24. štev. V Kranju, dne 14. junija 1913. Leto I. Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K 1 —. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Dva dogodka. Dne 8. t. m. je poslal ruski car Nikolaj iz Moskve srbskemu kralju Petru in bolgarskemu kralju Ferdinandu brzojav sledeče vsebine: „Vest o sestanku ministrskih predsednikov zavezniških držav, ki se ga je nameravalo sklicati v Solunu in ki bi se naj kasneje premestil v Petro-grad, me je močno razveselila, ker se mi je zdelo, da ta namen pomenja željo balkanskih držav, da bi se med seboj sporazumele in ojačile zvezo. Z mučnim čustvom sem izvedel, da se ta sklep še ni izvršil in da se balkanske države pripravljajo na bratomoren boj, ki bi bil v stanu, slavo, ki so si jo pridobile združene v zvezi, zatemniti. V tem, tako resnem trenutku apeliram, kakor mi zapoveduje moja pravica in dolžnost, neposredno na Vaše veličanstvo, da oba naroda, bolgarski in srbski, predložita na temelju zavezniške pogodbe Rusiji odločitev vsakega spora, ki bi se nanašal na tolmačenje besedila pogodbe in na obveze, izvirajoče iz te pogodbe. Zato prosim Vaše veličanstvo, da bi ostali zvesti obveznostim, ki ste jih prevzeli in zaupali Rusiji glede rešitve med Bolgarsko in Srbijo sedaj vladajočega spora. Smatrajoč funkcije razsodnika, ne kot prero-gativo (predpravico), marveč kot mučno obveznost, ki sem jo prevzel nase, usojam si Vaše veličanstvo obvestiti, da ne morem biti ravnodušen nasproti vojni med. zavezniki, in smatram za potrebno, konstatirati, da bo morala tista država, ki bo vojno pričela, za to odgovarjati pred celokupnim Slovanstvom in da si jaz pridržujem popolno svobodo postopanja nasproti eventualnim rezultatom takega, tako zločinskega boja." S to svojo brzojavko je car Nikolaj z močno roko posegel v razpor med bratskimi narodi na Balkanu in tako preprečil boj, ki bi bil lahko za Slovanstvo nedoglednih posledic. Zanimivo pa je, da je Rusija posegla vmes samostojno in še predno so to storile velesile, osobito še predno je Avstrija, kot najbližja sose-dinja, napravila kak korak v tej smeri. Tu nas je Rusija zopet enkrat prehitela in to čutimo tembolj, ker je bila ravno Avstrija oni faktorski je najprej Rumuniji svetovala, naj si vzame tam, kjer se najložje dobi in ki je imela tudi sedaj roko vmes, da je Bolgarijo potrjevala v njeni trmi. Jasno, se torej vidi, koliko so nam ruski diplomati naprej, in ako avstrijska diplomacija ne bi bila svetovnoznana po svoji počasnosti, bi človek skoro domneval, da se nahaja tudi v „generalnem štabu" zunanje politike kak sličen špijon, kakor je bil Redi v vojaškem. Komaj smo Rumuniji nasve-tovali, da naj zahteva od Bulgarije v času, ko je bila najbolj zaposlena z vojno s Turki, del ozemlja, takoj je Rusija paralizirala ta korak na ta način, da je rumunskim zahtevam docela pritrdila in na-svetovala Bolgariji, naj odstopi Silistrijo. Tako si je pridobila Rumunijo. Sedaj je pa tudi Rumunija stopila takorekoč popolnoma na srbsko stran. I/.javila je namreč, da bi v slučaju, če bi Bulgarija pričela vojno s Srbi, ne mogla biti nevtralna. Da pa stoji za Srbijo vsa tripelententa itak ni tajnost. Tako je avstrijska politika tudi v ti zadevi dosegla le eno: delala je sama proti sebi in za Srbijo in Rusijo. Zanimiva pa je brzojavka ruskega carja tudi še v drugem oziru. Car se namreč postavlja na stališče pogodbe, ki sta jo svoječasno sklenila Bulgarija in Srbija. V tej pogodbi se določa,- da se ima za vsak slučaj nesporazuma, poklicati Rusijo kot razsojevalko. Car se sklicuje naravnost na dolžnosti obeh kraljev, da ostaneta zvesta