala 2017b, t. 5: 1. 130 Gabrovec 1965, 98–100, t. 3: 3–9; 6: 2–4; Štibernik 2006, 102; glej tu Škvor Jernejčič et al. 131 Železnikar 1999, 61, kat. št. 30; glej tu Škvor Jer- nejčič et al. 132 Gabrovec 1965, 98, t. 3: 3–9; 6: 2–4. pridatki, kot so zapestnice, obročki in dvozankasta ločna fibula. Prav tako je zanimiv zapis Stareta, da je bila v grobu 4 pokopana ženska mlajših let.133 Na lokaciji Zavrti 6 najden skeletni grob pa je mlajši, sodi v stopnjo Stična in kaže, da se je tak način pokopa ohranil še v 7. st. pr. n. št.134 V okviru gorenjsko-ljubljanske skupine moramo omeniti še tri skeletne grobove pod gomilo iz Bitenj pri Kranju, katerih datacija ni zanesljiva, saj se najdbe niso ohranile.135 Trije zgodnježele- znodobni skeletni grobovi s Kongresnega trga so torej poleg omenjenih mengeških grobov za zdaj v okviru gorenjsko-ljubljanske skupine posebni.136 Vsi preostali skeletni grobovi iz Gorenjske so mlajši in sodijo v mladohalštatsko obdobje. Novej- še raziskave v Mengšu (Zavrti 4 in 6) so razkrile skeletni grob ženske, ki je bil tudi radiokarbonsko datiran.137 En sam plan skeletni grob je bil najden na sicer žganem grobišču na Bledu – Pristavi.138 Skeletni grob je bil prav tako najden pri cerkvi sv. Marjete na Gradišču nad Lukovico.139 Na isti lokaciji so bili pozneje odkriti trije mladohalštatski skeletni grobovi in celo ostanki konja, domnev- no gre za pokope pod gomilo.140 V ta čas sodijo še skeletni grobovi, najdeni na Trnjavi – Gusin griču in v Kompoljah – Kopi 2.141 Gabrovec je v teh skeletnih grobovih prepoznal vpliv dolenjske halštatske skupine142 s tipičnim skeletnim poko- pom pod gomilo. Z območja dolenjske halštatske skupine poznamo tudi nekatere plane skeletne gobove, na primer z Budinjaka.143 133 Glej tu Škvor Jernejčič et al., sl. 8. 134 Glej tu Škvor Jernejčič et al., sl. 1: 6–8; 3: 4. 135 Gabrovec 1960a, 13; 1960b, 14; Valič 1975, 174; 1982, 14. 136 Na Dvorišču SAZU so bili odkriti skeletni grobovi, ki sodijo v poznoantično in zgodnjesrednjeveško obdobje (Korošec 1951). Med izkopavanji prazgodovinske žgane nekropole je Ivan Puš odkril še nekaj skeletnih grobov, ki niso bili objavljeni (Škvor Jernejčič 2014a, 14, sl. 3.12). Kosti in najdbe so založene, tako da radiokarbonske analize, s katerimi bi preverili starost skeletov, niso mogoče. 137 Glej tu Škvor Jernejčič et al., sl. 4–5; 6: 3–7; 7. 138 Bitenc 1987; glej tu Bitenc, t. 5: 4. 139 Gabrovec 1965, 101, t. 12: 1–5. 140 Sagadin 1994–1995, 148; 2004, 42–43. 141 Gabrovec 1965, 101, t. 11: 4–6; glej tu Zupan, Fabec, Laharnar. 142 Gabrovec 1965, 109–110. 143 Škoberne 1999, 21, 29, 34, sl. 6: tip 10. Plani skeletni pokop se je v začetku železne dobe verjetno pojavil tudi v Beli krajini (Škvor Jernejčič 2011). Plani skeletni grobovi iz mladohalštatskega obdobju so znani tudi s podzemeljskih grobišč (Grahek, Kovač 2020). Za plane skeletne nekropole dolenjske skupine, ki sodijo v mlajše halštatsko obdobje, glej Draksler 2007, 149–152, sl. 45. 615Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... Omenimo naj še tri skeletne grobove iz Bitenj v Bohinju. Dva sta bila brez pridatkov, tretji je imel horizontalno nažlebljen bronast uhan.144 Takšni uhani so značilni za stopnjo Sv. Lucija IIa, ohranijo pa se tudi v naslednji stopnji, kot kažejo denimo primerki iz bitenjske nekropole v Bohinju.145 Bo- hinjski kot je v mladohalštatskem času spadal v vplivno območje svetolucijske skupine, kjer je bil v uporabi žgani pokop, tako kot na Gorenjskem. Posamezni skeletni grobovi so bili sicer odkriti tudi na Mostu na Soči.146 Pozornost vzbuja delni skeletni pokop v kamniti skrinji, pod katero so bile po opisu Carla Marchesettija apnenčaste plošče. V skrinji so bile kosti spodnjih okončin, medenica in del hrbtenice,147 nenavadno pa je tudi, da so bili ostanki spodnjega dela skeleta obrnjeni s ko- leni proti tlom. Glede na pridatke sodi pokop v mladohalštatski čas. Tudi v drugih dveh skeletnih grobovih, ki ju je izkopal Marchesetti, skeleta nista bila popolna, v enem je manjkala glava, v drugem so bile le lobanjske kosti (zatilje). Pri obravnavi pogrebnega rituala gorenjsko-lju- bljanske skupine se moramo ozreti še na koroško halštatsko skupino, kjer je bil v uporabi žgani pokop pod gomilo, plana grobišča pa so redka. Na najdišču Krnski grad/Karnburg naj bi bili naj- deni celo plani skeletni grobovi.148 Plan skeletni pokop je bil v starejši železni dobi razširjen na Notranjskem. Na grobiščih v Šmihelu in Trnovem pri Ilirski Bistrici so bili najdeni sicer redki skeletni pokopi,149 na Križni gori pa je od vseh raziskanih grobov skoraj polovica skeletnih.150 Pojavijo se že v najstarejši stopnji grobišča in se ohranijo vse do konca pokopavanja. Mehtilda Urleb je skeletne grobove povezala z vplivi iz zahodnobalkanskega prostora oz. predvsem z grobišči v Liki.151 Iz ja- podskega prostora so znane biritualne nekropole, 144 Gabrovec 1974, 290, 293, t. 7: 4. 145 Teržan, Trampuž 1973, 428–429; Gabrovec 1974, t. 2: 9; 8: 1. 146 Marchesetti 1893, 97, 133; Urleb 1974, 18; Gabrovec 1974, 300; Svoljšak, Žbona Trkman 1985, 87; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984–1985, 363; Dular, Tecco Hvala 2018, 128–129. 147 Marchesetti navaja pri opisu groba le spodnje okončine in medenico, drugje pa piše, da so bili v grobu še deli hrbtenice oz. vretenc (Marchesetti 1893, 97, 133). 148 Müller-Karpe 1951, 619; Modrijan 1957, sl 18: 10; Pittioni 1954, 624–625; Teržan 1990, 184–185. 149 Guštin 1979, 15–17; Gabrovec 1999, 180; Bavdek, Urleb 2014a, 537. 150 Urleb 1974, 14–19; Guštin 1979, 17; Gabrovec 1999, 180. 151 Urleb 1974, 18–19. na grobiščih Kompolje, Prozor, Vranič in Klačenica je prevladoval skeletni pokop.152 Omeniti kaže tudi biritualna grobišča ob reki Uni (Mekota, Jezerine, Crkvina-Golubić, Ripač) in grobišče Ostrožac, od koder je znan skeletni pokop.153 Posebno zanimanje vzbujajo skeletni grobovi iz 9.–8. st. pr. n. št. v Benečiji in Emiliji - Romanji, kjer je sicer značilen žgani pokop, tako kot v Po- sočju, na Notranjskem in Gorenjskem.154 Skeletni grobovi se pojavljajo v naselbinah ali na njihovem robu, torej zunaj grobiščnih prostorov.155 Sočasen s skeletnimi grobovi s Kongresnega trga je skeletni grob ženske iz naselbine Montagnana-Borgo S. Zeno, via Chisogno, ki je imela bronast obroček oziroma uhan.156 Skeletni grobovi v naselbinah so znani tudi z najdišča Verona-Oppeano. V grobu na lokaciji Ex-Fornace je bil najden ženski skelet v iztegnjeni legi na hrbtu z rokami ob telesu, brez spodnjega dela nog, skupaj z grobnimi pridatki.157 Omeniti kaže še skelet moškega, odkrit v veliki odpadni jami, ki je sicer mlajši (konec 6./začetek 5. st. pr. n. št.). Ležal je na trebuhu, enako kot skelet v grobu 32 s Kongresnega trga v Ljubljani.158 Na lokaciji Montara je bil v jami (SE 73) najden ne- popoln skelet moškega, datiran v 7. oz. na začetek 6. st. pr. n. št. V drugi jami (SE 72) v neposredni bližini jame s človeškim skeletom so bili ostanki dveh psov in kosti goveda.159 Z grobišč Verone, kjer prevladuje žgani pokop, so prav tako znani redki skeletni grobovi. Med starejše sodi skeletni grob odrasle ženske z lokacije Via Da Vinci, radiokarbonsko datiran v 9. st. pr. n. št.160 Gre za enega najstarejših grobov na sicer žgani plani nekropoli, grob 31 pa predstavlja edini skeletni pokop. Federica Gonzato je mnenja, da bi lahko šlo za žrtvovano osebo ob vzpostavitvi 152 Balen-Letunić 2004a, 228, 230; Gavranović, Ložnjak Dizdar 2021, 61–62, 74, sl. 3 in tam citirana literatura. 153 Mulabdić 2011; Marić 1971; Raunig 1971; 1981; 1982. 154 Za skeletne grobove iz 9. in 8. st. pr. n. št. glej Gamba, Voltolini 2018, 209 in tam citirano literaturo; Zamboni 2018, 215–216. 155 Za skeletne pokope znotraj naselbin glej Guidi, Saracino 2010, tab. I. 156 Bianchin Citton, De Min 1998, 399–400, sl. 247–248; Bianchin Citton et al. 2015, 465–466, sl. 4. 157 Candelato et al. 2015, 518–520; Saracino, Guidi 2020, 159, sl. 10.6: 5. 158 Saracino 2009, 66; Guidi, Saracino 2010, 48, tab. I; Candelato et al. 2015, 519; Saracino, Guidi 2020, 165, sl. 10.6: 6. 159 Salzani 2008, 23, sl. 5–6; Saracino 2009, 66; Saracino, Guidi 2020, 161, sl. 10.6: 4. 160 Gonzato 2018, 57–59, 96–100, 118, sl. 3. 616 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ nekropole. Skeletni grobovi so znani še z grobišč Le Franchine (grobova 42 in 70), Ponte Nuovo in Gazzo Veronese.161 Posamezni skeletni grobovi so bili odkriti v Estah, pogostejši so na različnih grobiščih v Padovi,162 še posebej je zanimiva slika najstarejših grobov na lokaciji Via Tiepolo – via S. Massimo.163 V najstarejši fazi tega grobišča, to je konec 9. oziroma v prvi četrtini 8. st. pr. n. št., prevladujejo žgani grobovi, razporejeni v dve manjši skupini, prekriti pa so bili z gomilicami. Ob robu teh dveh skupin so ležali trije skeletni grobovi, in sicer grob deklice, ženske in še ene odrasle osebe, katere spol z antropološko analizo ni bil določljiv. V naslednji fazi, v drugi in tretji četrtini 8. st. pr. n. št., so grobove prekrile tri gomile.164 Sočasni skeletnim grobovom s Kongresnega trga v Ljubljani so tudi skeletni pokopi iz Bologne, via S. Donato-Caserna Battistini, ki sodijo v sredino in tretjo četrtino 8. st. pr. n. št.165 Na prostoru, kjer je bila prej naselbina, je bilo najdenih šest grobov, v njih je bilo pokopanih pet odraslih oseb, en otrok in celo skelet konja. Podobni primeri so znani še z lokacije Via Cassarini, Via Sante Vicenzi, Via Beroaldo v Bologni in Castenaso.166 Tako kot v Bologni so bili tudi na Kongresnem trgu v Ljubljani odkriti ostanki naselbine iz bronaste dobe, isti pro- stor pa je bil nato v starejši železni dobi v uporabi za grobišče. Posebno pozornost vzbujajo skeletni pokopi na grobišču San Vitale v Bologni, ki prav tako sodijo v 8. st. pr. n. št.167 Skeletni grobovi, po večini brez pridatkov, so bili najdeni na opuščenih ognjiščih ali ob njih, v njihovi bližini pa so bili žarni grobovi. Posebej zanimiva sta grobova 755 in 760. Na opuščenem ognjišču sta ležala človeški skelet in skelet majhnega konja. Pol metra nad njima je bil odkrit žarni grob 755, ki ga lahko na podlagi ohranjenih pridatkov datiramo v 8. st. pr. n. št.168 Iz Bologne je iz Via Belle Arti znanih 39 skeletnih grobov, najstarejši so datirani v stopnjo 161 Salzani 1985, 73–74, sl. 91–92; Gamba, Voltolini 2018, 210, op. 19 in tam citirana literatura; za nekropolo Ponte Nuovo glej tudi Salzani 2005, 34, sl. 63; 65; za nekropolo Gazzo Veronese glej Salzani, Morelato 2022. 162 Gamba et al. 2014. 163 Millo 2014. 164 Millo 2014, 213, t. 24–25. 165 Vanzini 2020, 21, 25, sl. 7. 166 Za Villa Cassarini: Kruta Poppi 1976, 340, sl. 8; 10; za Castenaso: Gusberti 1994. 167 Pincelli, Morigi Govi 1975; Taglioni 1997. 168 Pincelli, Morigi Govi 1975, 452, 462, sl. 35; t. 46, 300: 3–4; Taglioni 1997, 218. Villanoviano III in so torej sočasni s skeletnimi grobovi s Kongresnega trga.169 Za konec omenimo še izredno redke skeletne grobove iz Transdanubije, kjer je bil sicer v uporabi žgani pokop. Šest skeletnih grobov, datiranih na konec 8. in začetek 7. st. pr. n. št., je bilo najdenih na grobišču Süttő.170 Drugačen način pokopa po- vezuje Katalin Novinszki-Groma kot vpliv skupine Mezőcsát in nomadskih trakokimerijskih popula- cij. En sam grob iz pozne bronaste dobe je znan tudi z grobišča Budapest-Békásmegyer.171 Gre za grob odraslega moškega v t. i. žabji pozi, ob sebi je imel štiri posode ter na predelu medenice velik kamen.172 Nenavaden način pokopa – edini skeletni grob na celotnem žarnem grobišču – interpretira Nándor Kalicz z vplivi iz vzhodnega dela Madžar- ske oz. s predskitskimi nomadskimi skupnostmi. Zelo verjetno moramo z vzhodnjaškimi vplivi povezati tudi skeletne grobove iz začetka železne dobe na nekropolah Vukovar-Lijeva bara, Sotin in Šarengrad.173 POSKUS RAZLAGE SKELETNIH GROBOV NA KONGRESNEM TRGU Trije skeletni grobovi s Kongresnega trga predsta- vljajo neobičajne, posebne pokope posameznikov,174 ki po smrti niso bili deležni enakega tretmaja in ritualov kot preostali pripadniki njihove skupnosti. Razlaga, zakaj so bili ti trije individuumi, pokopani na grobišču na Kongresnem trgu, izključeni iz normativnih pogrebnih običajev, je do monograf- ske objave celotnega prazgodovinskega grobišča skupaj z naravoslovnimi analizami le podlaga za nadaljnje razmišljanje. Pomembna je ugotovitev, da se trije skeletni grobovi med seboj razlikujejo glede na lego na grobišču in prisotnost oz. odsotnost grobnih pridatkov. Na dveh skeletih je bila opravljena antropološka analiza, odkrite so bile patološke spremembe na kosteh (glej Katalog). Skeletni grob 169 von Eles et al. 2018, 301; von Eles 2021, 134, 136, sl. 5. 