443
Kmetijstvo.
Poglavje iz svinoreje.
Svinjereja na Kranjskem še davno ni tako razvita kakor bi mogla in morala biti. Naša c, kr. kmetijska družba se sicer tudi za svinjerejo zavzema in je kakor na drugih, tako tudi na tem polju dosegla jako lepih uspehov, a naš kmet je še indoleten in zato tudi svinjereja na Kranjskem še dolgo ni na vrhuncu.
In vendar donaša svinjereja obilnih koristij, ako je umna.   Od svinje malone lahko vse porabiš in obrneš v
4
444
prid, tudi parklji, kosti, ščetine in čreva ne gredo v nič. Svinjsko meso in mast sta skoro jedina poboljška, katera si more ubožnejši kmetovalec p ivošči ti. Prašič se spitajv kratkem času ter vrže lepe bankovce, za debela svinječeta se najdejo vedno dobri kupci.
Ali svinje bi dajale še mnogo več dobička, ako bi jih vrstno in pravilno oskrbovali tečno, krmili in večkrat snažili.
Žal, da to naš kranjski kmetski gospodar še vedno ne pozna. Saj kmet zanemarja svinjo v vsakem oziru. Ne ozira se ne na pravilno hranjenje, ne na zdrave hleve, za čistočo in snago pa se že prav čisto nič ne briga, kakor da je to popolnoma nepotrebno. Za vsako drugo domačo žival skrbi kranjski kmet bolje, kakor za prašiča. Ravno to je največja in najškodlivejša napaka pri naših svinjerejcih. Največ radi tega je toliko in tako nevarnih boleznij, največ radi tega se primeri toliko nesreč in toliko neuspehov.
Glede na krmljenje in na snago store naši posestniki navadno to-le: V nesnažno, s staro, okisano pičo do polovice napolnjeno korito vržejo nekoliko klaje ter sem in tja enkrat prešičem površno nasteljejo. Edino, kar store za svinjsko snago, je to, da površno in malomarno na-stiljajo.
Žive ljudje namreč še dandanes, koncem devetnaj-srega veka, v neki nespametni veri, katera uči krivo, da se valja svinja v blatu radi samega veselja do nesna-žnosti. Čim bolj je svinja blatna, čim bolj nesnažna, tem bolj ji vse tekne in tem bolj se debeli — tako zatrjujejo in modrujejo neumni nevedneži in ljudje verujejo. To misel so podedovali od svojih starih očetov in še dandanes se je drže, kakor klošč svoje kože.
Pred toliko in toliko leti ni bila živinoreja tako razvita, kakor je današnje dni. Ljudje so videli, da se valja svinjče po blatu ter so dejali: »Glej no, kako mu valjanje po blatu dobro de.ft To mnenje se je prelones od očeta na sina, od tega zopet na njegove otroke in tako je šlo od ust do ust ter se je med nekaterimi ljudmi ohranilo nepokvarjeno do današnjega dne.
Hvala Bogu in delovanju omikanih Ijudij se nahajajo tudi že gospodarji, kateri so se otresli starinske navade ter se drže novih in koristnih izkušenj. Umen živinorejec da prašičem dosti sveže vode, da se v njej okop-ljejo, očistijo in ohlade, nadalje jih omiva vsak dan s hladno vodo, potem jih pa odrga s slamo. Debele svinje spira tudi po zimi a ne z mrzlo, ampak z mlačno vodo — in kasneje jih odrga s slamo, da se posuše. Ta posel izvršuje v gorkih svinjakih, kajti znano mu je, da se sicer prašiči prehlade.
Svinja ljubi čistočo in snago baš tako, kakor vsaka druga domača žival, čist in snažen prašič je vedno bolj zdrav kakor nesnažen ter donaša večjih dohodkov, kakor nečist in umazan prašič.
To troje borna v naslednjih vrstah poskusili ča-stitim  našim  bralcem in  bralkam  v kratkem dokazati,
da bodo v prihodnje — na svojo lastno korist — umno ravnali s prašiči.