podpisani pogodbi. Kakor se čuje, sta tudi že oba zaveznika sprejela definitivno rešitev vseh spornih vprašanj in zahtev po ruskem carju. S tem pa je stopila tudi Bulgarija pod ruski vpliv in Avstriji ni vse intrigiranje nič pomagalo. Kakor začetkom vojne ima tudi sedaj zopet vse one faktorje proti sebi, ki jih je imela v lanskem novembru. Le toliko smo sedaj še na slabšem, da smo povrh vsemu tudi še temeljito zasovraženi. Drugi važni dogodek se je pa dovršil 11. t. m. v Carigradu. Od tamkaj je raznesel brzojav po celem svetu vest, da je bil veliki vezir Mah-mud Šefket paša opoldne na cesti ustreljen. Z Mahmud Šefket pašo pade zadnji steber mladoturške stranke in nje zadnje upanje. Izmed vseh mož, ki jih je spravila mladoturška revolucija na površje, je bil Mahmud Šefket najmarkantnejša oseba. Ko je 1. 1909. užugal protirevolucijo, ki so jo uprizorili pristaši Abdul Hamida, je bil tri leta neomejen diktator Turčije. Njemu se ima pravzaprav zahvaliti sedanji sultan Mahmud Rešid za krono. Neomejeno je vladal ter zastavil vse urade z Mladoturki. Kot vojak je bil v Golzovi šoli in vso njegovo stremljenje je šlo za tem, kako uveljaviti vojaško premoč. A ni se mu posrečilo. Prvi poraz je doživel z Albanci in z vojno v Tripolita-niji. To je mnogo škodovalo njegovemu ugledu. Umel pa tudi ni armade obvarovati notranjih prepirov. Ustanovila se je liberalna liga oficirjev, ki je strmoglavila Mahmuda 16. junija 1912. A še enkrat ga je dvignila mladoturška stranka. To je bilo takrat, ko je polkovnik Enver bej udri v vladno polačo in prisilil z revolverjem v roki Kiamil pašo, da je odstopil. Diktiral je. Enver bej sultanu pismo, s katerim se imenuje za velikega vezirja Mahmud Šefket paša. Ob tej priliki je bil tudi prejšnji vojni minister ustreljen in že takrat je bilo sklenjeno, da mora pasti tudi Mahmud. Častniki liberalne lige so le še čakali, da se sklene mir. In 11. t. m. so izvršili svoj namen, ki se jim je popolnoma posrečil. A ne samo zadnji steber mladoturške stranke je bil Mahmud Sefket paša, nego tudi zadnji bojevnik evropske Turčije. Pred štirimi leti se ga je pozdravljalo kot reorganizatorja turške vojske in Turčije sploh. A motili so se oni, ki so to upali. Evropska Turčija nima več življenske sile. Obstanek ima le še kot azijska država v Siriji in Mali Aziji. Alah ji je sicer zaenkrat milostno ohranil evropsko glavno mesto, a v Carigradu vlada in poveljuje le družba klativitezov, častihlepnežev, intrigantov in morilcev. S krvjo oškropljeni zasedajo prva □ LISTEK Branislav Nušić: Čari. Iz „Ramazanskih večerov". Dalje. Ko pa je preteklo še nekaj mesecev in je Seliha porodila dečka, tu — bi videli Halil-efen-dija! Premajhen mu je kraj, preozke so mu ulice. In kako čudni se mu zde ljudje. Pripoveduje jim, da je postal oče, da ima sina. Srečo mu voščijo, ali zastonj, oni se ne vesele tako kakor on, ne ihte ginjeno, ne smehljajo se srečno in ne hvalijo Alaha tako, kakor on. In darila! Koliko daril prinaša Selihi in ji po-ljubuje lase, čelo, oči, usta, lica in vrat. Takoj pa se obrne tudi k Hatuš-Hanumi ter jo istotako po-Ijubuje in ljubkuje. Ni pozabil iti še isto uro v čamjo, da položi svoj dar in da obdari svoje reveže. Onim psom pod svetilko, na vogalu občinske hiše je pa kupil tokrat za tri metalikc kruha. Naravno, da se je on veselil, ali Hatuš-Hanuma?!! Nosila je otroka, ga poljubovala in uspavala. Če je jokal, ji je bilo to sedaj slajše, kakor prej pesem slavca, ko je sedela v večernem mraku na vrtu. Ljubo ji je bilo, ako je otrok jokal, kajti ako je bil tiho, se ji je zdela hiša kakor izmrta. Ako je pa