170 Novinszki-Groma 2017. 171 Kalicz-Schreiber 2010, 140, sl. 348–349, t. 103: 1–4. 172 Kalicz 2010, 17. 173 Vinski 1955, 234, 237, 248, sl. 7, 10–12; Vinski-Gasparini 1973, 164, 187, t. 125; Ložnjak Dizdar 2010, 27; Balen-Letu- nić 2004b, 17, 19–20, t. 5, 6, 7: 1–2. Skeletni grobovi se omenjajo tudi v Dalju in Batini (Ložnjak Dizdar 2013, 110; Metzner-Nebelsick 2002, 198). 174 Glej npr. Murphy 2008; Müller-Scheeßel 2013. 617Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... 25 je bil najden v neposredni bližini centralnega groba 50 gomile 1. Zaradi novodobnih poškodb z gomilo sicer ni imel stratigrafskega stika, glede na obliko in domnevni potek prodnatega jedra gomile pa se zdi zelo verjetno, da je bil z gomilo 1 povezan oz. ga je prekrival njen zemljeni plašč (sl. 3; 5). Skelet je ležal na hrbtu, z rokami ob telesu (sl. 5; 9). Ob glavi so bili pridani odlomki posode. Povsem drugače je pri grobovih 29 in 32. Najdena sta bila vzhodno od obodnega jarka gomile 6 (sl. 3; 10). Lahko bi celo rekli, da sta bila pokopana na obrobje, stran od gomile. Vzhodno od njiju so bili le še žgani grob 23 in dva rimska skeletna grobova (sl. 3). Grobova 29 in 32 sta ležala vzporedno drug ob drugem. Glede na analizo predmetov v grobu 32 in dveh radiokarbonskih datacij (sl. 16: R_Da- te Kongresni trg, Gr. 29, R_Date Kongresni trg, Gr. 32; 17) sta bila sočasna s centralnim grobom gomile 6.175 V grobu 29 je bila pokopana deklica brez pridatkov. Ležala je na hrbtu z rokami ob telesu (sl. 10–11). Patološke spremembe na kosteh kažejo na zdravstvene težave pred smrtjo. Ob njej je bila v grobu 32 pokopana odrasla oseba. V višini hrbtenice pokojnice so ležali štirje večji prodniki (sl. 10; 12). Ležala je na trebuhu s prekrižanimi rokami. Ob glavi je imela odlomke razbite posode, pod desno nogo pa bronasto zapestnico in ovra- tnico. Antropološka analiza je pokazala na kosteh znake osteoartritisa in osteoporoze. Pozornost vzbuja lega skeleta na trebuhu. Taka lega je nenavadna in kaže na odklon od takratnih norm v pogrebnih običajih.176 Podoben primer je morda skeletni grob 84 s Križne gore, vendar iz opisa ni povsem jasna lega skeleta, risba pa to nakazuje.177 V eni izmed gomil na Pijavi Gorici so našli grob z okostjem, ki je ležalo obrnjeno z obrazom navzdol in je imelo ob glavi kamen.178 Delno inhumacijo v enaki pozi z Mosta na Soči smo že omenili. Nekateri avtorji interpretirajo pokope na trebuh kot posledico prepričanj, da se duša na trebuh pokopanega pokojnika ne more več vrniti v svet živih.179 Pokojne osebe 175 V centralnem grobu gomile 6 so bili odkriti kom- plet keramičnih situl, okrašenih z bronastimi žebljički in kositrnimi lističi, skodelice, stojala, sklede in posode s stožčastim vratom. Poleg tega so bili v grob pridani še glinen vijček, bronast obesek in zapestnica oz. ovratnica. 176 Npr. Perego et al. 2020, 84. 177 Urleb 1974, t. 18: 84. 178 Truhlar 1975, 200. 179 Pauli 1975, 144, 175–179; Handler 1996; Reynolds 2009; Perego 2014, 171, 174, tab. 1; Alterauge et al. 2020 in tam citirana literatura. lahko postanejo ob nasilni, prezgodnji smrti za skupnost nevarne, zato so bile deležne posebnih pogrebnih ritualov ob pokopu (lega na trebuhu, pridajanje amuletov).180 Okoliščine in vzrok smrti (prezgodnja smrt, smrt pri porodu ali bolezenskih vzrokov) se lahko odražajo v tem, kako in kje je bila oseba pokopana.181 Otroci, porodnice, umrle pri porodu, osebe, umrle zaradi utopitve, strele ipd., so bili v zgodovinskih obdobjih velikokrat izločeni iz normativnih pogrebnih praks določenih skupnosti. Če sledimo značilnostim in definiciji atipičnih pokopov v Benečiji iz starejše železne dobe, kot jih je opredelila Elisa Perego,182 lahko zaključimo, da sodita mednje tudi grobova 29 in 32 s Kongresnega trga v Ljubljani. Ali sta bili deklica in odrasla ženska, pokopani v teh dveh grobovih, deležni drugačnih pogrebnih ritualov kot preostali pripadniki njune lokalne skupnosti zaradi posebnih okoliščin in/ali vzroka smrti, bi lahko v drugačnem načinu pokopa pre- poznali njuno tujo provenienco? Obetamo si, da bodo (bio)arheološke raziskave, ki so v teku, in monografska objava celotnega prazgodovinskega grobišča na Kongresnem trgu ponudile nekatere odgovore na ta vprašanja. Zahvale Arheološke raziskave na Kongresnem trgu sta vodila Matjaž Novšak (Arhej, d. o. o.) in Martin Horvat (MGML). Irena Šinkovec in Martin Horvat (MGML) sta nama prijazno omogočila vpogled v prazgodovinsko gradivo s Kongresnega trga. Arheozoološke analize živalskih kosti je opravil Borut Toškan (ZRC SAZU, IzA), antropološke analize pa Rebecca Nicholls (Univerza v Bradfordu). Risbe predmetov na tablah so delo Tamare Korošec (ZRC SAZU, IzA), risbe na sliki 18: 5,10-11 je narisala Ida Murgelj (NMS). Fotografije na tablah je posnel Dragotin Valoh (ZRC SAZU, IzA), fotografije predmetov na slikah 7 in 8 pa Nejc Ciglar (Arhej, d. o. o.). Rentgenski posnetek vaške vozlaste fibule je naredil Miro Klincov (Inštitut za metalne konstrukcije). Vsem srčna hvala! 180 Pauli 1975; Perego 2010. 181 Müller-Scheessel et al. 2019, 184. 182 Perego 2014, 178–181, tab. 1. 618 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ KATALOG V katalogu so opisane železnodobne najdbe iz skeletnih grobov 25, 29 in 32 s Kongresnega trga ter železnodobne najdbe iz rimskega jarka (SE 9147), ki je poškodoval grob 29 (sl. 10–11). Vse predmete hranijo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML). Značilnosti keramike so navedene v naslednjem vrstnem redu: barva zunanje in notranje površine, površina, sestava, žganje, trdota in okras. Ker vsi predmeti še niso inventarizirani, navajamo ob vsakem številko posebne najdbe, obdelave, stratigrafske enote, sektorja in kvadrata. Predmeti, ki niso narisani, niso oštevilčeni – označeni so z zvezdico *. Okrajšave: dol. = dolžina kv. = kvadrat n. ob. = največji obod obd. = obdelava ohr. = ohranjen/a/o pr. = premer SE = stratigrafska enota sek. = sektor Grob 25 Lega: Ležal je v kvadrantu AF 21. Nivo vkopa, zaradi rimskodobnih posegov – izravnave območja (SE 9565) in novodobnih posegov pri gradnji oboda predvidene garažne hiše (SE 9000), ni bil ohranjen. Predvidevamo, da je bil narejen vsaj z nivoja nekdanjih tal (SE 9027), če ne višje. Grob je ležal v neposredni bližini centralnega groba 50 gomile 1 (sl. 3; 5). Glede na obliko in domnevni potek prodnatega jedra gomile 1 bi ga lahko pripisali gomili 1. Opis: Močno poškodovana ovalno oblikovana grobna ja- ma (SE 9125) je merila 165 × 43 cm, ohranjena je bila le do 5 cm globoko (sl. 5; 9). Na dnu so bili odkriti močno poškodovani ostanki skeleta (SE 9127). Ležal je na hrbtu v iztegnjeni legi z rokami ob telesu. Glava je bila obrnjena na levo lice. Orientiran je bil SZ–JV, z glavo proti SZ. Od kosti so se ohranili le deli lobanje in zobje, dolge kosti desne roke in obeh spodnjih okončin. Ohranjena dolžina stegnenice je merila 31 cm. Na severozahodnem delu grobne jame so tik ob lobanji ležali odlomki keramične posode (sl. 5; 9). Grobna jama je bila zasuta s temno rjavo zemljeno plastjo s prodniki velikosti do 6 cm (SE 9126). Živalske kosti: 1 odlomek kosti – nedoločeno, morda ne gre za živalsko kost. Predmeti: 1. Posoda s kratkim lijakastim vratom; temno rjava; gladka; drobno zrnata; redukcijsko žgana; trda. Pr. ustja 18,3 cm. PN 6279; obd. 356; SE 9128; sek. 3b; kv. AF21. Grob 29 Lega: Ležal je v kvadrantu AD-AE 20. Nivo vkopa, zaradi rimskodobnih posegov – izravnave območja (SE 9565), ni bil ohranjen. Predvidevamo, da je bil narejen vsaj z nivoja nekdanjih tal (SE 9027), če ne višje (sl. 3; 10). Opis: Ovalna grobna jama (SE 9179) je merila 160 × 71 cm, ohranjena je bila do 32 cm globoko. Strme stene so ostro prehajale v ravno dno. Na dnu je bil odkrit soraz- merno dobro ohranjen skelet (SE 9181). Ohranjena dolžina skeleta je znašala 120 cm, širina 35 cm, ohranjena dolžina stegnenice 32 cm. Ležal je na hrbtu v iztegnjeni legi z desno roko na medenici, levo je bila verjetno skrčena na prsni koš. Glavo je imel položeno na levo lice. Orientiran je bil S–J, z glavo proti J. Od kosti so se ohranili zdrobljeni deli lobanje in zobje, nad katerimi smo odkrili večji apnenčast kamen, dolge kosti zgornjih in spodnjih okončin, medenica, križnica, vretenca in rebra. Kosti dlani nismo zasledili. Leva golenica, mečnica in kosti stopal manjkajo, saj je bil skelet poškodovan z rimskodobnim jarkom (SE 9149). V njem so bile najdene prazgodovinske najdbe (glej v nadaljevanju; sl. 14). Prav tako je bila grobna jama poškodovana na južnem delu ob glavi skeleta. Na severozahodnem delu grobne jame je ob levi nogi ležal odlomek bronastega lasnega obročka, ki ne pripada grobu (sl. 10: PN6314; 14: 3). Grobna jama je bila zasuta s temno rjavo zemljeno plastjo z večjo količino prodnikov velikosti do 10 cm (SE 9180). Antropološka analiza:1 oseba ženskega spola, stara pribli- žno 10,5 leta. Poleg tega so bili najdeni tudi zobje otroka, starega 9 let, in otroka, mlajšega od 1 leta. Patološke spremembe na okostju: poroznost očesnih streh (Cribra orbitalia), tvorba nove kosti zaradi krvavitve pod pokostnico (Subperiosteal reaction), črte na zobeh, ki nastanejo zaradi slabe mineralizacije (Dental hypoplasia). Analiza starodavne DNK: I5693, analiza je potrdila, da gre za osebo ženskega spola.2 Živalske kosti: –. Radiokarbonska datacija:3 PSUAMS–3092: 2550 ± 20BP, 796–750 Cal BC (2σ – 95,4 %) (sl. 17). Predmeti: – . Grob 32 (sl. 13) Lega: grob je bil najden v kvadrantu AE 20. Nivo vkopa, zaradi rimskodobnih posegov – izravnave območja (SE 9565), ni bil ohranjen. Predvidevamo, da je bil narejen vsaj z nivoja nekdanjih tal (SE 9027), če ne višje (sl. 3; 10). Opis: Ovalna grobna jama (SE 9222) je merila 156 × 68 cm, ohranjena je bila do 25 cm globoko. Strme stene so ostro prehajale v ravno dno. Na dnu je bil odkrit dobro ohranjen skelet (SE 9224). Ležal je na trebuhu v iztegnjeni legi z rokama, prekrižanima pod prsnim košem (sl. 10; 12). Glavo je imel položeno na desno lice. V višini hrbtenice smo odkrili štiri večje prodnike (do 10 cm), položene v smeri V–Z. Orientiran je bil S–J, z glavo proti J. Od kosti so se ohranili deli lobanje in zobje, dolge kosti zgornjih in spodnjih okončin, medenica, križnica, nekoliko slabše vretenca in rebra. Ohranjena dolžina skeleta je znašala 136 cm, širina 30 cm, ohranjena dolžina stegnenice pa 37 cm. Na južnem delu grobne jame so ob lobanji ležali odlomki 1 Antropološko analizo grobov 29 in 32 je opravila Rebecca Nicholls v okviru svoje doktorske disertacije (Nicholls 2017). Pri grobu 29 (oz. primarno 1029) je lo- čila med 1029 A in 1029 B, vendar nikjer ni pojasnjeno, kaj predstavlja vzorec A in kaj vzorec B (Nicholls 2017, 50–51, tab. 3.6). Predpostavljamo, da gre pri vzorcu 1029 A za skelet deklice, stare 10 let in pol. Prav tako v svojem članku avtorici žal ne navajata kontekstov (številke grobov) s Kongresnega trga v povezavi z rezultati antropološke analize (Nicholls, Buckberry 2016, 127, 132–133). 2 Patterson et al. 2021, Supplementary Information, 153. 3 Patterson et al. 2021, Supplementary Information, 153. šir. = širina viš. = višina 619Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... razbite keramične posode (sl. 10: PN6322–PN6323; 13: 3), pod prsnim košem pa odlomki iste posode (sl. 10: PN6321). Pod golenico sta bili najdeni bronasta ovratnica (sl. 10: PN6319; 13: 1) in bronasta zapestnica (sl. 6: PN6320; 13: 2). Grobna jama je bila na koncu zasuta s temno rjavo zemljeno plastjo s prodniki, velikimi do 4 cm (SE 9223). Na severnem delu, pri nogah, je bila jama poškodovana s poznejšimi posegi. Antropološka analiza:4 oseba ženskega spola, stara 21 let ali več; patološke spremembe na okostju: osteoartritis, osteoporoza. Analiza starodavne DNK:5 I5692, analiza je potrdila, da gre za osebo ženskega spola. Živalske kosti: 5 odlomkov ožganih kosti – nedefinirano. Radiokarbonska datacija:6 PSUAMS–3055: 2550 ± 15BP; 790–761 Cal BC (2σ – 95,4 %) (sl. 17). Predmeti: 1. Bronasta ovratnica okroglega preseka z nazaj zavitima koncema. Pr. 10,5 cm. PN 6319; obd. 366; SE 9239; sek. 3b; kv. AE20. 2. Odl. votle zapestnice iz bronaste pločevine, okrašene z iztolčenimi bunčicami. Ohr. dol. 4 cm. PN 6320; obd. 367; SE 9239; sek. 3b; kv. AE20. 3. Odlomki ostenja večje posode. Na notranji strani je črn premaz. Pr. ustja 18,2 cm. PN 6321, 6322, 6323; SE 9239; sek. 3b; kv. AE20. Rimski jarek (SE 9147) (sl. 14) Starejšeželeznodobne najdbe iz zasutja rimskega jarka, ki je poškodoval grob 29 (sl. 10): 1. Odl. bronastega lasnega obročka z vodoravnimi vrezi. Ohr. dol. 2,3 cm. PN 6314; obd. 359; SE 9207;7 sek. 3b; kv. AE20. 