Prašič pušča svoje blato vedno v jednem in istem kotu svinjaka. To stori, da ne ogrdi vsega ležišča. Nikdar se ne vleže na onesnaženi prostor. Ako je le še nekoliko čiste slame v hlevu, poišče si jo ter se zavije vanjo. Ker se onesnaži vedno v enem kotu in ker se ne vleže na blato, zatorej je smatrati za dokazano, da ljubi čistočo in da zametuje nesnago. Res je, da svinja rada drži blata, luž in mlak, a to stori brez dvoma samo zaradi tega, da se ohladi. Privošči svinji čiste vode za kopanje, osnaži jo po koži in prepričal se boš, da ne pojde nič več v blato in v mlako. Ali si že videl kdaj da se valjajo svinjče pozimi v blatu? Pozimi tega ne stori, ker mu ni vroče, a po letu mora iti v nesnažne mlake, ker mu ne daš hladne in čiste vode.
Snaženje kože in umivanje z vodo je svinjam ravno tako ali še bolj koristno, kakor ostalim našim domačim živalim. Zaradi pomankanja vode in nesnažnosti nastane mnogo svinjskih boieznij. Vsak se je že lahko prepričal, da bolehajo prešiči po letu češče, kakor po zimi. Vzrok tej prikazni je nesnaga in velika vročina, katera škoduje posebno debelim svinjam. Ta prouzročitelljca boleznij pa se lahko odstrani s hladno vodo in snaženjem. Pravi ne-spametnež je torej tisti, ki se ne varuje škode. Zakaj pogine v železniških vozovih toliko debelih prašičev ? Zavoljo tega, ker jim primankuje sveže vode, da bi se skopali in ohladili. Kaj je vzrok različnim izpuščajem na koži, kateri so vžasih precej nevarni, ker se jim pridruži huda groznica? Najprvi, najpoglavitnejši in najčešči vzrok tej bolezni je vročina in nesnaga. Uši opazimo največkrat na blatni in zanemarjeni koži, čista živina ne postane ušiva. Akoravno se priklati sem in tja kaka uš, vender se hitro odstrani s snaženjem. V nesnažnih svinjakih dobe zanemarjeni pujski včasih toliko uši, da začno hirati in hujšati in cesto tudi poginejo. Gniloba ščetin je jako nevarna svinjska bolezen, vsled katere počepa mnogo živali}. Na gnilobi ščetin bolen prašič postane slab, ne-vbčen in kasneje prav nič ne je. Dlesna mu je vneta, iz gobca se izceja smrdljiva slina. Ščetine tičijo prav rahlo v koži, malo dete jih more izpuliti, na koncu vsake iz-pnljene ščetine opazimo kapljico črne krvi. Žival vedno hira, da, cesto tudi pogine.
Kaj pa je vzrok tej bolezni in kako jo zabranimo? Odgovor na to vprašanje se glasi: Najpoglavitnejši vzrok gnilobi ščetin je nesnaga.
Omenjeno bolezen odvrnemo tako-le: Svinje imejmo v snažnih svinjakih, dajajmo jim tečne piče ter sveže vode za pijačo in kopanje in slednjič jih očedimo vsak dan po koži. Prašiči postanejo ikravi, ako se klatijo po nečistih kotih, kjer se nahaja človeško blato. Živinozdav-stvo uči, da se prikaže rdečica ali svinjska kuga največkrat med svinjami tistih gospodarjev, kateri jih drže vse leto v nečistih hlevih ter se za snaženje prav nič ne zmenijo.   Nesnaga sicer  ne   povzroči   svinjske kuge,
445
aH vender jo pospešuje t. j. nesnažne živali zbole češče, kakor pa snažne.
Čeden in čist prašič se bolje razvija, hitreje raste ter se bolje spita, kakor nečist in nesnažen. To uči vsakdanja izkušnja in o tem se more vsak sam prepričati. Bodi mi dovoljeno v dokaz navesti vzgled, katerega sem izvršil pred nekoliko leti.
Za poskus sem odbral dve popolnoma podobni svinji. Bili sta enako stari, enako veliki ter enako težki, Prva je bila 14 dni j v nečednem hlevu, rila je po blatu, kolikor ji je bilo drago ter se ni prav nič očedila Drugo svinjo pa sem ukazal zapreti v čist svinjak, vsak dan so jo omili s svežo vodo in tudi za kopanje je bila hladna voda vedno pripravljena. Obe svinji sta dobivali enako hrano v enaki meri. V 15 dneh je tehtala čisto in čedno držana svinja blizo 1 kilograma več, kakor njena nesnažna tovaršica.
Otresite se zastarele in jako napačne misli, da ni potrebno snažiti prašičev. Samo poskusite in redno izvršujte, kar smo zdaj nasvetovali, korist in dobiček ne izostaneta.