jokal, so bili vsi prostori oživljeni, polni so onega, po komurje ta hiša tako dolgo hrepenela. Halil-efendi pa je samoobsebi umevno imenoval dečka Hudaverv. Hatuš-Hanuma ga je pa klicala Paša in vsi so se ji pridružili. Tudi Seliha se je veselila, ali to je bilo materino veselje. Drugega veselja ni poznala. Tako se je naselilo veselje v hiši Halil-efen-djja in sanje, ki jih je nekdaj sanjal, so povzele dejansko obliko. In zakaj tudi ne? Saj niso bile več prazne sanje. Ali ni imel sedaj res sina, kateremu je dal ime, ki ga je smatral za nekaj vzvišenega? Drugega ni več treba, kakor da ga alah ohrani zdravega. Ko odrase in konča šole, bo postal častnik, potem bej, kasneje paša in služil bo sultanu. In sultan bo izvedel njegovo ime in tudi očetovo, Halil-efendijevo. Potem ne bo več (Halil) colninski uradnik z mesečno plačo štirih sto pi-jastrov, nego se bo preselil k sinu v Štambul. Tamkaj bo imel Hudavery-paša svoj serajl in on in Hatuš-Hanuma bosta vodila sinu gospodinjstvo. Zakaj Hudavery-paša ne bo imel več časa za take malenkosti. Posvetiti bo moral svoj čas sultanu, s katerim se bosta pomenkovala o vladnih poslih. Medtem pa ko je Halil-efendi tako sanjal, sanjala je tudi Seliha sen; sen katerega ni nikomur zaupala in za kar ji je nedostajalo tudi poguma. Cari je, kupi se jo in zopet proda. Že sedaj je v drugih rokah in kdo ve, kaj jo še čaka. Njo se lahko spodi, ali odpusti, ali proda. Sedaj pa je porodila svojemu gospodu dečka, ter mu napravila toliko veselja; alibi ne bilo pravično, ko bi jo poleg Hatuš-Hanume vzel za ženo? Saj se je le redkokdaj pripetilo, da oni, komur je čari porodila dečka, ne bi vzel matere za ženo. Ali bo Halil-efendi tudi tako ravnal? To je, o čemur sanjari Seliha noč in dan, Paša, Hudavery-paša, pa vidno dorašča. Ako se mu sleče hlačice in ako se mu jih hoče prihodnjič zopet obleči — glej, že so mu premajhne. In ta glavica! Saj pravzaprav že ni več glavica, nego glava in vidi se, da je rojen le za pašo. Krasne oči ima, oči Selihe, vse drugo pa je podobno Halil-efendiju. Ako hoče Hatuš-Hanuma napraviti svojemu efendiju posebno veselje, treba ji je le sledeče povedati: „Efend'm, usta, čelo, nos, vse je podobno le tebi?" Vobče pa živi mali mož prav kakor paša. Ne ve se prav, kdo ga bolj razvaja: ali Seliha ali Hatuš-Hanuma. Naravnost kregata se, kdo ga bo povil, ali kdo mu bo kaj ponudil. In te dve ženi, ki nista bile niti trenotek ljubosumni, ko sta si delile ljubezen enega in istega moža, postali sta naravnost egoistični, če se je šlo zato, da si prh dobita ljubezen tega otroka. In prišle so ure, v katerih je Seliha težko trpela. Ce je semtertja malega Pašo zazibala v spanje ter ga poljubujoč ljubkovala, mu je revica šepetala: „Vzeli te mi bodo, saj si.njih, mati tvoja pa je še vedno čari." Daije. mesta in izpodrivajo drug drugega zopet s krvjo. In čudno ni, ako ti ljudje nimajo smisla za interese države, za potrebe ljudstva. Med tem pa vre v Aziji. Armenski nemiri, divji Kurdi, ljubosumnost Arabcev proti Osmanom, vse se nekam pripravlja za izbruh. Carigrajski mogočniki, pa se ne upajo poslati domov niti anatolskih čet izpred Cataldže, ker se boje, da nastane tudi v Aziji zadnji boj za nekdaj tako mogočno turško carstvo. POLITIČNI PREGLED. Parlament. Ker so začeli Rusini, združeni z češkimi agrarci v državnem zboru obstrukcijo, da zabranijo sprejetje finančnega načrta, je skoraj gotovo, da se državnim uradnikom, ki željno pričakujejo službeno pragmatiko, ne bo moglo olajšati neznosno gmotno stanje. Ker pa vsled nesprejetega finančnega načrta tudi dežele ne dobe pričakovanih