4 Nicholls, Buckberry 2016, 127, 132–133; Nicholls 2017, 86, tab. 4.4; 4.7. 5 Patterson et al. 2021, Supplementary Information, 153. 6 Patterson et al. 2021, Supplementary Information, 153. 7 V terenski dokumentaciji je bil predmet pripisan h grobu 29 in je bil tako tudi dokumentiran (SE 9207 pred- 2. Odl. bronaste ploščate zapestnice, okrašene z vtolčenimi pikami. Ohr. dol. 2 PN 6299 in 6304; SE 9147; sek. 3b; kv. AE20. 3. Bronast lasni obroček s presegajočima koncema, okrašen s tremi vodoravnimi vrezi. Pr. 3,5 cm. PN 6300; obd. 364; SE 9147; sek. 3b; kv. AE20. 4. Bronast dvokraki obesek, okrašen z vrezi. Luknjica je zapolnjena z rjo, sledovi te so vidni tudi ob straneh. Dol. 3,7 cm. PN 6306; SE 9147; sek. 3b; kv. AE20. 5. Bronast obroček. Pr. 1,4 cm. PN 6305; obd. 361; SE 9147; sek. 3b; kv. AE20. 6. Bikonično vretence iz svetlo rjave gline s temno rjavimi lisami po celotni površini. Pr. 3,1 cm, teža 16,9 g. PN 6301; obd. 360; SE 9147; sek. 3b; kv. AD20. 7. Jagoda iz rjave steklene paste, okrašena s tremi kon- centričnimi krogi. Na obeh straneh, kjer je predrtina, so še trije vtisnjeni krogci. Pr. 2,5 cm, teža 13,2 g. PN 6297; obd. 362; SE 9147; sek. 3b; kv. AE20. 8. Jagoda iz modre steklene paste, okrašena s tremi kon- centričnimi krogi. Pr. 1,8 cm, teža 6,3 g. PN 6303; obd. 363; SE 9147; sek. 3b; kv. AE20. 9. Odl. ustja in ostenja sklede; temno rjava; rdečkasto rjava; hrapava; drobno zrnata; oksidacijsko žgana s končno redukcijo; trda. Pr. ustja 25 cm. PN 6292; obd. 388; SE 9147; sek. 3b; kv. AD21. 10. Skleda; temno rjava; gladka; drobno zrnata; redukcijsko žgana; trda; apliciran vodoravno predrt držaj. Pr. ustja 18,6 cm. PN 6293; obd. 389; SE 9147; sek. 3b; kv. AE21. * Dva odlomka ostenja večje posode. Na notranji strani je črn premaz. Vel. odl. 8,5 x 8,6 cm in 9 x 9,6 cm. PN 6298; SE 9147; sek. 3b; kv. AE20. stavlja SE grobnih pridatkov), vendar se zdi verjetneje, da je bil najden v rimskem jarku (SE 9147), ki je poškodoval grob 29 (sl. 6). ALTERAUGE et al. 2020 = A. Alterauge, T. Meier, B. Jung- klaus, M. Milella, S. Lösch 2020, Between belief and fear – Reinterpreting prone burials during the Middle Ages and early modern period in German-speaking Europe. – PloS ONE, 15(8). (DOI: 10.1371/journal. pone.0238439) BALEN-LETUNIĆ, D. 2004a, Japodi / The Iapodes / Die Japoden. – V: D. Balen-Letunić (ur.), Ratnici na razmeđu istoka i zapada. Starije željezno doba u kontinentalnoj Hrvatskoj / Warriors at the crossroads of East and West / Krieger am scheiddeweg zwieschen Ost und West. Katalog razstave, 212–257. – Zagreb. BALEN-LETUNIĆ, D. 2004b, Prilog arheološkoj topografiji šarengradskog prostora (The contribution to the archae- ological topography of the Sarengrad region). – Osječki zbornik 27, 15–34. BAVDEK, A., M. URLEB 2014a, Križna gora pri Ložu / Križna gora near Lož. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 525–535. BAVDEK, A., M. URLEB 2014b, Trnovo pri Ilirski Bistrici / Trnovo near Ilirska Bistrica. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 537–547. BEKLJANOV ZIDANŠEK, I. 2012, Grob 1007 s Kongresnega trga v Ljubljani. – V: I. Lazar, B. Županek (ur.), Emona med Akvilejo in Panonijo / Emona between Aquileia and Pannonia, 13–25. – Ljubljana. BELARDELLI et al. 1990 = C. Belardelli, C. Giardino, A. Malizia 1990, L’Europa a sud e a nord delle Alpi alle soglie della svolta protourbana. Necropoli della tarda età dei Campi di Urne dell’area circumalpina centro-orientale. –Treviso. BERGONZI, G., M. RITRECINA 2009 (ur.), Origini. Vita e morte nella prima età del ferro. La necropoli picena di Porto Sant’Elpidio. Katalog razstave. – Porto Sant’ Elpidio. BIANCHIN CITTON, E., M. DE MIN 1998, Testimonianze funerarie dell’età del bronzo finale e della prima età del ferro da Montagnana-Borgo S. Zeno. – V: E. Bianchin Citton, G. Gambacurta, A. Ruta Serafini (ur.), …“presso l’Adige ridente”… Recenti rinvenimenti archeologici da Este a Montagnana, Katalog razstave, 396–403. – Padova. 620 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ BIANCHIN CITTON et al. 2015 = E. Bianchin Citton, C. Balista, G. De Angeli 2015, L’abitato protostorico di Montagnana-Borgo S. Zeno (Padova). Aggiornamento dei dati paleoambientali in relazione alle diverse fasi insediative. – V: G. Leonardi, V. Tiné (ur.) 2015, 461–468. BIANCO PERONI, V. 1979, I rasoi nell’Italia continentale. – Prähistorische Bronzefunde VIII/2. BITENC, P. 1987, Bled – Pristava. Izkopavanja v l. 1975, 1976 in 1978. – Diplomska naloga / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). BONOMI, S., A. RUTA SERAFINI 1994, Una “chiave di Penelope” dal territorio bellunese. – Quaderni di Arche- ologia del Veneto 10, 11–13. BOŽIČ, D. 2015, Stopnja Podzemelj 2 – orožje iz brona in železa, igle, konjska oprema, fibule in pestro okrašena lončenina / The Podzemelj 2 phase – weapons of bronze and iron, pins, horse gear, fibulae and diversely decora- ted pottery. – V: S. Djura Jelenko, D. Božič, A. Šemrov, B. Rajšter (ur.), Sokličeva zbirka. “Tu mam pa ilirskega poglavarja”. Arheologija in numizmatika. Katalog stalne razstave / The Soklič collection. “Here’s the Illyrian chief ”. Archaeology and numismatics. Catalogue of the permanent exhibition, 42–61, 139–140. – Slovenj Gradec. BRATINA, P. 2014, Zidanca pri Podnanosu / Zidanca near Podnanos. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 549–561. CANDELATO et al. 2015 = F. Candelato, F. Gonzato, A. Guidi, L. Salzani , M. Saracino 2015, Il centro di Oppe- ano (Verona). Recenti acquisizioni dalle aree Montara, ex-Fornace e le Fratte. – V: G. Leonardi, V. Tiné (ur.) 2015, 515–526. CAPUIS, L., A. M. CHIECO BIANCHI 2006, Este 2. La necropoli di Villa Benvenuti. – Monumenti antichi 65, Serie monografica 7. CARANCINI, G. L. 1975, Die Nadeln in Italien / Gli spilloni nell’Italia continentale. – Prähistorische Bronzefunde XIII/2. CHIECO BIANCHI, A. M., L. CALZAVARA CAPUIS 1985, Este 1. Le necropoli Casa di Ricovero, Casa Muletti Prosdocimi e Casa Altonsi. – Monumenti antichi 51, Serie monografica 2. ČREŠNAR, M., M. MURKO 2014, Miklavž na Dravskem polju. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 205–214. ČREŠNAR, M., B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze Age in Slovenia. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 661–702. ČREŠNAR, M., M. VINAZZA (ur.) 2018, Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem. Zbornik prispevkov v čast Bibi Teržan. – Ljubljana. DOBIAT, C. 1987, Perlen mit konzentrischen Ringen. – V: T. E. Haevernick (ur.), Glasperlen der vorrömischen Eisenzeit. 2. Ringaugenperlen und verwandte Perlengruppen. Mar- burger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 9, 15–38. DRAKSLER, M. 2007, Območje Zagorja ob Savi v prazgo- dovini (Das Gebiet von Zagorje ob Savi in der Vorge- schichte). – Arheološki vestnik 58, 121–155. DULAR, J. 1978, Žarno grobišče na Borštku v Metliki. – Arheološki vestnik 30, 65–100. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. Prispevek k proučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem / Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien. – Dela 1. razreda SAZU 23/12. DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hall- stattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 6. (DOI: 10.3986/9789610502944) DULAR, J., S. TECCO HVALA (ur.) 2018, Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave / The Iron Age settlement at Most na Soči. Treatises. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34. (DOI: 10.3986/9789612549732) ELES, P. von 2021, La necropoli di via Belle Arti a Bologna. Evoluzione tra VIII e VI secolo a.C. e elementi di novità nella fase finale prima dell’abbandono. – V: M. Gamba, G. Gambacurta, F. Gonzato, E. Petteno, F. Veronese (ur.), Metalli, creta, una piuma d‘uccello ... Studi di archeologia per Angela Ruta Serafini. – Documenti di archeologia 67, 133–140. ELES et al. 2018 = P. von Eles, M. Mazolli, C. Negrini 2018, La necropoli villanoviana e orientalizzante di via Belle Arti a Bologna. – V: M. Bernabò Brea (ur.), Preistoria e protostoria dell’Emilia Romagna 2, Studi di preistoria e protostoria 3/II, 299–308. GABROVEC, S. 1960a, Prazgodovinski Bled (Prehistory of Bled). – Dela 1. razreda SAZU 12/8. GABROVEC, S. 1960b, Mesto Kranja v prazgodovini sloven- skega ozemlja (La position de Kranj dans la préhistoire du territoire Slovène). – V: 900 let Kranja. Spominski zbornik, 11–30. – Kranj. GABROVEC, S. 1964–1965, Halštatska kultura Slovenije (Die Hallstattkultur Sloweniens). – Arheološki vestnik 15–16, 21–63. GABROVEC, S. 1965, Kamniško ozemlje v prazgodovini. – Kamniški zbornik 10, 89–134. – Kamnik. GABROVEC, S. 1966, Zur Hallstattzeit in Slowenien. – Germania 44, 1–48. GABROVEC, S. 1970, Dvozankaste ločne fibule. Doprinos k problematiki začetka železne dobe na Balkanu in v jugovzhodnih Alpah (Die zweischleifige Bogenfibeln. Ein Beitrag zum Beginn der Hallstattzeit am Balkan und in den Südostalpen). – Godišnjak 8, Centar za balkanološka ispitivanja 6, 5–67. GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji (Der Beginn der Hallstattzeit in Slowenien). – Arheološki vestnik 24, 338–385. GABROVEC, S. 1974, Halštatske nekropole v Bohinju (Die Hallstattnekropolen in Bohinj). – Arheološki vestnik 25, 287–318. GABROVEC, S. 1976, Zum Beginn der Hallstattzeit in Slowenien. – V: H. Mitscha-Märheim, H. Friesinger, H. Kerchler (ur.), Festschrift für Richard Pittioni zum siebzig- sten Geburtstag. 1. Urgeschichte. Archaeologia Austriaca Beiheft 13, 588–600. GABROVEC, S. 1983, Jugoistočnoalpska regija. Kasno brončano doba (kultura polja sa žarama). – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, 52–96. – Sarajevo. GABROVEC, S. 1987, Jugoistočnoalpska regija sa zapadnom Panonijom (Uvod, Dolenjska grupa, Svetolucijska grupa, Notranjska grupa, Ljubljanska grupa). – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, 25–182. – Sarajevo. GABROVEC, S. 1999, 50 Jahre Archäologie der älteren Eisenzeit in Slowenien / 50 let arheologije starejše žele- zne dobe v Sloveniji. – Arheološki vestnik 50, 145–188. GABROVEC, S. 2010, Stiške gomile / Stična - Grabhügel. – V: S. Gabrovec, B. Teržan (ur.) 2010, 7–60. 621Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... GABROVEC et al. 2006 = S. Gabrovec, A. Kruh, I. Murgelj, B. Teržan 2006, Stična 2/1. Gomile starejše železne dobe. Katalog / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Katalog. – Katalogi in monografije 37. GABROVEC, S., B. TERŽAN (ur.) 2010, Stična 2/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien. – Katalogi in monografije 38. GAMBA, M., D. VOLTOLINI 2018, L’inumazione presso i Veneti antichi. Il caso della necropoli patavina di palazzo Emo Capodilista-Tabacchi. – ARIMNESTOS. Ricerche di Protostoria Mediterranea 1, 209–225. GAMBA et al. 2014 = M. Gamba, G. Gambacurta, A. Ruta Serafini (ur.) 2014, La prima Padova. Le necropoli di Palazzo Emo Capodilista-Tabacchi e di via Tiepolo-Via San Massimo tra il IX e l’VIII secolo a.C. / Zametki Pa- dove. Nekropola Palače Emo Capodilista-Tabacchi in na ulicah Tiepolo-San Massimo med 9. in 8. stoletjem pr. n. št., Archeologia del Veneto 3. GASPARI, A. 2010, “Apud horridas gentis…” Začetki rimskega mesta Colonia Iulia Emona / Beginnings of the Roman town of Colonia Iulia Emona. – Ljubljana. GASPARI, A. 2014a, Ljubljana. NUK II. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 386–391. GASPARI, A. 2014b, Prazgodovinska in rimska Emona. Vodnik skozi arheološko preteklost predhodnice Ljubljane / Prehistoric and Roman Emona. A guide through the archaeological past of Ljubljana‘s predecessor. – Ljubljana. GASPARI et al. 2015 = A. Gaspari, I. Bekljanov Zidanšek, R. Masaryk, M. Novšak 2015, Augustan military graves from the area of Kongresni trg in Ljubljana / Avgustejska vojaška grobova s Kongresnega trga v Ljubljani. – V: J. Istenič, B. Laharnar, J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem, Katalogi in monografije 41, 125–169. GAVRANOVIĆ, M., D. LOŽNJAK DIZDAR 2021, To Burn or not to Burn: Inhumation Versus Cremation at the End of the Bronze Age in the Region between the Southern Carpathian Basin and the Western Balkans. – V: M. Gavranović, D. Heilmann, A. Kapuran, M. Verčík (ur.), Spheres of Interaction. Contacts and Relationships between the Balkans and Adjacent Regions in the Late Bronze/Iron Age (13th–5th Centuries BCE), Perspectives on Balkan Archaeology 1, 53–74. GLEIRSCHER, P. 2014, Ein ältereisenzeitliches Gehänge aus Frojach bei Rosegg (Kärnten). Zur Entwicklung anthropomorpher Gehänge beidseits der Alpen von der Spätbronzezeit bis in die jüngere Eisenzeit (Starejšeže- leznodobni obesek iz Broj pri Rožeku na avstrijskem Koroškem. K razvoju antropomorfnih obeskov na obeh straneh Alp od pozne bronaste dobe do mlajše železne dobe). – Arheološki vestnik 65, 79–100. GONZATO, F. 2018, Una necropoli protostorica a nord di Oppeano (Verona). Lo scavo di via Da Vinci-Palù. – Vago di Lavagno. GRAHEK, L. 2004, Halštatska gomila na hribu v Metliki (A Hallstatt tumulus at Hrib in Metlika). – Arheološki vestnik 55, 111–206. GRAHEK, L. 2014, Metlika. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 519–523. GRAHEK, L., M. KOVAČ 2020, Podzemelj - železnodobno središče v Beli krajini v luči novih raziskav / Podzemelj - an iron Age centre in Bela krajina, in the light of new research. – Arheološki vestnik 71, 435–467. (DOI: 10.3986/AV.71.15) GRUŠKOVNJAK, L. 2016, Grobovi z živalskimi kostmi v času starejše železne dobe v Sloveniji. – Diplomska naloga / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fa- kulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). GRUŠKOVNJAK et al. 2018 = L. Gruškovnjak, M. Omahen, B. Toškan 2018, Ostanki prazgodovinskega grobišča z Novega trga v Ljubljani (Prehistoric funerary remains from Novi trg in Ljubljana). – V: M. Črešnar, M. Vinazza (ur.) 2018, 227–261. – Ljubljana. GUIDI, A., M. SARACINO 2010, Indagini archeologi- che presso l’area “ex Fornace” ad Oppeano (Verona): questioni aperte. – V: F. Candelato, C. Moratello (ur.), Archeologia Storia Tecnologia. Ricerche storiche e arche- ologiche dell’Università di Verona. Progetto integrato per l’applicazione di tecnologie avanzate ai fini del recupero, dello studio e della fruizione dei beni archeologici. Atti del convegno, Verona 23 e 24 maggio 2008, 41–58. GUSBERTI, G. 1994, Fosse-focolari rituali nell’insediamento villanoviano di Castenaso. – V: M. Forte, P. von Eles (ur.), La Pianura Bolognese nel Villanoviano. Insediamenti della prima età del Ferro. Studi e documenti di archeologia, Quaderni 5, 152–158. GUŠTIN, M. 1973, Kronologija notranjske skupine (Crono- logia del gruppo preistorico della Notranjska (Carniola Interna)). – Arheološki vestnik 24 (1975), 461–506. GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na severnem Jadranu / Zu den Anfängen der Eisenzeit an der nördlichen Adria. – Katalogi in monografije 17. HANDLER, J. 1996, A prone burial from a plantation slave cemetery in Barbados, West Indies: possible evidence for an African-type witch or other negatively viewed person. – Historical Archaeology 30(3), 76–86. HORVAT, M. 2002, Prazgodovina / Prehistroy. – V: T. Vovk Čepič, I. Veselko (ur.), Preobrazbe Turjaške palače / Metamorphoses of Auersperg Palace. Ljubljana, 56–59. KALICZ, N. 2010. Das Gräberfeld von Budapest-Békásme- gyer. – V: R. Kalicz-Schreiber 2010, 9–18. KALICZ-SCHREIBER, R. 2010, Ein Gräberfeld der Spät- bronzezeit von Budapest-Békásmegyer. – Budapest. KNEZ, T. 1984, Žarno grobišče v Novem mestu. Začasno poročilo o raziskovanju v letu 1982 (Das Urnengräberfeld in Novo mesto. Vorbericht der Grabung 1982). – Arhe- ološki vestnik 35, 119–127. KNEZ, T. 1986, Novo mesto 1. Halštatski grobovi / Hallstatt- zeitliche Gräber. – Carniola archaeologica 1. KOCH, L. C. 2011, Früheisenzeitliches Glas und Glasfunde Mittelitaliens. Eine Übersicht von der Villanovazeit bis zum Orientalizzante und eine Analyse der Glasperlen als Grabbeigabe des Gräberfeldes Quattro Fontanili in Veji. – Bochumer Forschungen zur ur- und frühgeschichtlichen Archäologie 14. KOROŠEC, P. 1951, Slovanske ostaline na dvorišču SAZU v Ljubljani. – Arheološki vestnik 2/2, 156–183. KOROŠEC, J. 1955, Oris predzgodovine Ljubljane. – V: S. Brodar, B. Grafenauer, J. Klemenc, J. Korošec, I. Rako- vec (ur.), Zgodovina Ljubljane. Geologija in arheologija, 243–329, Ljubljana. KOROŠEC, J., F. STARE 1950, Začasno poročilo o arheo- loških izkopavanjih v Ljubljani. – V: Arheološka poročila. 622 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ Poročilo o izkopavanjih v Ljubljani, Novem Mestu in na Panorami v Ptuju, Dela 1. razreda SAZU 3, Ljubljana, 7–37. KOSSACK, G. 1995, Mitteleuropa zwischen dem 13. und 8. Jahrhundert v. Chr. Geb. Geschichte, Stand, und Proble- me der Urnenfelderforschung. – V: M. zu Erbach (ur.), Beiträge zur Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. Ergebnisse eines Kolloquiums. Römisch-Germani- sches Zentralmuseum, Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte, 1–64. KRIŽ, B. 1997, Novo mesto 4, Kapiteljska njiva. Gomila II in gomila III. – Carniola archaeologica 4. KRIŽ, B. 2013, Novo mesto 7. Kapiteljska njiva. Gomile I, XIV in XV / Barrows I, XIV and XV. – Carniola archaeologica 7. KRIŽ, B., P. TURK 2003, Steklo in jantar Novega mesta. Katalog arheološke razstave. – Novo mesto, Ljubljana. KRIŽ et al. 2009 = B. Križ, P. Stipančić, A. Škedelj Petrič 2009, Arheološka podoba Dolenjske. Katalog stalne ar- heološke razstave Dolenjskega muzeja Novo mesto / The archaeological image of Dolenjska. Catalogue of the per- manent archaeological exhibition at the Dolenjski muzej Novo. – Novo mesto. KRUTA POPPI, L. 1976, L’insediamento protostorico di Villa Cassarini a Bologna (Nuovi risultati). – V: Atti della XIX Riunione Scientifica IIPP in Emilia Romagna, 11-14 ottobre 1975, 327–343. – Firenze. LEONARDI, G., V. TINÉ (ur.) 2015, Preistoria e protostoria del Veneto, Studi di preistoria e protostoria 2. LOŽNJAK DIZDAR, D. 2010, Sotinska groblja u željeznom dobu. – V: M. Hutinec, D. Ložnjak Dizdar (ur.), Arhe- ološke spoznaje o Sotinu. Rezultati probnih istraživanja 2008.-2010., Vukovar, katalog izložbe, 24–28. LOŽNJAK DIZDAR, D. 2013, Cremation burials in Northern Croatia. – V: M. Lochner, F. Ruppenstein (ur.), Cremation Burials in the Region between the Middle Danube and the Aegean, 1300–750 BC. Proceedings of the international symposium held at the Austrian Academy of Sciences at Vienna 11th–12th February 2010. Mitteilungen der Prä- historischen Kommission 77, 99–119. MACEROLA, F. 2018, La formazione della più antica società picena tra Bronzo tardo e prima età del Ferro. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Facoltà di Lettere e Filosofia, Di- partimento di Scienze dell’Antichità, Sapienza Università di Roma (neobjavljeno / unpublished). MARCHESETTI, C. 1893, Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino (1885–1892). – Bollettino della Società Adriatica in scienze naturali in Trieste 15, 3–334. MARIĆ, Z. 1971, Die Iapodischen Nekropolen im Unatal. – Wissenschaftliche Mitteilungen des Bosnisch-herzegowi- nischen Landesmuseums 1, 13–97. MASON, Ph. 2003, Obrežje MMP. – V: Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, 202–203. – Ljubljana. MASON, Ph., B. KRAMBERGER 2023, Obrežje. Prazgodovina. – Arheologija na avtocestah Slovenije 105/1, Ljubljana. MASON, Ph., B. ŽUPANEK 2018, Being Roman: Rethinking Ethnic and Social Boundaries in the Roman South-Eastern Alpine World. – Theoretical Roman Archaeology Journal 1(1): 6, 1–16. (DOI: 10.16995/traj.354) METZNER-NEBELSICK, C. 2002, Der “Thrako-Kimmerische” Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hall- stattzeit im südöstlichen Pannonien. – Vorgeschichtliche Forschungen 23/1, 2. METZNER-NEBELSICK, C. 2017, At the crossroads of the Hallstatt East. – V: R. Schumann, S. van der Vaart-Ver- schoof (ur.), Connecting Elites and regions. Perspectives on contacts, relations and differentiation during the Early Iron Age Hallstatt C period in Northwest and Central Europe, 349–379. – Leiden. MILLO, L. 2014, Le sepolture delle fasi iniziali e i tumuli B-C-D. – V: M. Gamba, G. Gambacurta, A. Ruta Serafini (ur.) 2014, 131–220. MODRIJAN, W. 1957, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Frög, Kärenten. – Carinthia I 147, 3–42. MULABDIĆ, E. 2011, Mekota u Gornjim Rakanima. – Gla- snik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 52, 81–91. MÜLLER-KARPE, H. 1951, Zeugnisse der Taurisker in Kärnten. – Carinthia I 141, 594–676. MÜLLER-SCHEESSEL, N. (ur.) 2013, “Irreguläre” Be- stattungen in der Urgeschichte. Norm, Ritual, Strafe…? Akten der internationalen Tagung in Frankfurt a. M. vom 3. bis 5. Februar 2012. – Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte 19. MÜLLER-SCHEESSEL et al. 2019 = N. Müller-Scheessel, C. Berszin, G. Grupe, A. Schwentke, A. Staskiewicz, T. Tütken, J. Wahl 2019, What Is the Norm? “Irregular” and “Regular” Burial Practices of the Early Iron Age in Central Europe. – V: T. K. Betsinger, A. B. Scott, A. Tsaliki (ur.), The Odd, the Unusual, and the Strange. Bioarchaeological Explorations of Atypical Burials, 170–189. – Gainesville. MÜLLNER, A. 1892, Funde beim Baue der Unterkrainer Bahn. – Argo 1/3, 59–60. MURPHY, E. M. (ur.) 2008, Deviant Burial in the Archa- eological Record. – Studies in Funerary Archaeology 2. – Oxford. NICHOLLS, R. A. 2017, More than bones. An investigation of life, death and diet in later prehistoric Slovenia and Croa- tia. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Faculty of Life Sciences, School of Archaeological and Forensic Science, University of Bradford (neobjavljeno / unpublished). NICHOLLS, R., J. BUCKBERRY 2016, Death and the bo- dy: using osteological methods to investigate the later prehistoric funerary archaeology of Slovenia and Croa- tia. – V: I. Armit, H. Potrebica, M. Črešnar, Ph. Mason, L. Büster (ur.), Cultural encounters in Iron Age Europe, Archaeolingua. Series minor 38, 121–144. – Budapest. NOVINSZKI-GROMA, K. 2017, Inhumation graves at the Early Iron Age cemetery of Süttő. – V: E. Miroššayová, Ch. Pare, S. Stegmann-Rajtár (ur.), Das nördliche Kar- patenbecken in der Hallstattzeit. Wirtschaft, Handel und Kommunikation in früheisenzeitlichen Gesellschaften zwischen Ostalpen und Westpannonien. Archaeolingua 38, 471–498. PABST, S. 2012, Die Brillenfibeln. Untersuchungen zu spät- bronze- und ältereisenzeitlichen Frauentrachten zwischen Ostsee und Mittelmeer. – Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 25. PARE, CH. F. E. 1998, Beiträge zum Übergang von der Bronze- zur Eisenzeit in Mitteleuropa, Teil I: Grundzüge der Chronologie im östlichen Mitteleuropa (11.–8. Jahr- hundert v. Chr.). – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 45/1, 293–433. PARZINGER, H. 1988, Chronologie der Späthallstatt- und Frühlatène-Zeit. Studien zu Fundgruppen zwischen Mosel 623Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... und Save. – Quellen und Forschungen zur prähistorischen und provinzialrömischen Archäologie 4. PARZINGER, H. 1988–1989, Hallstattzeitliche Grabhügel bei Dobrnič. – Arheološki vestnik 39–40, 529–590. PATTERSON et al. 2021 = N. Patterson, M. Isakov, T. Booth, L. Büster, C.-E. Fischer, I. Olalde, H. Ringbauer, A. Akbari, O. Cheronet, M. Bleasdale, N. Adamski, E. Altena, R. Bernardos, S. Brace, N. Broomandkhoshbacht, K. Callan, F. Candilio, B. Culleton, E. Curtis, L. Demetz, K. S. Duffett Carlson, C. J. Edwards, D. M. Fernandes, M. G. B. Foody, S. Freilich, H. Goodchild, A. Kearns, A. M. Lawson, I. Lazaridis, M. Mah, S. Mallick, K. Mandl, A. Micco, M. Michel, G. Bravo Morante, J. Oppenheimer, K. Toykan Özdoğan, L. Qiu, C. Schattke, K. Stewardson, J. N. Workman, F. Zalzala, Z. Zhang, B. Agustí, T. Allen, K. Almássy, L. Amkreutz, A. Ash, C. Baillif-Ducros, A. Barclay, L. Bartosiewicz, K. Baxter, Z. Bernert, J. Blažek, M. Bodružić, Ph. Boissinot, C. Bonsall, P. Bradley, M. Brittain, A. Brookes, F. Brown, L. Brown, R. Brunning, C. Budd, J. Burmaz, S. Canet, S. Carnicero-Cáceres, M. Čaušević-Bully, A. Chamberlain, S. Chauvin, S. Clough, N. Čondić, A. Coppa, O. Craig, M. Črešnar, V. Cum- mings, Sz. Czifra, A. Danielisová, R. Daniels, A. Davies, Ph. de Jersey, J. Deacon, C. Deminger, P. W. Ditchfield, M. Dizdar, M. Dobeš, M. Dobisíková, L. Domboróczki, G. Drinkall, A. Đukić, M. Ernée, Ch. Evans, J. Evans, M. Fernández-Götz, S. Filipović, A. Fitzpatrick, H. Fo- kkens, C. Fowler, A. Fox, Zs. Gallina, M. Gamble, M. R. González Morales, B. González-Rabanal, A. Green, K. Gyenesei, D. Habermehl, T. Hajdu, D. Hamilton, J. Harris, C. Hayden, J. Hendriks, B. Hernu, G. Hey, M. Horňák, G. Ilon, E. Istvánovits, A. M. Jones, M. Blečić Kavur, K. Kazek, R. A. Kenyon, A. Khreisheh, V. Kiss, J. Kleijne, M. Knight, L. M. Kootker, P. F. Kovács, A. Kozubová, G. Kulcsár, V. Kulcsár, C. Le Pennec, M. Legge, M. Leivers, L. Loe, O. López-Costas, T. Lord, D. Los, J. Lyall, A. B. Marín-Arroyo, Ph. Mason, D. Matošević, A. Maxted, L. McIntyre, J. McKinley, K. McSweeney, B. Meijlink, B. G. Mende, M. Menđušić, M. Metlička, S. Meyer, K. Miho- vilić, L. Milasinovic, S. Minnitt, J. Moore, G. Morley, G. Mullan, M. Musilová, B. Neil, R. Nicholls, M. Novak, M. Pala, M. Papworth, C. Paresys, R. Patten, D. Perkić, K. Pesti, A. Petit, K. Petriščáková, C. Pichon, C. Pickard, Z. Pilling, T. D. Price, S. Radović, R. Redfern, B. Resutík, D. T. Rhodes, M. B. Richards, A. Roberts, J. Roefstra, P. Sankot, A. Šefčáková, A. Sheridan, S. Skae, M. Šmolíková, K. Somogyi, Á. Somogyvári, M. Stephens, G. Szabó, A. Szécsényi-Nagy, T. Szeniczey, J. Tabor, K. Tankó, C. Ta- varez