dohodkov iz davka na žganje, bodo morali tudi učitelji še nadalje stradati. Zbornica obravnava sedaj proračunski provizorij, katerega mora spraviti vlada pred koncem tega meseca pod streho. Tudi tej predlogi je pretila obstrukcijska nevarnost, katero so vlada in stranke večine preprečile le s tem, da so se zedi-nile, da finančni načrt ne pride na vrsto v tem poletnem zasedanju. Sicer pa izjavljajo češki agrarci že zdaj, da zadene finančni načrt v jesenskem zasedanju še na večje težkoče. Slaba tolažba za državne uradnike in učitelje! Deli naj se deželni šolski svet na Štajerskem. Tako je zahteval te dni v državnem zboru klerikalni poslanec dr. Verstovšek. Mi bi ne imeli nič proti delitvi v nemški in slovenski oddelek, če bi to klerikalci zahtevali v slovenskem, ne pa v klerikalnem interesu. Toda delovanje kranjskega deželnega šolskega sveta, kjer klerikalna večina na najostudnejši način mrcvari učiteljstvo, ki se ji politično ne pokorava, kaže, da je bolje gostovati pri tujcu kot pa pri rodnem bratu. Finance mestnih in kmečkih občin naj vlada hitro in temeljito zboljša. Ta predlog sta stavila zadnje dni v državni zbornici dva nemška i poslanca. To izboljšanje naj bi se doseglo na na-slednji način: 1. Občine naj se odškodujejo za posle v pre-nesenem delokrogu; 2. Gospodarska podjetja občin, ki služijo jav- i nosti, naj se oproste pridobninskega davka; 3. Občinsko premoženje in volila občinam v j dobrodelne namene naj so prosta vseh pristojbin. Vrhtega zahteva predlog še druge ugodnosti za občinske blagajne. Nova ogrska vlada. Po Lukacsevem padcu je sestavil novo ogrsko vlado znani bivši zbornični predsednik Tisza, ki tepta z nogami ustavne pravice opozicijonalnih poslancev. V njegovo ministrstvo je vstopila večina ministrov Lukacsevega kabineta. Važno za Hrvate je dejstvo, da bivši minister Josipovich ni hotel vstopiti v novo vlado, ker se ne strinja z nazori novega ministrskega predsednika, ki se zavzema v smislu nekdanjega Khuenovega sistema za nasilno politiko na Hrvatskem. Hrvate čakajo torej še hujši časi. Sicer pa se napoveduje Tiszovi vladi kratko življenje, ki se bode končalo ne z zmago vladne večine, niti z zmago opozicije, temveč z vojaško diktaturo, ki edina lahko varuje koristi dinastije, pa tudi koristi drugih narodnosti na Ogrskem proti samopašnim magnatom vladne ali opozicijonalne baze. Razpoloženje na Ogrskem. Tisza je prevzel vladne vajeti na Ogrskem. Posledica temu je, da je doseglo razburjenje javnega mnenja vrhunec. Opozicija prorokuje Tiszi-nemu stremljenju žalosten konec, in opozicijonalno časopisje celo povdarja, da ni pri tem boju izključena osebna nevarnost ministrskega predsednika. Socijalisti gredo v svojem sovraštvu do Tisze tako daleč, da povdarjajo, da za odstranitev tega moža ni nobeno sredstvo preslabo. Nasproti temu povdarja Tisza in njegovi privrženci, da se mora boj med vladno stranko in opozicijo v korist Ogrske dobojevati do konca. Zato bo predložil, če bo treba, državni zbornici predlogo, po kateri izgubi oni poslanec, ki se upira odredbam zborničnega predsednika, svoj mandat in pasivno volilno pravico. Tako upa Tisza ukrotiti opozicijo in ne služiti ogrskemu ljudstvu, temveč maloštevilnim ogrskim magnatom, ki se boje za svojo politično moč. Dr. Karel Triller je odložil svoje mandate. Odložil je mandat" kot deželni odbornik, kot deželni poslanec, odpovedal se je pa tudi častnemu mestu podžupana ljubljanskega mesta in izstopil iz mestnega sveta. Povod temu so napadi, katerim je bil Triller zadnje dni izpostavljen zaradi znanega glasovanja v prid dr. Šu-steršiču, in ki so