Maria, R. Terry, B. Teržan, M. Teschler-Nicola, J. F. Torres-Martínez, J. Trapp, R. Turle, F. Ujvári, M. van der Heiden, P. Veleminsky, B. Veselka, Z. Vytlačil, C. Wad- dington, P. Ware, P. Wilkinson, L. Wilson, R. Wiseman, E. Young, J. Zaninović, A. Žitňan, C. Lalueza-Fox, P. de Knijff, I. Barnes, P. Halkon, M. G. Thomas, D. J. Kennett, B. Cunliffe, M. Lillie, N. Rohland, R. Pinhasi, I. Armit, D. Reich 2021, Large-scale migration into Britain during the Middle to Late Bronze Age. – Nature 601, 588–594. (DOI: 10.1038/s41586-021-04287-4) PAULI, L. 1975, Keltischer Volksglaube. Amulette und Sonderbestattungen am Dürrnberg bei Hallein und im eisenzeitlichen Mitteleuropa. – Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 28. PEČNIK, J. 1904, Prazgodovinska gradišča na Kranjskem. – Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 14, 125–143. PEČNIK, J. 1914, Prazgodovina Kranjske dežele. – Ljubljana. PEREGO, E. 2010, Magic and Ritual in Iron Age Veneto, Italy. – Papers from the Institute of Archaeology 20, 67–96. PEREGO, E. 2014, Abnormal mortuary behaviour and social exclusion in Iron Age Italy: A case study from the Veneto region. – Journal of Mediterranean Archaeology 27, 161 – 185. PEREGO et al. 2020 = E. Perego, V. Tamori, R. Scopacasa 2020, Marginal identities in Iron Age Veneto. A case study based on micro-scale contextual analysis and burial taphonomy. – V: A. Bistáková, G. Březinová, P. C. Ramsl (ur.), Multiple identities in prehistory, early history and presence. Proceedings of the SASPRO workshops in Klement (Austria) 2016 and Nitra (Slovakia) 2018, Archaeologica Slovaca Monographiae communicationes 24, 81–96. PETRU, S. 1972, Emonske nekropole (odkrite med leti 1635- 1960). – Katalogi in monografije 7. PINCELLI R., C. MORIGI GOVI 1975, La necropoli villa- noviana di San Vitale. – Cataloghi delle collezioni del Museo Civico Archeologico di Bologna 1. PITTIONI, R. 1954, Urgeschichte des österreichischen Raumes. – Wien. POGAČNIK, A. 2002, Način pokopa in analiza pridatkov / The burial ritual and the analysis of the grave goods. – V: D. Svoljšak, A. Pogačnik, Tolmin, prazgodovinsko grobišče II. Razprave / Tolmin, the prehistoric cemetery II. Treatises. – Katalogi in monografije 35, 21–84. PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. Izkopavanja v letih 1964-1965 / Nekropole der Urnenfelderkultur im Hof der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste in Ljubljana. Ausgrabungen in den Jahren 1964-1965. – Razprave 1. razreda SAZU 7/1. PUŠ, I. 1978, Antropomorfni obeski iz Ljubljane (Anthro- pomorphic pendants from Ljubljana). – Arheološki vestnik 29, 46–54. PUŠ, I. 1981, Ljubljana. Šišenski hrib. – Varstvo spomenikov 23, 285–286. PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani / Das vorgeschichtliche Urnengräberfeld in Ljubljana. – Razprave 1. razreda SAZU 13/2. PUŠ, I. 1984, Prazgodovinski Molnik (Das vorgeschichtliche Molnik). – Arheološki vestnik 35, 134–162. RAUNIG, B. 1971, Die Iapodische Nekropole auf der Crk- vina in Golubić. – Wissenschaftliche Mitteilungen des Bosnisch-herzegowinischen Landesmuseums I, 97–116. RAUNIG, B. 1981, Praistorijska nekropole na Gradini u selu Ripač. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 35/36, 141–161. RAUNIG, B. 1982, Grob ranog željeznog doba iz Ostrožca kod Cazina. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 37, 2–13. REYNOLDS, A. 2009, Anglo-Saxon Deviant Burial Cus- toms. – Oxford. (DOI: http://dx.doi.org/10.1093/acpr of:oso/9780199544554.001.0001) RUTAR, S. 1891, Prazgodovinske in rimske izkopanine po Slovenskem l. 1890. – Letopis matice slovenske za leto 1891, 182–209. RYCHNER, V. 1979, L’âge du Bronze final à Auvernier (lac de Neuchâtel, Suisse). Typologie et chronologie des anciennes collections conservées en Suisse. – Cahiers d’archéologie 624 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ romande de la Bibliothèque historique vaudoise 15-16. – Auvernier. RYCHNER-FARAGGI, A.-M. 1993, Métal et parure au Bronze final. – Hauterive-Champréveyres 9, Archéologie neuchâteloise 17. SAGADIN, M. 1994–1995, Gradišče pri Lukovici. – Varstvo spominkov 36, 148. SAGADIN, M. 2004, Arheološka preteklost občine Lukovica. – V: Zbornik Občine Lukovica 2004. Ob 700-letnici prve pisne omembe Šentvida in Lukovice, 41–50. – Ljubljana, Lukovica. SALZANI, L. 1985, Preistoria e protostoria nella media pianura veronese. – Oppeano. SALZANI, L. 2005, La necropoli protostorica di Ponte Nuovo a Gazzo Veronese. – Notizie Archeologiche Ber- gomensi 13, 7–112. SALZANI, L. 2008, Scavi della Soprintendenza nell’abitato. – V: A. Guidi, L. Salzani (ur.), Oppeano. Vecchi e nuovi dati sul centro protourbano, Quaderni di Archeologia del Veneto, Serie Speciale 3, 21–33. – Rome. SALZANI, L. 2018, Necropoli dei Veneti antichi a Ca’del Ferro di Oppeano (Verona). – Documenti di archeologia 60. SALZANI, L., M. MORELATO 2022, I Veneti antichi a Gazzo Veronese La necropoli della Colombara. – Documenti di archeologia 69. SARACINO, M. 2009, Sepolture atipiche durante il Bronzo Finale e la seconda Età del Ferro in Veneto. – Padusa 45, 65–72. SARACINO, M., A. GUIDI 2020, The Proto-urban Pheno- menon in Veneto: A Review of the Population Dynamics of the Settlement of Oppeano (Verona). – V: L. Zamboni, M. Fernández-Götz, C. Metzner-Nebelsick (ur.), Crossing the Alps. Early urbanism between Northern Italy and Central Europe (900-400 BC), 153–169. – Leiden. SCHUMACHER-MATTHÄUS, G. 1985, Studien zu bron- zezeitlichen Schmucktrachten im Karpatenbecken. Ein Beitrag zur Deutung der Hortfunde im Karpatenbecken. – Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 6. SPERBER, L. 2017, Studien zur spätbronzezeitlichen Chro- nologie im westlichen Mitteleuropa und in Westeuropa. – Monographien Römisch-Germanisches Zentralmuseums, Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte 136. SPITZER, G. 1973, Ein hallstattzeitlicher Tumulus von Dragatuš. – Arheološki vestnik 24, 780–811. STARE, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (Illyrische Funde aus der Eisenzeit in Ljubljana). – Dela 1. razreda SAZU 9/7. STARE, F. 1975, Dobova. – Posavski muzej Brežice, knjiga 2. STARE, V. 1960–1961, Novi trg 3. – V: P. Petru (ur.), Izkopa- vanja in najdbe v Ljubljani med leti 1941–1961, Varstvo spomenikov 8, 272–273. SVOLJŠAK, D., B. ŽBONA TRKMAN 1985, Načini pokopa v prazgodovini Posočja. – V: N. Tasić (ur.), Sahranjivanje pokojnika sa aspekta ekonomskih i društvenih kretanja u praistoriji i antici / Enterrement des défunts de l’aspect des mouvements sociaux et économiques dans la préhistoire et l’antiquité, Materiali XX, 87–89. ŠINKOVEC, I. 1998, Utrjena naselja / Fortified Settlements. – V: T. Vovk Čepič (ur.), Poselitev ljubljanske kotline – urbani razvoj Ljubljane. Razstava Mestnega muzeja Ljubljana ob Evropskem mesecu kulture na Ljubljanskem gradu, Lju- bljana, 1997 / Settlement of the Ljubljana basin – urban development of Ljubljana. Exhibition of the Municipal Museum of Ljubljana for the European Month of Culture in Ljubljana Castle, 31–35. – Ljubljana. ŠKOBERNE, Ž. 1999, Budinjak. Kneževski tumul. – Zagreb. ŠKOBERNE, Ž. 2004, Grupa Budinjak. – V: D. Balen-Letunić (ur.), Ratnici na razmeđu istoka i zapada. Starije željezno doba u kontinentalnoj Hrvatskoj / Warriors at the crossroads of East and West / Krieger am scheiddeweg zwieschen Ost und West. Katalog razstave, 131–171. – Zagreb. ŠKOBERNE, Ž., A. BUGAR 2017, Od Budinjaka do Mainza / Von Budinjak nach Mainz. – Zagreb. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2011, Starejšeželeznodobno grobišče Veliki Nerajec pri Dragatušu v Beli krajini / The early Iron Age cemetery of Veliki Nerajec near Dragatuš in Bela krajina. – Arheološki vestnik 62, 165–230. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014a, Žarna nekropola v Ljubljani in preobrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno dobo. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014b, Ljubljana. Dvorišče SAZU. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 363–385. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014c, Contributo alla conoscenza degli inizi dell’età del Ferro tra la penisola italiana e l’area alpina sud-orientale. Analisi degli spilloni con capocchia conica e ad ombrellino nell’area del Caput Adriae. – Pa- dusa 50, 141–166. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2017a, Grobovi iz starejšega hal- štatskega obdobja na Molniku / Graves from the Early Hallstatt period at Molnik. – V: S. Tecco Hvala (ur.) 2017a, 89–108, 140–153. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2017b, Starejšeželeznodobne gomile na Gorenjskem. Žgani grobovi pri Vili Prah in na Koroški cesti v Kranju / Early Iron Age tumuli in the Gorenjska region. Cremation burials at Vila Prah and Koroška cesta in Kranj. – Arheološki vestnik 68, 117–196. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2018a, Razmislek o poznobrona- stodobnih skupnostih iz Ljubljane na podlagi njihovih pogrebnih običajev in noše (Considerations about the Late Bronze Age communities in Ljubljana as revealed by their funerary practices and attires). – V: M. Črešnar, M. Vinazza (ur.) 2018, 163–186. – Ljubljana. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2018b, Il rituale e il costume fune- rario nella tarda età del bronzo e nella prima età del ferro nella Slovenia centrale e nell’Italia nordorientale. – V: E. Borgna, P. Cassòla Guida, S. Corazza (ur.), Preistoria e protostoria del Caput Adriae. Atti della XLIX riunione scientifica IIPP, Studi di preistoria e protostoria 5, 537–550. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2019, Considerazioni su alcuni aspetti cronologici e funerari dell’Età del Bronzo Recente in Slovenia e in Italia. – V: J. Danckers, C. Cavazzuti, M. Cattani (ur.), Facies e culture nell’età del Bronzo italiana?, 183–196. – Bruxelles, Roma. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2021, Towards an absolute chronology at the beginning of the Late Bronze Age. – Archaeologia Austriaca. Beiträge zur Ur- und Frühgeschichte Mitteleu- ropas 105, 117–148. ŠKVOR JERNEJČIČ, B., M. VINAZZA 2016, Burial prac- tices and burial rites between the Late Bronze Age and Early Iron Age in Slovenia. A comparative analysis of Ljubljana and Tolmin cemeteries. – V: T. Cividini, G. Tasca (ur.), Il funerario in Friuli e nelle regioni contermini 625Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih ... tra l’età del ferro e l’età tardoantica. Atti del Convegno Internazionale / The funerary in Friuli and surrounding regions between Iron Age and Late Antiquity. Proceedings of the international conference, San Vito al Tagliamento, 14 febbraio 2013, BAR. International series, 2795, 41–62. ŠKVOR JERNEJČIČ, B., P. VOJAKOVIĆ 2020, Understan- ding social relations through settlement vs cemetery records. Late Bronze Age social (in)equalities in the case of Ljubljana (Slovenia). – Quaternary international 539, 138–157. ŠTIBERNIK, G. 2006, Mengeš. – Varstvo spomenikov. Po- ročila 39–41, 101–102. TAGLIONI, C. 1997, Le fornaci del sepolcreto di San Vitale di Bologna. – Ocnus 5, 207–224. TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Social structure and burial rites of the Iron Age community. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 26. (DOI: 10.3986/9789612546007) TECCO HVALA, S. (ur.) 2014a, Studia praehistorica in honorem Janez Dular. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30. (DOI: 10.3986/9789610503651) TECCO HVALA, S. 2014b, Lončene situle iz starejše železne dobe na območju Slovenije / Early Iron Age ceramic situlae from Slovenia. – V: S. Tecco Hvala (ur.) 2014a, 323–339. TECCO HVALA, S. (ur.) 2017a, Molnik pri Ljubljani v železni dobi / The iron age site at Molnik near Ljublja- na. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 36. (DOI: 10.3986/9789610503750) TECCO HVALA, S. 2017b, Grobišča / Cemeteries. – V: S. Tecco Hvala (ur.) 2017a, 23–78, 135–137. TECCO HVALA, S. 2017c, Rezultati radiokarbonskega datiranja izbranih vzorcev z Molnika (Poznańskie Laboratorium Radiowęglowe) / Results of the radiocarbon analyses of select samples from Molnik (Poznań Radiocarbon Laboratory). – V: S. Tecco Hvala (ur.) 2017a, 225–226. TECCO HVALA, S. 2017d, Grobovi iz mlajšega halštatskega obdobja na Molniku / Graves from the Late Hallstatt period at Molnik. – V: S. Tecco Hvala (ur.) 2017a, 109–118, 153–160. TECCO HVALA et al. 2004 = S. Tecco Hvala, J. Dular, E. Kocuvan 2004, Železnodobne gomile na Magdalenski gori / Eisenzeitliche Grabhügel auf der Magdalenska gora. – Katalogi in monografije 36. TERŽAN, B. 1987, The Early Iron Age Chronology of the Central Balkans. Review from the Viewpoint of the Southeastern Alpine Hallstatt. – Archaeologia Iugoslavica 24, 7–27. TERŽAN B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in monografije 25. TERŽAN, B. 1992, Bemerkungen zu H. Parzingers Chronolo- gie der Späthallstatt- und Frühlatènezeit. – Prähistorische Zeitschrift 67/1, 66–89. TERŽAN, B. 1995a, Stand und Aufgaben der Forschungen zur Urnenfelderzeit in Jugoslawien. – V: M. zu Erbach (ur.), Beiträge zur Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. Ergebnisse eines Kolloquiums. Römisch-Germani- sches Zentralmuseum, Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte, 323–372. TERŽAN, B. 1995b, Handel und soziale Oberschichten im früheisenzeitlichen Südosteuropa. – V: B. Hänsel (ur.), Handel, Tausch und Verkehr im bronze- und früheisen- zeitlichen Südosteuropa. Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 11, 81–159. TERŽAN, B. 1999, An outline of the Urnfield culture period in Slovenia / Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Slovenskem. – Arheološki vestnik 50, 97–143. TERŽAN, B. 2009, Kaukasisches Symbolgut in Südosteuro- pa – Bemerkungen zu Goldfibeln von Michałków - Fo- koru - Dalj. – V: J. Apakidze, B. Govedarica, B. Hänsel (ur.), Der Schwarzmeerraum vom Äneolithikum bis in die Früheisenzeit (5000-500 v. Chr.). Kommunikationse- benen zwischen Kaukasus und Karpaten. Internationale Fachtagung von Humboldtianern für Humboldtianer im Humboldt-Kolleg in Tiflis, Georgien (17.-20. Mai 2007). Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 25, 190–216. TERŽAN, B. 2010, Stiške skice / Stična – Skizzen. – V: S. Gabrovec, B. Teržan (ur.), 2010, 189–325. TERŽAN, B. 2014, Prvi med prvimi. O centralnem grobu gomile I na Kapiteljski njivi v Novem mestu / First among firsts. The central grave of tumulus I at the Kapiteljska njiva in Novo mesto. – V: S. Tecco Hvala (ur.) 2014a, 251–270. TERŽAN, B. 2020, Dolenjska halštatska skupina. Uvodnik in kratek oris / The Dolenjska Hallstatt Group. An introduction and brief outline. – Arheološki vestnik 71, 361–394. (DOI: 10.3986/AV.71.12) TERŽAN, B., M. ČREŠNAR (ur.) 2014a, Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40. TERŽAN, B., M. ČREŠNAR 2014b, Poskus absolutnega da- tiranja starejše železne dobe na Slovenskem / Attempt at an absolute dating of the Early Iron Age in Slovenia. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 703–724. TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO, N. TRAMPUŽ-OREL 1984–1985, Most na Soči (S. Lucia) 1–2. Szombathyjeva izkopavanja / Die Ausgrabungen von J. Szombathy. – Katalogi in monografije 23/1–2. TERŽAN, B., N. TRAMPUŽ 1973, Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine (Contributo alla cronologia del gruppo preistorico di Santa Lucia). – Arheološki vestnik 24, 416–460. TOMEDI, G. 2002, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Frög. Die Altgrabungen von 1883 bis 1892. – Archaeolingua 14. TORBRÜGGE, W. 1992, Die frühe Hallstattzeit (Ha C) in chronologischen Ansätzen und notwendige Randbe- merkungen II. Der sogenannte östliche Hallstattkreis. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 38/2, 425–614. TRUHLAR, F. 1975, Gradišče nad Pijavo gorico. – V: Arhe- ološka najdišča Slovenije, 200. – Ljubljana. URLEB, M. 1974, Križna gora pri Ložu. Halštatska nekropola / Hallstattzeitliches Gräberfeld Križna gora. – Katalogi in monografije 11. VAHEN, D. 1995, Ljubljana. – Varstvo spomenikov 35, 114–117. VALIČ, A. 1975, Zgornje Bitnje. – V: Arheološka najdišča Slovenije, 174. – Ljubljana. VALIČ, A. 1982, Arheološka raziskovanja na Kranjskem območju v preteklih štirih desetletjih. – V: Žontar J., Zgodovina mesta Kranja, 5–24. – Ljubljana. VANZINI, R. 2020, L’abitato villanoviano di via S. Donato- -Caserma Battistini a Bologna. – Studi Etruschi 82, 1–35. 626 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ VINSKI, Z. 1955, Prethodni izvještaj o iskopavanju na “Lijevoj bari” u Vukovaru 1951., 1952. i 1953. godine. – Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 60, 231–255. VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj / Die Urnenfelderkultur in Nordkro- atien. – Monografije 1. VOJAKOVIĆ, P. 2008, Starejšeželeznodobna gomila z Vrtič- njaka nad Tupaličami pri Preddvoru na Gorenjskem / The Early Iron Age tumulus from Vrtičnjak above Tupaliče near Preddvor, Slovenia. – Arheološki vestnik 59, 149–188. VOJAKOVIĆ, P. 2013, Prazgodovinska Emona: novo odkrita naselbina na Prulah in njeno mesto v času in prostoru. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). VOJAKOVIĆ, P. 2014, Tribuna. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 392–412. WELS-WEYRAUCH, U. 1991, Die Anhänger in Südbayern. – Prähistorische Bronzefunde XI/5. ZAMBONI, L. 2018, Sepolture arcaiche della pianura emiliana. Il riconoscimento di una società di frontiera. – Reditus. Riflessioni di archeologia 1. ŽELEZNIKAR, J. 1999, Poselitvena podoba Mengša in okolice. Od prazgodovine do srednjega veka. Katalog razstave. – Mengeš. ŽUPANEK, B. 2014a, Grob vojaka / Grave of a soldier. – V: B. Županek (ur.) 2014c, 16. – Ljubljana. ŽUPANEK, B. 2014b, Prazgodovinski grob / Prehistoric grave. – V: B. Županek (ur.) 2014c, 15. – Ljubljana. ŽUPANEK, B. (ur.) 2014c, Emona. Mesto v imperiju / A city of the Empire. - Ljubljana. Neobjavljena poročila / Unpublished Reports DRAKSLER et al. 2018 = M. Draksler, M. Horvat, A. Berdnik, I. Bekljanov Zidanšek, P. Vojaković, B. Toškan 2018, Končno strokovno poročilo o raziskavi – arheološke raziskave ob gradnji na Čopovi ulici v Ljubljani. – Hrani: arhiv ZVKDS OE Ljubljana. MASARYK et al. 2011 = R. Masaryk, D. Badovinac, J. Hrustel, J., P. Vojaković, S. Hvalec, S. Porenta, J. Brečić, I. Bekljanov Zidanšek, T. Verbič, M. Božinović, R. Erja- vec 2011, Poročilo o arheoloških raziskavah na območju gradnje parkirne hiše v Ljubljani, Kongresni trg. Zvezek I-XI. – Hrani: arhiv ZVKDS OE Ljubljana. Early Iron Age cemeteries in Ljubljana. Different burial rites as an indication of heterogeneous social identities in prehistory Summary The area of the present-day Ljubljana was an important crossroads in the south-eastern Alpi- ne region already in the Late Bronze Age. In the second half of the 9th and the transition to the 8th century BC, it witnessed numerous social changes and novelties observable in both habitation and funerary remains coming to light in Ljubljana. The most prominent sites are the cemeteries unearthed at Dvorišče SAZU and more recently at Kongresni trg (Figs. 1: 2, 5–6; 2). The former revealed more than three hundred cremations and is among the rare cemeteries with continuous burial spanning more than six centuries from the beginning of the Late Bronze Age and into the Early Iron Age; later burials are rare.1 At Kongresni trg, burial began with the onset of the Early Iron Age. This cemetery was composed of small tumuli with a pebble-clad centre covered by an earthen mound that held cremation burials. It also revealed three 1 Korošec, Stare 1950; Stare 1954; V. Stare 1960–1961; Puš 1971; 1982; Gabrovec 1973; 1983; Škvor Jernejčič 2014a; 2014b; 2021. inhumations from the 8th century BC,2 which are thus far unique in the Ljubljana cemeteries, but also within the Gorenjska-Ljubljana Hallstatt group,3 shedding light on completely novel aspects of the burial rite in the region. EARLY IRON AGE CEMETERY AT KONGRESNI TRG The archaeological investigations at Kongresni trg were conducted between 2009 and 2011.4 They 2 After the final editing, when major changes to the article were no longer possible, we obtained the result of the radiocarbon analysis of the unburnt bone from Grave 25 from Kongresni trg, which shows that the skeleton from this grave belongs to the 1st-2nd century AD (Poz-160898). 3 For the most recent definition of the Gorenjska- Ljubljana Hallstatt group, see in this volume Teržan; for the Ljubljana type/Ljubaljana group, see Gabrovec 1973, 345; 1983, 63–70; Knez 1984, 125, Fig. 1; Dular 1978, 38–39; Teržan 1995a, Fig. 10; Teržan 1999, 137. 4 The site is published under two names in the final excavation report: ‘Kongresni trg’ and ‘park Zvezda’. Because 627Early Iron Age cemeteries in Ljubljana. Different burial rites as an indication of heterogeneous social ... unearthed six, possibly seven small tumuli from the Early Iron Age (Figs. 2–4).5 The tumuli were hemispherical and differed in size and surviving height, measuring 6.3 to 8.1 m in diameter and up to 0.43 m in height. Surviving best were Tumuli 2, 3 and 6, which offer the best insight into their structure. They show that a rectangular wooden chamber was set up on the pebble ground, in which an urn, grave goods and occasionally ani- mal bones were placed. The chamber was covered with pebbles to form a heap or cairn; as the wood decayed, the chamber collapsed and the pebbles entered its interior. The pebble-clad centre was covered with a mound of earth. The tumulus was finally enclosed with a ring ditch, up to 4 m wide and 1 m deep, that touched the ring ditch of the adjacent tumulus. The tumuli held single or double cremation in the centre (for example Tumuli 2 and 6, possibly also 4). In Tumulus 3, additional cre- mation graves were dug into the earthen mound, forming a ring around the central burial (Fig. 3). Tumulus 1 could only be partially investigated and continued under the Kazina building, while its north and south edges were damaged with re- cent stabilisation work for the car park entrance way. The surviving remains comprise part of the pebble-clad centre and earthen mound, as well as central Grave 50 (Figs. 3; 5). The location and distance from the central grave suggest that cre- mation Grave 22 and inhumation Grave 25 also formed part of this tumulus. A large pit (Fig. 3: G/T 5) with a concentration of pebbles, ashes and several rich pottery finds on the bottom was inter- preted as a heavily damaged prehistoric tumulus, marked Tumulus 5.6 Found between the tumuli or in their immediate proximity were individual flat cremations and two inhumations. Also unearthed were eighteen inhumation burials of newborns the park forms part of the square of Kongresni trg, we only use the latter name in this contribution (report Masaryk et al. 2011). The cemetery at this site is currently being comprehensively analysed and will be published as a mono- graph of the Opera Instituti Archaeologici Sloveniae series. 5 For the purposes of the digital database, the original field recording of the tumuli began with number 1000 (rather than 1). The contribution, in contrast, uses tumulus and grave numbers without the noughts (e.g. Tumulus 1001 is marked G/T 1 and so forth) with the exception of the tumulus that was excavated first, which is marked G/T 6 rather than with a nought. 6 The results of the radiocarbon analysis of a bone sample from this tumulus supports an Early Iron Age dating (Fig. 16: R_Date Kongresni trg, G/T 5). without grave goods, which could as yet not been dated.7 They are most probably Roman, though a prehistoric date cannot be excluded.8 The central part of Kongresni trg revealed cremation Graves 71, 73 and 75, in the vicinity also Grave 72, with the last one standing out in its rectangular lining of limestone cobbles (Fig. 4). These remains belong to a damaged tumulus, marked Tumulus 7, that included heavily damaged Grave 78 on top of Grave 72.9 Early Iron Age inhumation burials at Kongresni trg In addition to cremation/urn burials, the ceme- tery included three Early Iron Age inhumations: Graves 25, 29 and 32. Found at the head of the skeleton in Grave 25 associated with Tumulus 1 was a vessel with a short funnel-shaped neck (Figs. 5: PN6279; 9) that has no exact analogies in Lju- bljana. The closest is the vessel from Grave 272 of the Dvorišče SAZU site.10 Vessels with a slightly more everted rim and more curved shoulder-body junction are known from the Sveta Lucija group, where they are attributable to the Sv. Lucija Ib phase and occur alongside iron ring jewellery and bronze multi-knobbed pins with a trumpet guard, but also later.11 Similarly shaped vessels are known from Este.12 Parallels could also be sought in situlae such as the examples from the central grave in Tumulus I at Kapiteljska njiva in Novo mesto13 or from Frög/Breg in Carinthia.14 According to the situla classification by Tecco Hvala, those of Type Ib2 are formally closest.15 7 Graves 24, 27, 34, 36, 37, 48, 52, 53, 55, 57–62, 66–68. 