izhajali iz najradikalnejših vrst na-rodno-napredne stranke. Zdi se nam, da bi bilo na mestu malo manj radikalnega zabavljanja, pa več radikalnega dela, na drugi strani pa manj prenagljene užaljenosti. Mahmud Šefket paša, turški ministrski predsednik je bil dne 11. junija umorjen. Šefket paša je oni mož, ki je potlačil leta 1909 protirevolucijo sultana Abdul Hamida, ki je hotel z zvestimi četami zopet odpraviti ustavo, katero so izsili za turško državo Mlado-turki. Zaradi tega so Mladoturki sultana Hamida odstavili, kar je izvršil Šefket paša s svojim armadnim zborom po zmagi nad sultanovimi četami. Tako je rešil domovino absolutizma. Šefket pa je tudi oni mož, ki je prevzel po odstranitvi velikega vezirja Kiamil paše in po umoru vojnega ministra Nazim paše vlado nad nesrečno turško državo. Pot do vlade si je nadelal s tem, da je zavrgel načrt Kiamilove vlade, ki je hotela tudi za ceno rs ve te ga" mesta Odrina z balkanskimi zavezniki skleniti mir, in da se je postavil na stališče-, da se mora Odrin z nadaljevanjem vojne rešiti. Nikakor pa dejansko ni izpolnil obljube, ker je po nepotrebnem večmesečnem vojevanju sklenil mir brez Odrina vsekakor pod slabšimi pogoji, kot bi ga sklenil prednik Kiamil, ker je bila Turčija še lastnica mogočnih trdnjav Odrina, Janine in Skadra. šefket paša je tako združil na svoje rame krivdo za odstavljenega sultana Hamida, umorjenega Nazim pašo in za neuspehe pri sklepanju miru. V tem je tudi iskati vzrok njegove smrti, ki nosi značaj političnega umora. Odnošaji med balkanskimi zavezniki so zelo napeti. V Macedoniji, ki tvori jedro prepira, je zbranih okoli 800.000 mož, ki čakajo povelja, da se navale na nasprotnika, ki so mu bili pred nekaj tedni sobojevniki. Kako resna da je situacija, se vidi iz pisma, ki ga je poslal ruski car Nikolaj srbskemu kralju Petru in bolgarskemu kralju Ferdinandu, svareč pred bratomorno vojsko in. ponujajoč svoje razsodništvo. Ne dvomimo, da bo imel ta carjev korak zaželjen uspeh, ki je bil na vsak način že zagotovljen vnaprej, ker bi se car drugače pač ne izpostavil osebno. Videti je že rahle posledice tega pisma. Srbija izjavlja, da ne bo takoj anektirala macedonskih pokrajin, katere je bila zasedla, ampak da bo najprej poskusila z vsemi mirnimi sredstvi doseči revizijo srbsko-bolgarske pogodbe. Nadalje je na-svetovala Srbija Bolgariji demobilizacijo, da se zniža stanje čet na četrtino sedanjega stanja. Bolgarija baje temu predlogu pod gotovimi pogoji ni nasprotna. Ko pritisnejo še velesile, bodo se gotovo prepirajoči se zavezniki mirno pobotali. Poljaki balkanskim Slovanom. Odlični Poljaki so poslali jugoslovanskim univerzam, odličnim vladnim krogom in glavnim listom v Belgradu in Sofiji naslednjo spomenico: Še vedno polni veselja in navdušenja, ki so ga povzročile velikanske zmage balkanskih Slovanov v srcih Poljakov, čujemo z žalostjo, da so se pojavili med zavezniki spori. Ali ne spominja žalostna zgodovina poljska naših balkanskih bratov, da zmaga ni vse, temveč da je treba sloge, da se ne sme nuditi sovražniku priložnost veseliti se slovanske nesloge. L,e sta Francija in Španija po sporih radi Maroka sklenili zvezo, kaj naj razruši zvezo onih Slovanov, ki so skupno premagali svojega tlačitelja. Naravna pamet, skupne koristi, skupna slava zahteva to. Vaša sloga je Vaša in naša moč. Evropa gleda na Vas. Vi jo boste prisilili, da Vas občuduje v miru in v vojni. Novo bulgarsko ministrstvo sestavlja znani dr. Danev. Kakor je znano, je prejšnji ministrski predsednik Gešov odstopil s svojim kabinetom, ker je bil mnenja, da v teh za Bolgarijo težkih časih ne more prevzeti odgovornosti vlada iz ene politične stranke, temveč da je treba za to vlado, ki je sestavljena iz zastopnikov vseh večjih političnih strank, ki naj tako prevzamejo odgovornost za ukrepe v spornih vprašanjih balkanskih zaveznikov. Tako koalicijsko vlado je hotel ustanoviti dr. Danev, kar pa se mu ni posrečilo, ker načelnik demokratske stranke Malino v ni hotel vstopiti v kabinet. Izlet v Egipt. Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. Dalje. V bolje razumevanje mojih opazovanj in vti-skov o Ponilju nekaj pripomb o kulturi in verstvu starih in sedanjih Egipčanov. Egipčane poznamo kot morda najstarejši kulturni narod. Eden glavnih znakov kulturnosti je literatura, ki so jo Egipčani imeli v obilni meri, kakor se da dokazati iz tisočletnih spomenikov, ki je pa žal, izgubljena. Pisava Ponilčanov je obstajala iz podob, slika je nadomeščala besedo, n. pr. mesto iz črk sestavljene besede golob je bila upodobljena slika tega ptiča, mesto skupine črk solnce je stala podoba solnca in po teh slikah so čitali Egipčani. Ker je bil ta način pisave jako zmeden, so začeli sestavljati različne slike, posamezne dele okrajševati, jih združevali v gruče, zaokrožili in tako storili nekako stenografijo, ko so jo uporabljali zlasti za pisanje na papirusu, praočetu današnjega papirja. Ta pisava se je nazivala hiera-tična. Še bolj priprosto je bilo pisanje poznejšega časa t. zv. demotično, v katerem se prvotne živalske slike jedva še spoznajo. Pod vplivom grške kulture izgine sčasoma skoro popolnoma težka prvotna pisava, se nadomesti z grškimi črkami in le za one glasove, za katere grški alfabet ni imel znakov, (š, ch) se vporabljajo zelo spremenjene prvotne slike. To je takozvani koptski alfabet, zadnji način egiptske pisave pred zdaj veljavno arabsko. Umevno je. da je bila prvotna težka pisava, ki jo nazivamo z grškim imenom hieroglifska, um-Ijiva le maloštevilnim staroegipčanskim izobražencem in da je prizadevala evropskim raziskovalcem mnogo preglavice, francoski učenjak Champollion je naposled primerjaje napise na znameniti Rosett-ski plošči, ki so bili sestavljeni v staroegiptskem, koptskem in grškem narečju, katerih vsebina se je pa dobesedno vjemala, prišel do razčrkanja kraljevega imena „Ptolomej" in na tej podlagi vedno dalje iskaje sestavil nekak ključ za egiptovski alfabet. Po njem pričeto delo so nadaljevali drugi strokovnjaki in prišli do najlepših uspehov, do resul-tatov, ki skoro povsodi potrjujejo mnenje in na-ziranje prvega evropskega zgodovinarja Egipta, pred 2500 1. živečega Grka Herodota, čegar opisu in zgodovini Egipta so se do pred dobrimi 100 1. neverno posmehovali. Prvotno versko naziranje Ponilčanov je bilo kakor skoro pri vseh še barbarskih narodih, fetiši-zem, t. j. častili so gotove živali, ker so mislili, da si jih je izvolilo božanstvo za svoje bivališče in da se v njih razodeva. Tako so jim bile svete mačke, krave, krokodili, ihnevmoni, da, celo nekatere ribe in žabe. V največji časti so imeli svetega črnega bika z belo liso na Čelu in mesečnim krajcem na desni strani, imenovanega Apis. Častili so ga predvsem v Memfisu in verovali, da se v njem pojavlja bog Ptah, patron imenovanega kraja. (Primerjaj belega slona v Siamu). Sploh je tedaj vsak okraj imel lastno božanstvo. Sčasoma so prišli tudi Egipčani k spoznanju, da je človek gospodar narave in da si vsaj gotove prirodne sile lahko podvrže. To spoznanje se pojavlja očitno v vpodabljanju bogov in boginj o človeški podobi. Da bi pa ne bilo kake zamere in morda tudi, da bi se ljudstvo vživelo ložje v pre-j membo, okrasili so človeško podobo onih bogov in I boginj, ki so jih prej častili v živalski podobi, z glavo ali vsaj s karakterističnim znakom dotične živali. Tako se postavlja bog Amon z ovčjo glavo ] nad človeškim telesom, različne boginje, ki so jih [ prej smatrali za prebivajoče v kravah, krase nad i človeško glavo rogovi i. t. d. V tem času verujejo i Ponilčanje še na razvrstitev bogov po dostojanstvu. Prvak vseh je bog Ra, zelo v časti nekdanji dobrotni, zahrbtno umorjeni vladar Egipta Oziris j in njegova žena Izis. Dobrotni Horus, Ozirisov sin oživi zopet očeta, ki postane vladar v podzemlju. Kot naravno ljudstvo je prebivalstvo Egipta že od nekdaj spoznalo vpliv velikih prirodnih prikazni], zlasti zvezd in solnca, in naravnalo svoj koledar po njegovem teku. Kot povzročitelj egiptov-' ske rodovitnosti je bilo solnce v velikih časteh, ; predstavljali so si je kot pisanega sokola ali vsled I njegove okrogle postave kot hrošča-govnobrbca j (skarabeus). Ko je v srednjem veku bilo Tebe I središče države, so združili ondotno domače bo-1 žanstvo Amona Ls solnčnim božanstvom (Re) in 1 častili Amon-Reja kot največjega boga, mu sezidali mnogobrojna svetišča in mu odkazali k proslavljanju — bolje njegovim duhovnikom — velikanska darila in skoro ves plen zmagovitih vojsk. Slava Amonova je trajala — četudi začasno pretrgana po vspehu konkurenčnih bogov — do krščanstva in znano je, da je Aleksander Veliki počastil oazo ranju. Narodno-gospodarstvo. Razredna loterija. Pred kratkim se je objavil načrt igranja za razredno loterijo, ki začne poslovati v novembru. Poglavitne točke tega načrta so naslednje: Prva razredna loterija obsega 100.000 srečk, na katere pade v petih žrebanjih (razredih) 50.000 dobitkov, ki se izplačajo brez vsakega odbitka v denarju, in so popolnoma prosti kolekovine. V prvih štirih razredih se izžreba po 2500 dobitkov, v petem razredu pa ostalih 40.000 dobitkov. Vsega skupaj se izsrečka tri četrtine vseh igralnih vložkov, torej 14,450.000 kron in sicer stopnjevaje od. 347.000 kron v prvem razredu do 860.000 K v četrtem razredu in 11,875.200 kron v petem razredu. V prvih štirih razredih znašajo največji dobitki 60.000, 70.000, 80.000 in 100.000 kron. V petem razredu znaša največji dobitek 300.000 K, kateremu slede dobitki po 200.000, 100.000, 60.000, 50.000 kron itd. Vrhutega vsebuje peti razred še premijo 700.000 kron, ki jo dobi ona srečka, katera je bila najzadnje izžrebana z zneskom najmanj 2000 K. Tu odloči torej slučaj, kateremu dobitku petega razreda med 2000 in 300.000 kron pripade ta premija. Najnižji dobitki v posameznih razredih znašajo: 80, 120, 160, 200 in 300 kron. Posamezne srečke so označene s številkami od 1 do 100.000. Srečke se izdajajo le v položnicah za vsak razred (razredne srečke.) Izdaja razrednih srečk se vrši v celih, četrtinskih in osminskih srečkah. Vložek znaša pri vsakem razredu 40 kron za celo srečko, 10 kron za četrtinsko in 5 kron za osminsko srečko. Cenejše ali dražje prodajanje srečk je prepovedano. Ta cena razrednih srečk pa velja v drugem, tretjem, četrtem in petem razredu le za onega, ki s tem, da pokaže srečko prejšnjega razreda, dokaže, da je že igral v prejšnjem, odnosno prejšnjih. Kdor vstopi v razredno loterijo šele potem, ko je že kak razred odigral, ima doplačati vse zneske za one razrede, ki so že igrali. To pa raditega, ker odpade po gorenji razvrstitvi največ šans na peti razred. Srečka, ki se je izžrebala v prvem, drugem, tretjem ali četrtem razredu, ne igra več v višjem' razredu. Igralec, čegar srečka je bila izžrebana v prvem, drugem, tretjem ali