8 Kongresni trg was also used for burial in the Roman period. Part of the Roman graves was already published: Bekljanov Zidanšek 2012, 13–26; Županek 2014a, 16; Gaspari 2014b, 124–126; Gaspari et al. 2015, 125–169; Mason, Županek 2018. 9 The central and south-eastern parts of Kongresni trg revealed two flat cremation burials or urns in the Roman- period layers of Sectors 1 and 3 that were already moved/ damaged in Roman times (Figs. 2: SEK1, SEK3a; 4: SEK3a). 10 Puš 1982, Pls. 5: 4. 11 Teržan, Trampuž 1973, Pl. 2: 4; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984–1985, Pl. 1: F2; 18: I5; 111: F5; 174: C; Dular 1982, 95–96, Fig. 7: 10. 12 Capuis, Chieco Bianchi 2006, Pl. 4: 8; Dular 1982, 138–139, Fig. 25: 2. 13 Teržan 2014, Fig. 2: 2. 14 Tomedi 2002, Pl. 17: 10. 15 Tecco Hvala 2014b, 329, Fig. 2: 11. 628 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ Parallels thus suggest a dating of inhumation Grave 25 to the beginning of the Iron Age, i.e. the Ljubljana II–IIIa / Podzemelj phase. As such, the burial would be approximately contemporaneous with the adjacent, central Grave 50 of Tumulus 1 (Figs. 5: Gr. 50; 6–8), which contained a set of at least fourteen vessels. One was a ceramic urn decorated with a cordon bearing finger impres- sions. Standing next to it were two dishes on a foot. To the northwest of the urn was a large pithos, also decorated with a cordon bearing fin- ger impressions, next to it a situla and a ceramic stand together with a high-handled cup. Sherds of another situla came to light at the edge of the excavation area. The north part of the grave pit held a third situla next to it a footed dish and a stand supporting a high-handled cup (Figs. 6–7). Found inside the urn were a Vače type knobbed fibula, two iron bracelets,16 a bronze ring, bron- ze (pin?) head, bronze triangular pendant and an iron knife (Figs. 7–8).17 The chronologically most diagnostic item is the Vače type knobbed fibula or two-looped bow fibula of Type 5a after Gabrovec.18 It has an iron core and seven solid bronze knobs on the bow, revealing it as Variant 1, which first appeared already in the Podzemelj 1 phase. This suggests Grave 50 dates to the end of the Podzemelj 1 phase or initial decades of the 8th century BC.19 Inhumation Grave 29 contained no grave goods. It was found east of the ring ditch of Tumulus 6 (Figs. 2–3). Its east side was damaged by a Roman ditch (Fig. 10: SE9147). Inside this ditch and next to the individual’s left leg was a fragment of a bronze hair ring decorated with three horizontal incisions (Figs. 10: PN6314; 14: 3); its location and depth show it most likely originates from the Roman ditch. A bone sample from Grave 29 has been radiocarbon dated to 796–750 Cal BC (2σ – 95.4%) (Figs. 16: R_Date Kongresni trg, Gr. 29; 17), attributing the burial to the first half of the 8th century BC. Grave 32 held the inhumed remains of a woman, with sherds of a single vessel found at the head 16 Possibly the remains of a single spiral bracelet. 17 Grave 50 of Tumulus 1 was in part presented in the Emona. A City of the Empire exhibition (Županek 2014b, 15). Dragan Božič published it a year later, but also not integrally (Božič 2015, 57–58); for a schematic display of the pottery set without the urn, see Škvor Jernejčič 2017a, 95–96, Fig. 88. 18 Gabrovec 1970, 27–28, 34, 40, Map VIII. 19 Škvor Jernejčič 2017b, 131–133, Fig. 9: Variant 1. and under the chest (Figs. 10: PN6321–PN6323; 9; 13: 3),20 as well as several fragments of an in- tentionally bent hollow bracelet of sheet bronze, decorated with embossed dots, and a plain bronze torc found under her left leg (Figs. 10: PN 6319– PN6320; 12; 13: 1–2). Such bracelets are known from Notranjska, from the graves at Šmihel – Pod Kaculjem21 attributable to the Notranjska IIc phase (Ljubljana IIIa / Podzemelj 2). Parallels were also found in the graves at Este.22 Particularly inter- esting is one from Este – Villa Benvenuti that had a bone core enveloped from both sides in sheet bronze.23 The same method of production was used for the similar bracelet from Most na Soči, though its poor condition does not reveal whether it was decorated with embossed dots.24 In Grave 32 at Kongresni trg, the bronze bracelet was found next to a bronze round-sectioned torc with coiled ends (Fig. 13: 1), which has parallels from the nearby Dvorišče SAZU site.25 The bone sample from Grave 32 was radiocarbon dated to 795–752 Cal BC (2σ – 95.4%) (Figs. 16: R_Date Kongresni trg, Gr. 32; 17), placing the burial to the first half of the 8th century BC. Absolute chronology of the Ljubljana II and IIIa phases The results of the new radiocarbon analyses have provided new evidence that enhances Ga- brovec’s relative chronological framework of the Ljubljana group,26 which has already witnessed other slight modifications in recent times.27 The samples taken in Ljubljana, at the Dvorišče SAZU, Kongresni trg and Tribuna sites, have provided a series of radiocarbon dates. For the purposes of this contribution, we are particularly interested in 20 Two sherds, possibly of the same vessel, considering their fabric, were found in a Roman ditch (SE 9147) (Fig. 10: PN6298; see Catalogue). 21 Guštin 1973, 471, Fig. 2: 19, Pl. 7: 5; 1979, 39, Pls. 41: 6; 42: 13. 22 Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, 72, Pl. 22: 23, 25, 27; Capuis, Chieco Bianchi 2006, Pl. 185: 76. 23 Capuis, Chieco Bianchi 2006, Pl. 6: 4. 24 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984–1985, Pl. 257: C11. 25 Stare 1954; Puš 1971; 1982; Škvor Jernejčič 2014a; Škvor Jernejčič 2018a, 172–179; 2018b, 543–544; Škvor Jernejčič, Vojaković 2020, 152. 26 Gabrovec 1973; 1976; 1983, 63–70. 27 Teržan 1987; Teržan 1992; Teržan 1995a; Škvor Jernejčič 2014a; 2014b; 2014c; 2021. 629Early Iron Age cemeteries in Ljubljana. Different burial rites as an indication of heterogeneous social ... those from the ‘Iron Horizon’ (Fig. 16).28 They are presented in a table that also includes the date of rich grave 17/6 from Grmada on Molnik, which is very similar to the graves from Kongresni trg in the composition of pottery.29 Five samples from the Dvorišče SAZU site were analysed and dated to the Ljubljana II and IIIa phases, i.e. from 850/825 to 730/720 BC. Among the earliest is the bone sample from cremation Grave 174, of a mature man (maturus) buried in a pit without an urn. The artefacts found among his cremated bones include a conical-headed Vadena type pin, an item characteristic of the Ljubljana II phase.30 The burial has been dated to the transition from the 9th to the 8th century BC or 821–769 Cal BC (2σ – 95.4%). The dating of cremation Grave 101 with jewellery of the ‘Iron Horizon’ to 796–747 Cal BC (2σ – 95.4%) is problematic as it seems too late, with the excessive carbon content and high δ13C value corroborating the reservations.31 Further reservations stem from the fact that the grave also contained a kantharos identical to one found in the settlement at Tribuna in Ljubljana, in the debris layer of Building 12=13 that covered the floor of Construction Phase III,32 with the radiocarbon dates of two beams in the Phase III partition wall of this building indicating a span throughout the 9th century BC.33 The radiocarbon dates of cremation Grave 144 from Dvorišče SAZU and of inhumation Graves 29 and 32 from Kongresni trg are practically contemporaneous (Figs. 16–17), from the first half of the 8th century BC. The grave goods from Grave 144, which include two iron bracelets, an iron lozenge-sectioned torc and a bronze fibula with a leaf-shaped bow (Fig. 18), place the burial to the Ljubljana II / Podzemelj 1.34 A contempo- 28 Škvor Jernejčič 2014b, 370–385; Vojaković 2014, 398–408; see in this volume Vojaković, Fig. 2. 29 Tecco Hvala 2017b, 52–55, Pls. 24–28; Škvor Jernejčič 2017a, 94 –104, Fig. 88; for the result of the radiocarbon analysis, see Tecco Hvala 2017c, 225–226, Tabs. 1–2. 30 Škvor Jernejčič 2014b, 370–372, Figs. 22.1.9; 22.1.10. 31 An excessive carbon content and high δ13C values were also observed in some samples from Ljubljana (Škvor Jernejčič 2014b, 384–385, Fig. 22.1.26; Škvor Jernejčič 2021, 137–138) and Molnik (Tecco Hvala 2017c, 225, Tab. 1). 32 Vojaković 2014, Fig. 22.3.14: 9; Škvor Jernejčič 2014b, Fig. 22.1.11: 2. 33 Vojaković 2014, 399–401, Figs. 22.3.10; 22.3.14: 9; 22.3.17; 22.3.18. 34 Škvor Jernejčič 2014a, 109–115, 220, 222, 226. In contrast, Gabrovec and Guštin dated the appearance of the fibulae with a leaf-shaped bow to Ljubljana IIb or rary burial is that of a horseman in Grave 17/6 at Grmada on Molnik. The central grave in Tumulus 2 at Kongresni trg appears slightly later, with the bone of a pig (Sus domesticus) radiocarbon dated to 793–726 Cal BC (2σ – 95.4%) (Fig. 16: R_Date Kongresni trg, G/T 2). The grave goods from this grave include a set of more than ten vessels (ellipsoid vessel, conical-necked vessel, situlae, dishes, dish on foot, cup, stand),35 as well as an iron knobbed fibula of Type 2c after Gabrovec36 and a bronze multi-knobbed pin with a trumpet guard;37 the composition of the grave goods suggests a double burial of a man and a woman interred at the beginning of the Ljubljana IIIa phase. Roughly contemporary is Grave 231 from Dvorišče SAZU (Fig. 16: R_Date Dvorisce SAZU, Gr. 231) that held iron jewellery (bracelet and roll-headed pin), which continued to be worn in this phase, and a bronze band bracelet with overlapping ends.38 The later radiocarbon dated graves of the ‘Iron Horizon’ at Dvorišče SAZU include Grave 87, attributable to the final decades of the 8th century BC (Fig. 16: R_Date Dvorisce SAZU, Gr. 87). The evidence outlined above suggests that the Iron Age or the Iron Horizon in the Gorenjska- -Ljubljana group began contemporaneously with other Hallstatt groups inhabiting the south-eastern Alpine areas, i.e. in the middle or second half of the 9th century or 850/825 BC.39 The end of the ‘Iron Horizon’ should be sought in the third quarter of the 8th century BC and is contemporaneous with the end of the Podzemelj phase. The boundary between the Ljubljana II and IIIa phases may be sought in the opening decades of the 8th century BC (around 780 BC).40 Notranjska IIa phases (Gabrovec 1973, 351, Table 1, Pl. 12: 1; 1976, 591, Fig. 3: 9; Guštin 1973, 469–471, Map 2). 35 Škvor Jernejčič 2017a, 96, Note 136. 36 For the fibula from Kongresni trg, see Vojaković 2013, Fig. 215; for the iron knobbed fibulae of Type 2c, see Gabrovec 1970, 24, Map V; Teržan 1990, 213, Map 7A; 2009, 212; Škvor Jernejčič 2017a, 106–107, Figs. 93–94. 37 For the brooch and pin, see Vojaković 2013, Fig. 215. 38 Škvor Jernejčič 2014b, 374–372, Fig. 22.1.13. 39 Škvor Jernejčič 2014a, 220–226, Fig. 6.23; Črešnar, Teržan 2014, 699–702, Figs. 33–35. 40 Similarly also Carola Metzner-Nebelsick, who sets the boundary between Ha B3 and Ha C1a to 780 BC (Metzner- -Nebelsick 2017, Fig. 2). Also see Sperber 2017, 202. 630 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ CREMATION AND INHUMATION BURIAL IN THE GORENJSKA-LJUBLJANA GROUP The Late Bronze Age population of the Lju- bljana group practised cremation burial.41 There are only rare exceptions, with complete or partial inhumations documented at Dobova and Obrežje.42 At Budinjak, investigations have revealed that inhumation under tumuli probably began as early as the 10th century BC.43 With the onset of the Iron Age, fundamental changes in the mortuary practices marked the formative phase of the Do- lenjska Hallstatt group, with the introduction and predominance of inhumation burial under tumu- li.44 In contrast, the Gorenjska-Ljubljana Hallstatt group retained cremation burial throughout the Early Iron Age,45 inhumations were rare. The three inhumations unearthed at Kongresni trg have the closest parallel from Roje near Orle, in Grave 9, where the skeleton of a 15-year-old girl was found under three large stone slabs, with an urn containing the cremated remains of a 7–14-year-old child at her lower extremities.46 The greatest number of inhumations have thus far been found at Mengeš,47 where this burial rite appeared at the beginning of the Iron Age and was practised into the Late Hallstatt period. Inhumation burials under a tumulus came to light at Zgornje Bitnje near Kranj, though without grave goods that would reveal their dating.48 All other inhumations in Gorenjska date to the Late Hallstatt period. Recent investigations at Mengeš (Zavrti no. 4 and no. 6) revealed an inhumation grave of a woman that was sampled for radiocarbon analyses.49 A single flat inhumation was found in the otherwise cremation cemetery at 41 Gabrovec 1983, 69–70. 42 Dobova: Graves 97, 98, 202, 305a and 354a (Stare 1975, 14, 25, 29–30, 32, 34–35), Obrežje: Graves 253/1, 253/2, 317 (Mason 2003, 202; Mason, Kramberger 2023, 494, 520, 792–793, 844–845). 43 Škoberne, Bugar 2017, 76–81, Figs. 7.4–7.6, Pl. 1; Teržan 2020, 371. 44 Gabroveac 1964–1965, 27–28, 43; 1966, App. 1; 1987, 85–89; 1999, 178. 45 Gabrovec 1999, 180–181; Škvor Jernejčič 2017b, 141–142. 46 Puš 1984a, 146, Figs. 7–8, Pl. 4: 1–2; Tecco Hvala 2017d, 30–31, Fig. 18, Pl. 6A. 47 Gabrovec 1965, 98–100, Pls. 3: 3–9; 6: 2–4; Štibernik 2006, 102; see in this volume Škvor Jernejčič et al. 48 Gabrovec 1960a, 13; 1960b, 14; Valič 1975, 174; 1982, 14. 49 See in this volume Škvor Jernejčič et al. the Pristava site in Bled.50 Inhumations were also found at Gradišče above Lukovica.51 The same, Late Hallstatt dating is attributable to the inhumations from Trnjava – Gusin grič and Komplje – Kopa 2.52 In the area of the Dolenjska Hallstatt group, flat inhumations came to light at Budinjak and in the Bela krajina region.53 Three inhumations were unearthed at Bitnje in the Bohinj area.54 Individual inhumations were also found at Most na Soči.55 Particularly striking is the partial inhumation in a stone cist that was, according to the description by Carlo Marchesetti, paved with stone slabs. The cist only contained the lower extremities, pelvis and part of the spine,56 with a further curiosity in that the lower body remains were positioned with the knee caps facing down. The grave goods date the burial to the Late Hallstatt period. The other two inhuma- tion graves that Marchesetti excavated also held incomplete skeletons, with one missing the head and the other only containing part of the cranium (occipital bone). Flat inhumations came to light in Karnburg/ Krnski grad within the Hallstatt group in Carin- thia.57 Such burials are also known in the Early Iron Age of the Notranjska region.58 The Iapodic area revealed biritual cemeteries, with inhumation predominating in the cemeteries at Kompolje, Pro- zor, Vranič and Klačenica.59 We should mention biritual cemeteries along the River Una (Mekota, 50 Bitenc 1987; see in this volume Bitenc, Pl. 5: 4. 51 Gabrovec 1965, 101, Pl. 12: 1–5; Sagadin 1994–1995, 148; 2004, 42–43. 52 Gabrovec 1965, 101, Pl. 11: 4–6; see in this volume Zupan, Fabec, Laharnar. 53 Škoberne 1999, 21, 29, 34, Fig. 6: Type 10; Škvor Jernejčič 2011; Grahek, Kovač 2020. For the flat inhuma- tion cemeteries of the Dolenjska group that date to the Late Hallstatt period, see Draksler 2007, 149–152, Fig. 45. 54 Gabrovec 1974, 290, 293, Pls. 2: 9; 7: 4; 8: 1. 55 Marchesetti 1893, 97, 133; Urleb 1974, 18; Gabrovec 1974, 300; Svoljšak, Žbona Trkman 1985, 87; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984–1985, 363; Dular, Tecco Hvala 2018, 128–129. 56 Marchesetti only writes of the lower extremities and pelvis in the description of the grave, whereas elsewhere he notes that the grave also contained parts of the spine or vertebrae (Marchesetti 1893, 97, 133). 57 Müller-Karpe 1951, 619; Modrijan 1957, Fig. 18: 10; Pittioni 1954, 624–625; Teržan 1990, 184–185. 58 Guštin 1979, 15–17; Gabrovec 1999, 180; Bavdek, Urleb 2014a, 537; Urleb 1974, 14–19. 59 Balen-Letunić 2004a, 228, 230; Gavranović, Ložnjak Dizdar 2021, 61–62, 74, Fig. 3 with references. 631Early Iron Age cemeteries in Ljubljana. Different burial rites as an indication of heterogeneous social ... Jezerine, Crkvina-Golubić, Ripač), but slao the cemetery at Ostrožac.60 Particularly intriguing are the inhumations from the 9th–8th centuries BC in Veneto and Emilia- -Romagna,61 unearthed either within or at the edge of settlements.62 A burial contemporary to the inhumations from Kongresni trg is that of a woman interred inside the settlement at Montag- nana-Borgo S. Zeno, via Chisogno.63 Inhumations within settlements are also known from Verona- Oppeano. A grave at Ex-Fornace revealed a female skeleton in supine position with the arms extended along the body, but without the lower legs, buried with grave goods.64 We should also mention the grave of a man buried in prone position (late 6th/ early 5th century BC),65 as well as an incomplete skeleton of a man found in a grave pit at Montara (7th or early 6th century BC).66 The cemeteries of Verona predominantly comprise cremations, with rare inhumation burials. Among the earlier ones is the inhumation of an adult woman at the via Da Vinci site, radiocarbon dated to the 9th century BC.67 Other inhumations came to light in the cemeteries at Le Franchine (Graves 42 and 70), Ponte Nuovo and Gazzo Veronese.68 Individual inhumations were found in Este, a number of them also in the cemeteries of Padua.69 Contemporary with those from Ljubljana are the inhumations from Bologna, via S. Donato-Caserna Battistini, which date to the middle – third quarter of the 8th century BC.70 Similar examples are known from the via Cassarini, via Sante Vicenzi, via Beroaldo 60 Mulabdić 2011; Marić 1971; Raunig 1971; 1981; 1982. 61 For inhumation burials from the 9th and 8th centu- ries BC, see Gamba, Voltolini 2018, 209 with references; Zamboni 2018, 215–216. 62 For inhumation burials inside settlements, see Guidi, Saracino 2010, Tab. I. 63 Bianchin Citton, De Min 1998, 399–400, Figs. 247–248; Bianchin Citton et al. 2015, 465–466, Fig. 4. 64 Candelato et al. 2015, 518–520; Saracino, Guidi 2020, 159, Fig. 10.6: 5. 65 Saracino 2009, 66; Guidi, Saracino 2010, 48, Tab. I; Candelato et al. 2015, 519; Saracino, Guidi 2020, 165, Fig. 10.6: 6. 66 Salzani 2008, 23, Figs. 5–6; Saracino 2009, 66; Sara- cino, Guidi 2020, 161, Fig. 10.6: 4. 67 Gonzato 2018, 57–59, 96–100, 118, Fig. 3. 68 Salzani 1985, 73–74, Figs. 91–92; Gamba, Voltolini 2018, 210, Note 19 with references; for the necropolis at Ponte Nuovo, also see Salzani 2005, 34, Figs. 63; 65; for the necropolis at Gazzo Veronese, see Salzani, Morelato 2022. 69 Gamba et al. 2014; Millo 2014. 70 Vanzini 2020, 21, 25, Fig. 7. site in Bologna and Castenaso.71 Inhumations came to light at the San Vitale cemetery in Bologna, also from the 8th century BC.72 Also in Bologna, the via Belle Arti site revealed 39 inhumations, of which the earliest are contemporary with the inhumations from Kongresni trg.73 Although very rare, inhumations are also known from Transdanubia, where cremation was the usual practice. Six inhumations from the late 8th and early 7th centuries BC were found in the cemetery at Süttő.74 An inhumation from the Late Bronze Age came to light in the Budapest-Békásmegyer cemetery;75 Nándor Kalicz sees this unusual burial rite – being the only inhumation within the otherwise urn cemetery – as reflecting influences from eastern Hungary or pre-Scythian nomadic communities. Eastern influences may very likely also be sought in connection with the inhumations from the be- ginning of the Iron Age found in the cemeteries at Vukovar-Lijeva bara, Sotin and Šarengrad.76 ATTEMPT AT INTERPRETING THE INHUMATION BURIALS FROM KONGRESNI TRG The three inhumations from Kongresni trg represent unusual, special burial of individuals77 who did not receive the same treatment and rituals upon their death as the other members of their community. The explanation for this exclusion from the normative burial customs must await a comprehensive monograph of the entire site that includes interdisciplinary analyses. The three burials have different positions within the cemetery and different arrays of grave goods. Grave 25 is linked to Tumulus 1 (Figs. 3; 5). The skeleton was in supine position with the arms along the body (Figs. 5; 9), with pottery sherds found at the head (Fig. 13: 3). In contrast, Graves 29 and 32 were found east of the ring ditch of 71 For Villa Cassarini: Kruta Poppi 1976, 340, Figs. 8; 10; for Castenaso: Gusberti 1994. 72 Pincelli, Morigi Govi 1975; Taglioni 1997. 73 von Eles et al. 2018, 301; von Eles 2021, 134, 136, Fig. 5. 74 Novinszki-Groma 2017. 75 Kalicz-Schreiber 2010, 140, Figs. 348–349, Pl. 103: 1–4. 76 Vinski 1955, 234, 237, 248, Figs. 7, 10–12; Vinski- -Gasparini 1973, 164, 187, Pl. 125; Ložnjak Dizdar 2010, 27; Balen-Letunić 2004b, 17, 19–20, Pls. 5, 6, 7: 1–2. In- humations were also presumably found in Dalj and Batina (Ložnjak Dizdar 2013, 110; Metzner-Nebelsick 2002, 198). 77 See e.g. Murphy 2008; Müller-Scheeßel 2013. 632 Brina ŠKVOR JERNEJČIČ, Petra VOJAKOVIĆ Tumulus 6 (Figs. 3; 10); it is possible they were originally buried on the edge of the tumulus. The analysis of the grave goods from Grave 32 and two radiocarbon dates (Figs. 16: R_Date Kongre- sni trg, Gr. 29, R_Date Kongresni trg, Gr. 32; 17) suggest they were contemporary with the central grave of Tumulus 6.78 Grave 29 held the remains of a girl without grave goods, in supine position with the arms along the body (Figs. 10–11). Bone pathologies indicate health issues prior to death. Buried beside her was an adult woman in Grave 32, which revealed four large cobbles at the level of the spine (Figs. 10; 12). She was found in prone position with the arms crossed, with sherds of a broken pottery vessel at the head, as well as a bronze bracelet and torc under the right leg. The anthropological analysis revealed indications of osteoarthritis and osteoporosis. The prone position is unusual and shows a de- viation from the norm.79 Some authors interpret such burials as reflecting the belief that the spirit of an individual interred in such position cannot return to the world of the living.80 In the case of a violent, premature death, an individual can beco- me nefarious for a community and was therefore subject to specific burial rituals (prone position, offerings of amulets).81 The circumstances and cause of death (premature, death in childbirth or due to disease) can be reflected in the manner and location of burial.82 Considering the characteristics and definition of atypical Early Iron Age burials 78 The central grave of Tumulus 6 held a set of ceramic situlae decorated with bronze rivets and tin leaves, cups, stands, dishes and conical-necked vessels, but also a ce- ramic spindle whorl, bronze pendant and bracelet or torc. 79 E.g. Perego et al. 2020, 84. 80 Pauli 1975, 144, 175–179; Handler 1996; Reynolds 2009; Perego 2014, 171, 174, Tab. 1; Alterauge et al. 2020 with references. 81 Pauli 1975; Perego 2010. 82 Müller-Scheessel et al. 2019, 184. in Veneto as proposed by Elisa Perego,83 we can conclude that Graves 29 and 32 from Kongresni trg in Ljubljana could also be defined as such. Were the girl and adult woman in these two graves subjected to burial rituals different from those for other members of their community because of specific circumstances and/or cause of death or could the burial ritual be an indication of their different provenance? We expect that the (bio)archaeological analysis currently conducted and the monographic publication of the prehistoric cemetery unearthed at Kongresni trg will provide some answers to these questions. Translation: Andreja Maver 83 Perego 2014, 178–181, Tab. 1. Brina Škvor Jernejčič Znanstvenoraziskovalni center SAZU Inštitut za arheologijo Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana brina.skvor-jernejcic@zrc-sazu.si ID orcid: 0000-0003-1101-9914 Slikovno gradivo: Sl. 2, 3, 4 (izdelava: R. Erjavec, M. Božinović, L. Šorli, P. Vojaković). – Sl. 5, 6, 10 (izdelava: P. Vojako- vić). – Sl. 7, 8 (foto: N. Ciglar). – Sl. 9, 11, 12 (foto: arhiv Arhej d.o.o.). – Sl. 9, 13, 14 (risba: T. Korošec). – Sl. 18: 5–6, 10–11 (risba: I. Murgelj). Illustrations: Figs. 2, 3, 4 (design: R. Erjavec, M. Božinović, L. Šorli, P. Vojaković). – Figs. 5, 6, 10 (design: P. Vojaković). – Figs. 7, 8 (photo: N. Ciglar). – Figs. 9, 11, 12 (photo: property of Arhej d.o.o.). – Figs. 9, 13, 14 (drawing: T. Korošec). – Fig. 18: 5–6, 10–11 (drawing: I. Murgelj). Članek je nastal v okviru programa P6-0064 Arheološke raziskave, ki ga financira Javna agencija za znanstvenorazisko- valno in inovacijsko dejavnost RS. This work was supported by the Slovenian Research and Innovation Agency (Grant No. P6-0064, Archaeological Research). Petra Vojaković Arhej d.o.o. Drožanjska cesta 23 SI-8290 Sevnica Filozofska fakulteta UL Oddelek za arheologijo Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana petra.vojakovic@gmail.com ID orcid: 0009-0002-3974-5387