četrtem razredu, lahko igra v ostalih razredih le tedaj, ako se kupi srečko z drugo številko in doplača zneske vseh onih razredov, ki so že igrali. Razredna srečka utemelji prvič pravico do udeležbe na igri v določenem razredu, drugič pa pravico, da se po plačilu le ene razredne vložke dobi srečko z isto številko za prihodnji razred. Ako se torej hoče igralec, čigar srečka ni bila' izžrebana, udeležiti igre še v nadaljnih razredih, ima tam, kjer je kupil prvo srečko, kupiti obnovitveno srečko. Plačati pa mora vložek in pokazati srečko onega razreda, ki je zadnji igral in to najkasneje osem dni pred začetkom prihodnje igre. Igralci, ki zamude ta rok, izgube pravico do obnovitvene srečke. Sive, kjer so ga duhovniki velikanskega tamošnjega Amon-Rejevega svetišča sprejeli kot sinu tega božanstva. Stari prebivalci Bilad el Mazr, kakor nazivajo Arabci Egipet, so verovali v posmrtno življenje. Mislili so si, da umrli stanujejo na krasnih poljanah, kjer raste 7 komolcev visoko žito, ki je žanjejo kakor pred smrtjo. Da bi ranjki ne pogrešali nikakih dobrot prejšnjega življenja, sezidali so jim sorodniki obširna grobišča, kjer se lahko prosto gibljejo, pokladali v grobove darila in jedila in celo majhne podobice predstavljajoče sužnje, ki jih pokojnik s čarobno zakletvijo vzbudi v življenje, da mu pomagajo pri delu. Da bi rajnik postal deležen vseh zabav in časti, ki jih je vžival v življenju, poslikali so potomci stene grobišča z zelo živimi posnetki in prizori njegovega prejšnjega delovanja. Pozneje so prišli do naziranja, da se posmrtno življenje nadaljuje v podzemlju, kraju, ki ga solnce obseva ponoči. Zelo razširjeno je bilo tudi naziranje o obstoju duše, ki po smrti človeka zapusti in leta po svetu v ptičji podobi, ki se pa poljubno vrne v človeško telo, ako je dobro ohranjeno. Da bi se to omogočilo, preparirali so truplo da ni zgnilo in razpadlo s tem, da so gnijoče dele: možgane, srce in obisti vzeli s telesa, ostalo truplo pa balzamirali, povili v platnene odeje in ovoje in pokopali. Na ta način se je posrečilo trupla tako dobro ohraniti, da se po 5—6000 letih pri teh mrličih, zvanih munije, še izvrstno razločijo poteze v obrazu. Dalje. Ako se hoče v zadnjem razredu kupiti obnovitveno srečko, se mora dokazati, da se je plačalo vložke vseh razredov, ki so igrali. One srečke, ki niso bile pravočasno obnovljene, se lahko prodajo novo vstopivšim igralcem. Prodajalec srečk ima dolžnost, da proda onemu igralcu, ki je pravočasno zahteval obnovitev, novo (delno) srečko potem, ko je uničil srečko prejšnjega razreda. Izplačalo se bo dobitke proti izročitvi onih srečk, ki so zadele. Izplača se ves znesek, ne da bi se kaj odtegnilo; osobito se ne bo odtegnila kaka pristojbina za dobitek. Dobitki, ki presegajo znesek 2000 K za celo srečko, se izplačajo (in sicer tudi vse k tej srečki spadajoče delne srečl< w \ J l e i I J\Zs\Zs\A*S\/ 03 o. 03* Semenska ajda črna in siva. LUJajdič, Hrani Deželni pridelki, špecerijsko blago. Priznano najboljši dalma- Cal#%»»!l'* tinski portland cement ff^O" WfiO za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje Svetle sezamove tropine. == Umetna gnojila. = o. a> O) *cT O b/) a> B 2 Gnojilo za ajdo: superfosfat in kostna moka. Najstarejša trgovina Ferd. Saiovic v Kranju poprej C. P!eiweiss 10 4—24 priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno priporoča slavnemu občinstvu za poletno sezijo bogato izbiro oblek za moške in ženske. ni sUs Kreditno društvo v Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po 13-24 brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju,