24. štev.
V Kranju, dne 14. junija 1913.
Leto I.
Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K 1 —. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Dva dogodka.
Dne 8. t. m. je poslal ruski car Nikolaj iz Moskve srbskemu kralju Petru in bolgarskemu kralju Ferdinandu brzojav sledeče vsebine:
„Vest o sestanku ministrskih predsednikov zavezniških držav, ki se ga je nameravalo sklicati v Solunu in ki bi se naj kasneje premestil v Petro-grad, me je močno razveselila, ker se mi je zdelo, da ta namen pomenja željo balkanskih držav, da bi se med seboj sporazumele in ojačile zvezo. Z mučnim čustvom sem izvedel, da se ta sklep še ni izvršil in da se balkanske države pripravljajo na bratomoren boj, ki bi bil v stanu, slavo, ki so si jo pridobile združene v zvezi, zatemniti.
V tem, tako resnem trenutku apeliram, kakor mi zapoveduje moja pravica in dolžnost, neposredno na Vaše veličanstvo, da oba naroda, bolgarski in srbski, predložita na temelju zavezniške pogodbe Rusiji odločitev vsakega spora, ki bi se nanašal na tolmačenje besedila pogodbe in na obveze, izvirajoče iz te pogodbe. Zato prosim Vaše veličanstvo, da bi ostali zvesti obveznostim, ki ste jih prevzeli in zaupali Rusiji glede rešitve med Bolgarsko in Srbijo sedaj vladajočega spora.
Smatrajoč funkcije razsodnika, ne kot prero-gativo (predpravico), marveč kot mučno obveznost, ki sem jo prevzel nase, usojam si Vaše veličanstvo obvestiti, da ne morem biti ravnodušen nasproti vojni med. zavezniki, in smatram za potrebno, konstatirati, da bo morala tista država, ki bo vojno pričela, za to odgovarjati pred celokupnim Slovanstvom in da si jaz pridržujem popolno svobodo postopanja nasproti eventualnim rezultatom takega, tako zločinskega boja."
S to svojo brzojavko je car Nikolaj z močno roko posegel v razpor med bratskimi narodi na Balkanu in tako preprečil boj, ki bi bil lahko za Slovanstvo nedoglednih posledic.
Zanimivo pa je, da je Rusija posegla vmes samostojno in še predno so to storile velesile, osobito še predno je Avstrija, kot najbližja sose-dinja, napravila kak korak v tej smeri. Tu nas je
Rusija zopet enkrat prehitela in to čutimo tembolj, ker je bila ravno Avstrija oni faktorski je najprej Rumuniji svetovala, naj si vzame tam, kjer se najložje dobi in ki je imela tudi sedaj roko vmes, da je Bolgarijo potrjevala v njeni trmi.
Jasno, se torej vidi, koliko so nam ruski diplomati naprej, in ako avstrijska diplomacija ne bi bila svetovnoznana po svoji počasnosti, bi človek skoro domneval, da se nahaja tudi v „generalnem štabu" zunanje politike kak sličen špijon, kakor je bil Redi v vojaškem. Komaj smo Rumuniji nasve-tovali, da naj zahteva od Bulgarije v času, ko je bila najbolj zaposlena z vojno s Turki, del ozemlja, takoj je Rusija paralizirala ta korak na ta način, da je rumunskim zahtevam docela pritrdila in na-svetovala Bolgariji, naj odstopi Silistrijo. Tako si je pridobila Rumunijo.
Sedaj je pa tudi Rumunija stopila takorekoč popolnoma na srbsko stran. I/.javila je namreč, da bi v slučaju, če bi Bulgarija pričela vojno s Srbi, ne mogla biti nevtralna. Da pa stoji za Srbijo vsa tripelententa itak ni tajnost. Tako je avstrijska politika tudi v ti zadevi dosegla le eno: delala je sama proti sebi in za Srbijo in Rusijo.
Zanimiva pa je brzojavka ruskega carja tudi še v drugem oziru. Car se namreč postavlja na stališče pogodbe, ki sta jo svoječasno sklenila Bulgarija in Srbija. V tej pogodbi se določa,- da se ima za vsak slučaj nesporazuma, poklicati Rusijo kot razsojevalko. Car se sklicuje naravnost na dolžnosti obeh kraljev, da ostaneta zvesta podpisani pogodbi.
Kakor se čuje, sta tudi že oba zaveznika sprejela definitivno rešitev vseh spornih vprašanj in zahtev po ruskem carju. S tem pa je stopila tudi Bulgarija pod ruski vpliv in Avstriji ni vse intrigiranje nič pomagalo. Kakor začetkom vojne ima tudi sedaj zopet vse one faktorje proti sebi, ki jih je imela v lanskem novembru. Le toliko smo sedaj še na slabšem, da smo povrh vsemu tudi še temeljito zasovraženi.
Drugi važni dogodek se je pa dovršil 11. t. m. v Carigradu. Od tamkaj je raznesel brzojav po celem svetu vest, da je bil veliki vezir Mah-mud Šefket paša opoldne na cesti ustreljen.
Z Mahmud Šefket pašo pade zadnji steber mladoturške stranke in nje zadnje upanje. Izmed vseh mož, ki jih je spravila mladoturška revolucija na površje, je bil Mahmud Šefket najmarkantnejša oseba. Ko je 1. 1909. užugal protirevolucijo, ki so jo uprizorili pristaši Abdul Hamida, je bil tri leta neomejen diktator Turčije. Njemu se ima pravzaprav zahvaliti sedanji sultan Mahmud Rešid za krono. Neomejeno je vladal ter zastavil vse urade z Mladoturki. Kot vojak je bil v Golzovi šoli in vso njegovo stremljenje je šlo za tem, kako uveljaviti vojaško premoč. A ni se mu posrečilo. Prvi poraz je doživel z Albanci in z vojno v Tripolita-niji. To je mnogo škodovalo njegovemu ugledu. Umel pa tudi ni armade obvarovati notranjih prepirov. Ustanovila se je liberalna liga oficirjev, ki je strmoglavila Mahmuda 16. junija 1912.
A še enkrat ga je dvignila mladoturška stranka. To je bilo takrat, ko je polkovnik Enver bej udri v vladno polačo in prisilil z revolverjem v roki Kiamil pašo, da je odstopil. Diktiral je. Enver bej sultanu pismo, s katerim se imenuje za velikega vezirja Mahmud Šefket paša. Ob tej priliki je bil tudi prejšnji vojni minister ustreljen in že takrat je bilo sklenjeno, da mora pasti tudi Mahmud. Častniki liberalne lige so le še čakali, da se sklene mir. In 11. t. m. so izvršili svoj namen, ki se jim je popolnoma posrečil.
A ne samo zadnji steber mladoturške stranke je bil Mahmud Sefket paša, nego tudi zadnji bojevnik evropske Turčije. Pred štirimi leti se ga je pozdravljalo kot reorganizatorja turške vojske in Turčije sploh. A motili so se oni, ki so to upali. Evropska Turčija nima več življenske sile. Obstanek ima le še kot azijska država v Siriji in Mali Aziji. Alah ji je sicer zaenkrat milostno ohranil evropsko glavno mesto, a v Carigradu vlada in poveljuje le družba klativitezov, častihlepnežev, intrigantov in morilcev. S krvjo oškropljeni zasedajo prva
□ LISTEK
Branislav Nušić:
Čari.
Iz „Ramazanskih večerov".
Dalje.
Ko pa je preteklo še nekaj mesecev in je Seliha porodila dečka, tu — bi videli Halil-efen-dija! Premajhen mu je kraj, preozke so mu ulice. In kako čudni se mu zde ljudje. Pripoveduje jim, da je postal oče, da ima sina. Srečo mu voščijo, ali zastonj, oni se ne vesele tako kakor on, ne ihte ginjeno, ne smehljajo se srečno in ne hvalijo Alaha tako, kakor on.
In darila! Koliko daril prinaša Selihi in ji po-ljubuje lase, čelo, oči, usta, lica in vrat. Takoj pa se obrne tudi k Hatuš-Hanumi ter jo istotako po-Ijubuje in ljubkuje. Ni pozabil iti še isto uro v čamjo, da položi svoj dar in da obdari svoje reveže. Onim psom pod svetilko, na vogalu občinske hiše je pa kupil tokrat za tri metalikc kruha. Naravno, da se je on veselil, ali Hatuš-Hanuma?!! Nosila je otroka, ga poljubovala in uspavala. Če je jokal, ji je bilo to sedaj slajše, kakor prej pesem slavca, ko je sedela v večernem mraku na vrtu. Ljubo ji je bilo, ako je otrok jokal, kajti ako je bil tiho, se ji je zdela hiša kakor izmrta. Ako je pa jokal, so bili vsi prostori oživljeni, polni so onega, po komurje ta hiša tako dolgo hrepenela.
Halil-efendi pa je samoobsebi umevno imenoval dečka Hudaverv. Hatuš-Hanuma ga je pa klicala Paša in vsi so se ji pridružili.
Tudi Seliha se je veselila, ali to je bilo materino veselje. Drugega veselja ni poznala.
Tako se je naselilo veselje v hiši Halil-efen-djja in sanje, ki jih je nekdaj sanjal, so povzele dejansko obliko. In zakaj tudi ne? Saj niso bile več prazne sanje. Ali ni imel sedaj res sina, kateremu je dal ime, ki ga je smatral za nekaj vzvišenega? Drugega ni več treba, kakor da ga alah ohrani zdravega. Ko odrase in konča šole, bo postal častnik, potem bej, kasneje paša in služil bo sultanu.
In sultan bo izvedel njegovo ime in tudi očetovo, Halil-efendijevo. Potem ne bo več (Halil) colninski uradnik z mesečno plačo štirih sto pi-jastrov, nego se bo preselil k sinu v Štambul. Tamkaj bo imel Hudavery-paša svoj serajl in on in Hatuš-Hanuma bosta vodila sinu gospodinjstvo. Zakaj Hudavery-paša ne bo imel več časa za take malenkosti. Posvetiti bo moral svoj čas sultanu, s katerim se bosta pomenkovala o vladnih poslih.
Medtem pa ko je Halil-efendi tako sanjal, sanjala je tudi Seliha sen; sen katerega ni nikomur zaupala in za kar ji je nedostajalo tudi poguma. Cari je, kupi se jo in zopet proda. Že sedaj je v drugih rokah in kdo ve, kaj jo še čaka. Njo se lahko spodi, ali odpusti, ali proda. Sedaj pa je porodila svojemu gospodu dečka, ter mu napravila toliko veselja; alibi ne bilo pravično, ko bi jo
poleg Hatuš-Hanume vzel za ženo? Saj se je le redkokdaj pripetilo, da oni, komur je čari porodila dečka, ne bi vzel matere za ženo. Ali bo Halil-efendi tudi tako ravnal? To je, o čemur sanjari Seliha noč in dan,
Paša, Hudavery-paša, pa vidno dorašča. Ako se mu sleče hlačice in ako se mu jih hoče prihodnjič zopet obleči — glej, že so mu premajhne. In ta glavica! Saj pravzaprav že ni več glavica, nego glava in vidi se, da je rojen le za pašo. Krasne oči ima, oči Selihe, vse drugo pa je podobno Halil-efendiju.
Ako hoče Hatuš-Hanuma napraviti svojemu efendiju posebno veselje, treba ji je le sledeče povedati:
„Efend'm, usta, čelo, nos, vse je podobno le tebi?"
Vobče pa živi mali mož prav kakor paša. Ne ve se prav, kdo ga bolj razvaja: ali Seliha ali Hatuš-Hanuma. Naravnost kregata se, kdo ga bo povil, ali kdo mu bo kaj ponudil. In te dve ženi, ki nista bile niti trenotek ljubosumni, ko sta si delile ljubezen enega in istega moža, postali sta naravnost egoistični, če se je šlo zato, da si prh dobita ljubezen tega otroka. In prišle so ure, v katerih je Seliha težko trpela. Ce je semtertja malega Pašo zazibala v spanje ter ga poljubujoč ljubkovala, mu je revica šepetala:
„Vzeli te mi bodo, saj si.njih, mati tvoja pa je še vedno čari." Daije.
mesta in izpodrivajo drug drugega zopet s krvjo. In čudno ni, ako ti ljudje nimajo smisla za interese države, za potrebe ljudstva. Med tem pa vre v Aziji. Armenski nemiri, divji Kurdi, ljubosumnost Arabcev proti Osmanom, vse se nekam pripravlja za izbruh. Carigrajski mogočniki, pa se ne upajo poslati domov niti anatolskih čet izpred Cataldže, ker se boje, da nastane tudi v Aziji zadnji boj za nekdaj tako mogočno turško carstvo.
POLITIČNI PREGLED.
Parlament.
Ker so začeli Rusini, združeni z češkimi agrarci v državnem zboru obstrukcijo, da zabranijo sprejetje finančnega načrta, je skoraj gotovo, da se državnim uradnikom, ki željno pričakujejo službeno pragmatiko, ne bo moglo olajšati neznosno gmotno stanje. Ker pa vsled nesprejetega finančnega načrta tudi dežele ne dobe pričakovanih dohodkov iz davka na žganje, bodo morali tudi učitelji še nadalje stradati.
Zbornica obravnava sedaj proračunski provizorij, katerega mora spraviti vlada pred koncem tega meseca pod streho. Tudi tej predlogi je pretila obstrukcijska nevarnost, katero so vlada in stranke večine preprečile le s tem, da so se zedi-nile, da finančni načrt ne pride na vrsto v tem poletnem zasedanju. Sicer pa izjavljajo češki agrarci že zdaj, da zadene finančni načrt v jesenskem zasedanju še na večje težkoče. Slaba tolažba za državne uradnike in učitelje!
Deli naj se deželni šolski svet na Štajerskem.
Tako je zahteval te dni v državnem zboru klerikalni poslanec dr. Verstovšek. Mi bi ne imeli nič proti delitvi v nemški in slovenski oddelek, če bi to klerikalci zahtevali v slovenskem, ne pa v klerikalnem interesu. Toda delovanje kranjskega deželnega šolskega sveta, kjer klerikalna večina na najostudnejši način mrcvari učiteljstvo, ki se ji politično ne pokorava, kaže, da je bolje gostovati pri tujcu kot pa pri rodnem bratu.
Finance mestnih in kmečkih občin
naj vlada hitro in temeljito zboljša. Ta predlog sta stavila zadnje dni v državni zbornici dva nemška i poslanca. To izboljšanje naj bi se doseglo na na-slednji način:
1. Občine naj se odškodujejo za posle v pre-nesenem delokrogu;
2. Gospodarska podjetja občin, ki služijo jav- i nosti, naj se oproste pridobninskega davka;
3. Občinsko premoženje in volila občinam v j dobrodelne namene naj so prosta vseh pristojbin. Vrhtega zahteva predlog še druge ugodnosti za občinske blagajne.
Nova ogrska vlada.
Po Lukacsevem padcu je sestavil novo ogrsko vlado znani bivši zbornični predsednik Tisza, ki tepta z nogami ustavne pravice opozicijonalnih poslancev. V njegovo ministrstvo je vstopila večina ministrov Lukacsevega kabineta. Važno za Hrvate je dejstvo, da bivši minister Josipovich ni hotel
vstopiti v novo vlado, ker se ne strinja z nazori novega ministrskega predsednika, ki se zavzema v smislu nekdanjega Khuenovega sistema za nasilno politiko na Hrvatskem. Hrvate čakajo torej še hujši časi. Sicer pa se napoveduje Tiszovi vladi kratko življenje, ki se bode končalo ne z zmago vladne večine, niti z zmago opozicije, temveč z vojaško diktaturo, ki edina lahko varuje koristi dinastije, pa tudi koristi drugih narodnosti na Ogrskem proti samopašnim magnatom vladne ali opozicijonalne baze.
Razpoloženje na Ogrskem.
Tisza je prevzel vladne vajeti na Ogrskem. Posledica temu je, da je doseglo razburjenje javnega mnenja vrhunec. Opozicija prorokuje Tiszi-nemu stremljenju žalosten konec, in opozicijonalno časopisje celo povdarja, da ni pri tem boju izključena osebna nevarnost ministrskega predsednika. Socijalisti gredo v svojem sovraštvu do Tisze tako daleč, da povdarjajo, da za odstranitev tega moža ni nobeno sredstvo preslabo.
Nasproti temu povdarja Tisza in njegovi privrženci, da se mora boj med vladno stranko in opozicijo v korist Ogrske dobojevati do konca. Zato bo predložil, če bo treba, državni zbornici predlogo, po kateri izgubi oni poslanec, ki se upira odredbam zborničnega predsednika, svoj mandat in pasivno volilno pravico. Tako upa Tisza ukrotiti opozicijo in ne služiti ogrskemu ljudstvu, temveč maloštevilnim ogrskim magnatom, ki se boje za svojo politično moč.
Dr. Karel Triller je odložil
svoje mandate. Odložil je mandat" kot deželni odbornik, kot deželni poslanec, odpovedal se je pa tudi častnemu mestu podžupana ljubljanskega mesta in izstopil iz mestnega sveta. Povod temu so napadi, katerim je bil Triller zadnje dni izpostavljen zaradi znanega glasovanja v prid dr. Šu-steršiču, in ki so izhajali iz najradikalnejših vrst na-rodno-napredne stranke. Zdi se nam, da bi bilo na mestu malo manj radikalnega zabavljanja, pa več radikalnega dela, na drugi strani pa manj prenagljene užaljenosti.
Mahmud Šefket paša,
turški ministrski predsednik je bil dne 11. junija umorjen. Šefket paša je oni mož, ki je potlačil leta 1909 protirevolucijo sultana Abdul Hamida, ki je hotel z zvestimi četami zopet odpraviti ustavo, katero so izsili za turško državo Mlado-turki. Zaradi tega so Mladoturki sultana Hamida odstavili, kar je izvršil Šefket paša s svojim armadnim zborom po zmagi nad sultanovimi četami. Tako je rešil domovino absolutizma. Šefket pa je tudi oni mož, ki je prevzel po odstranitvi velikega vezirja Kiamil paše in po umoru vojnega ministra Nazim paše vlado nad nesrečno turško državo. Pot do vlade si je nadelal s tem, da je zavrgel načrt Kiamilove vlade, ki je hotela tudi za ceno rs ve te ga" mesta Odrina z balkanskimi zavezniki skleniti mir, in da se je postavil na stališče-, da se mora Odrin z nadaljevanjem vojne rešiti. Nikakor pa dejansko ni izpolnil obljube, ker je po nepotrebnem večmesečnem vojevanju sklenil
mir brez Odrina vsekakor pod slabšimi pogoji, kot bi ga sklenil prednik Kiamil, ker je bila Turčija še lastnica mogočnih trdnjav Odrina, Janine in Skadra.
šefket paša je tako združil na svoje rame krivdo za odstavljenega sultana Hamida, umorjenega Nazim pašo in za neuspehe pri sklepanju miru. V tem je tudi iskati vzrok njegove smrti, ki nosi značaj političnega umora.
Odnošaji med balkanskimi zavezniki
so zelo napeti. V Macedoniji, ki tvori jedro prepira, je zbranih okoli 800.000 mož, ki čakajo povelja, da se navale na nasprotnika, ki so mu bili pred nekaj tedni sobojevniki. Kako resna da je situacija, se vidi iz pisma, ki ga je poslal ruski car Nikolaj srbskemu kralju Petru in bolgarskemu kralju Ferdinandu, svareč pred bratomorno vojsko in. ponujajoč svoje razsodništvo. Ne dvomimo, da bo imel ta carjev korak zaželjen uspeh, ki je bil na vsak način že zagotovljen vnaprej, ker bi se car drugače pač ne izpostavil osebno. Videti je že rahle posledice tega pisma. Srbija izjavlja, da ne bo takoj anektirala macedonskih pokrajin, katere je bila zasedla, ampak da bo najprej poskusila z vsemi mirnimi sredstvi doseči revizijo srbsko-bolgarske pogodbe. Nadalje je na-svetovala Srbija Bolgariji demobilizacijo, da se zniža stanje čet na četrtino sedanjega stanja. Bolgarija baje temu predlogu pod gotovimi pogoji ni nasprotna. Ko pritisnejo še velesile, bodo se gotovo prepirajoči se zavezniki mirno pobotali.
Poljaki balkanskim Slovanom.
Odlični Poljaki so poslali jugoslovanskim univerzam, odličnim vladnim krogom in glavnim listom v Belgradu in Sofiji naslednjo spomenico:
Še vedno polni veselja in navdušenja, ki so ga povzročile velikanske zmage balkanskih Slovanov v srcih Poljakov, čujemo z žalostjo, da so se pojavili med zavezniki spori. Ali ne spominja žalostna zgodovina poljska naših balkanskih bratov, da zmaga ni vse, temveč da je treba sloge, da se ne sme nuditi sovražniku priložnost veseliti se slovanske nesloge. L,e sta Francija in Španija po sporih radi Maroka sklenili zvezo, kaj naj razruši zvezo onih Slovanov, ki so skupno premagali svojega tlačitelja. Naravna pamet, skupne koristi, skupna slava zahteva to. Vaša sloga je Vaša in naša moč. Evropa gleda na Vas. Vi jo boste prisilili, da Vas občuduje v miru in v vojni.
Novo bulgarsko ministrstvo
sestavlja znani dr. Danev. Kakor je znano, je prejšnji ministrski predsednik Gešov odstopil s svojim kabinetom, ker je bil mnenja, da v teh za Bolgarijo težkih časih ne more prevzeti odgovornosti vlada iz ene politične stranke, temveč da je treba za to vlado, ki je sestavljena iz zastopnikov vseh večjih političnih strank, ki naj tako prevzamejo odgovornost za ukrepe v spornih vprašanjih balkanskih zaveznikov. Tako koalicijsko vlado je hotel ustanoviti dr. Danev, kar pa se mu ni posrečilo, ker načelnik demokratske stranke Malino v ni hotel vstopiti v kabinet.
Izlet v Egipt.
Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. Dalje.
V bolje razumevanje mojih opazovanj in vti-skov o Ponilju nekaj pripomb o kulturi in verstvu starih in sedanjih Egipčanov.
Egipčane poznamo kot morda najstarejši kulturni narod. Eden glavnih znakov kulturnosti je literatura, ki so jo Egipčani imeli v obilni meri, kakor se da dokazati iz tisočletnih spomenikov, ki je pa žal, izgubljena. Pisava Ponilčanov je obstajala iz podob, slika je nadomeščala besedo, n. pr. mesto iz črk sestavljene besede golob je bila upodobljena slika tega ptiča, mesto skupine črk solnce je stala podoba solnca in po teh slikah so čitali Egipčani. Ker je bil ta način pisave jako zmeden, so začeli sestavljati različne slike, posamezne dele okrajševati, jih združevali v gruče, zaokrožili in tako storili nekako stenografijo, ko so jo uporabljali zlasti za pisanje na papirusu, praočetu današnjega papirja. Ta pisava se je nazivala hiera-tična. Še bolj priprosto je bilo pisanje poznejšega časa t. zv. demotično, v katerem se prvotne živalske slike jedva še spoznajo. Pod vplivom grške kulture izgine sčasoma skoro popolnoma težka prvotna pisava, se nadomesti z grškimi črkami in le za one glasove, za katere grški alfabet ni imel znakov, (š, ch) se vporabljajo zelo spremenjene prvotne slike. To je takozvani koptski alfabet, zadnji način egiptske pisave pred zdaj veljavno arabsko.
Umevno je. da je bila prvotna težka pisava, ki jo nazivamo z grškim imenom hieroglifska, um-Ijiva le maloštevilnim staroegipčanskim izobražencem in da je prizadevala evropskim raziskovalcem mnogo preglavice, francoski učenjak Champollion je naposled primerjaje napise na znameniti Rosett-ski plošči, ki so bili sestavljeni v staroegiptskem, koptskem in grškem narečju, katerih vsebina se je pa dobesedno vjemala, prišel do razčrkanja kraljevega imena „Ptolomej" in na tej podlagi vedno dalje iskaje sestavil nekak ključ za egiptovski alfabet. Po njem pričeto delo so nadaljevali drugi strokovnjaki in prišli do najlepših uspehov, do resul-tatov, ki skoro povsodi potrjujejo mnenje in na-ziranje prvega evropskega zgodovinarja Egipta, pred 2500 1. živečega Grka Herodota, čegar opisu in zgodovini Egipta so se do pred dobrimi 100 1. neverno posmehovali.
Prvotno versko naziranje Ponilčanov je bilo kakor skoro pri vseh še barbarskih narodih, fetiši-zem, t. j. častili so gotove živali, ker so mislili, da si jih je izvolilo božanstvo za svoje bivališče in da se v njih razodeva. Tako so jim bile svete mačke, krave, krokodili, ihnevmoni, da, celo nekatere ribe in žabe. V največji časti so imeli svetega črnega bika z belo liso na Čelu in mesečnim krajcem na desni strani, imenovanega Apis. Častili so ga predvsem v Memfisu in verovali, da se v njem pojavlja bog Ptah, patron imenovanega kraja. (Primerjaj belega slona v Siamu). Sploh je tedaj vsak okraj imel lastno božanstvo.
Sčasoma so prišli tudi Egipčani k spoznanju, da je človek gospodar narave in da si vsaj gotove
prirodne sile lahko podvrže. To spoznanje se pojavlja očitno v vpodabljanju bogov in boginj o človeški podobi. Da bi pa ne bilo kake zamere in morda tudi, da bi se ljudstvo vživelo ložje v pre-j membo, okrasili so človeško podobo onih bogov in I boginj, ki so jih prej častili v živalski podobi, z glavo ali vsaj s karakterističnim znakom dotične živali. Tako se postavlja bog Amon z ovčjo glavo ] nad človeškim telesom, različne boginje, ki so jih [ prej smatrali za prebivajoče v kravah, krase nad i človeško glavo rogovi i. t. d. V tem času verujejo i Ponilčanje še na razvrstitev bogov po dostojanstvu. Prvak vseh je bog Ra, zelo v časti nekdanji dobrotni, zahrbtno umorjeni vladar Egipta Oziris j in njegova žena Izis. Dobrotni Horus, Ozirisov sin oživi zopet očeta, ki postane vladar v podzemlju.
Kot naravno ljudstvo je prebivalstvo Egipta že od nekdaj spoznalo vpliv velikih prirodnih prikazni], zlasti zvezd in solnca, in naravnalo svoj koledar po njegovem teku. Kot povzročitelj egiptov-' ske rodovitnosti je bilo solnce v velikih časteh, ; predstavljali so si je kot pisanega sokola ali vsled I njegove okrogle postave kot hrošča-govnobrbca j (skarabeus). Ko je v srednjem veku bilo Tebe I središče države, so združili ondotno domače bo-1 žanstvo Amona Ls solnčnim božanstvom (Re) in 1 častili Amon-Reja kot največjega boga, mu sezidali mnogobrojna svetišča in mu odkazali k proslavljanju — bolje njegovim duhovnikom — velikanska darila in skoro ves plen zmagovitih vojsk. Slava Amonova je trajala — četudi začasno pretrgana po vspehu konkurenčnih bogov — do krščanstva in znano je, da je Aleksander Veliki počastil oazo
ranju.
Narodno-gospodarstvo.
Razredna loterija.
Pred kratkim se je objavil načrt igranja za razredno loterijo, ki začne poslovati v novembru. Poglavitne točke tega načrta so naslednje:
Prva razredna loterija obsega 100.000 srečk, na katere pade v petih žrebanjih (razredih) 50.000 dobitkov, ki se izplačajo brez vsakega odbitka v denarju, in so popolnoma prosti kolekovine.
V prvih štirih razredih se izžreba po 2500 dobitkov, v petem razredu pa ostalih 40.000 dobitkov.
Vsega skupaj se izsrečka tri četrtine vseh igralnih vložkov, torej 14,450.000 kron in sicer stopnjevaje od. 347.000 kron v prvem razredu do 860.000 K v četrtem razredu in 11,875.200 kron v petem razredu.
V prvih štirih razredih znašajo največji dobitki 60.000, 70.000, 80.000 in 100.000 kron. V petem razredu znaša največji dobitek 300.000 K, kateremu slede dobitki po 200.000, 100.000, 60.000, 50.000 kron itd.
Vrhutega vsebuje peti razred še premijo 700.000 kron, ki jo dobi ona srečka, katera je bila najzadnje izžrebana z zneskom najmanj 2000 K. Tu odloči torej slučaj, kateremu dobitku petega razreda med 2000 in 300.000 kron pripade ta premija.
Najnižji dobitki v posameznih razredih znašajo: 80, 120, 160, 200 in 300 kron.
Posamezne srečke so označene s številkami od 1 do 100.000. Srečke se izdajajo le v položnicah za vsak razred (razredne srečke.) Izdaja razrednih srečk se vrši v celih, četrtinskih in osminskih srečkah.
Vložek znaša pri vsakem razredu 40 kron za celo srečko, 10 kron za četrtinsko in 5 kron za osminsko srečko.
Cenejše ali dražje prodajanje srečk je prepovedano. Ta cena razrednih srečk pa velja v drugem, tretjem, četrtem in petem razredu le za onega, ki s tem, da pokaže srečko prejšnjega razreda, dokaže, da je že igral v prejšnjem, odnosno prejšnjih. Kdor vstopi v razredno loterijo šele potem, ko je že kak razred odigral, ima doplačati vse zneske za one razrede, ki so že igrali. To pa raditega, ker odpade po gorenji razvrstitvi največ šans na peti razred.
Srečka, ki se je izžrebala v prvem, drugem, tretjem ali četrtem razredu, ne igra več v višjem' razredu. Igralec, čegar srečka je bila izžrebana v prvem, drugem, tretjem ali četrtem razredu, lahko igra v ostalih razredih le tedaj, ako se kupi srečko z drugo številko in doplača zneske vseh onih razredov, ki so že igrali.
Razredna srečka utemelji prvič pravico do udeležbe na igri v določenem razredu, drugič pa pravico, da se po plačilu le ene razredne vložke dobi srečko z isto številko za prihodnji razred. Ako se torej hoče igralec, čigar srečka ni bila' izžrebana, udeležiti igre še v nadaljnih razredih, ima tam, kjer je kupil prvo srečko, kupiti obnovitveno srečko. Plačati pa mora vložek in pokazati srečko onega razreda, ki je zadnji igral in to najkasneje osem dni pred začetkom prihodnje igre. Igralci, ki zamude ta rok, izgube pravico do obnovitvene srečke.
Sive, kjer so ga duhovniki velikanskega tamošnjega Amon-Rejevega svetišča sprejeli kot sinu tega božanstva.
Stari prebivalci Bilad el Mazr, kakor nazivajo Arabci Egipet, so verovali v posmrtno življenje. Mislili so si, da umrli stanujejo na krasnih poljanah, kjer raste 7 komolcev visoko žito, ki je žanjejo kakor pred smrtjo. Da bi ranjki ne pogrešali nikakih dobrot prejšnjega življenja, sezidali so jim sorodniki obširna grobišča, kjer se lahko prosto gibljejo, pokladali v grobove darila in jedila in celo majhne podobice predstavljajoče sužnje, ki jih pokojnik s čarobno zakletvijo vzbudi v življenje, da mu pomagajo pri delu. Da bi rajnik postal deležen vseh zabav in časti, ki jih je vžival v življenju, poslikali so potomci stene grobišča z zelo živimi posnetki in prizori njegovega prejšnjega delovanja. Pozneje so prišli do naziranja, da se posmrtno življenje nadaljuje v podzemlju, kraju, ki ga solnce obseva ponoči. Zelo razširjeno je bilo tudi naziranje o obstoju duše, ki po smrti človeka zapusti in leta po svetu v ptičji podobi, ki se pa poljubno vrne v človeško telo, ako je dobro ohranjeno. Da bi se to omogočilo, preparirali so truplo da ni zgnilo in razpadlo s tem, da so gnijoče dele: možgane, srce in obisti vzeli s telesa, ostalo truplo pa balzamirali, povili v platnene odeje in ovoje in pokopali. Na ta način se je posrečilo trupla tako dobro ohraniti, da se po 5—6000 letih pri teh mrličih, zvanih munije, še izvrstno razločijo poteze v obrazu. Dalje.
Ako se hoče v zadnjem razredu kupiti obnovitveno srečko, se mora dokazati, da se je plačalo vložke vseh razredov, ki so igrali. One srečke, ki niso bile pravočasno obnovljene, se lahko prodajo novo vstopivšim igralcem. Prodajalec srečk ima dolžnost, da proda onemu igralcu, ki je pravočasno zahteval obnovitev, novo (delno) srečko potem, ko je uničil srečko prejšnjega razreda.
Izplačalo se bo dobitke proti izročitvi onih srečk, ki so zadele. Izplača se ves znesek, ne da bi se kaj odtegnilo; osobito se ne bo odtegnila kaka pristojbina za dobitek.
Dobitki, ki presegajo znesek 2000 K za celo srečko, se izplačajo (in sicer tudi vse k tej srečki spadajoče delne srečl<e) pri generalnem ravnateljstvu državnih loterij, počenši z dnevom po igri. Nižji dobitki se izplačujejo pri tozadevnih prodajalcih, ki so označeni na srečki, in sicer osmi dan po igri dotičnega razreda.
Prodajalce plača država in ti ne smejo ničesar odtegniti od dobitkov.
Žrebanje se vrši na Dunaju javno po oblastveno določeni komisiji. Ob določenem času se vrže javno 100.000 zavitkov s številkami v kolo za številke in 2500 dobitnih zavitkov prvega razreda v kolo za dobitke. Slično se postopa z do-bitnimi zavitki v ostalih razredih. Onih 50.000 številk, ki stanejo po končanem žrebanju petega razreda v kolesu, so mrtve. Po končanem žrebanju vsakega razreda izda generalno ravnateljstvo seznam dobitkov.
Vsi, ki se zanimajo za to loterijo, naj se obrnejo direktno na Jadransko banko v Trstu, ali pa na kako njenih podružnic, kjer se lahko že sedaj priglasi za nakup srečl< in kjer tudi dobi pravočasno vsa tozadevna poročila.
Na tedenski semenj v Kranju, dne 9. junija 1913 se je prignalo: 159 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 7 telet, 227 prešičev, 2 ovaci. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 85 glav domače govedi, — glave bosanske govedi, 4 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 90 v za pitane vole, 86—88 v za srednje pitane vole, 82—84 v za nič pitane vole, — v za i bosansko (hrvaško) goved, K l-06 za teleta, K 146 za prešiče pitane, K L60 za prešiče za rejo.
DOPISI.
Iz Godešča pri Škofji Loki. V naši skromni in mirni vasici se malokdaj zgodi kaj za splošno javnost zanimivega. Zato pa tudi skoro nikoli ni kaj citati v časopisih o nas. Tudi danes bi se gotovo ne oglašali v „Savi", ako bi ne bili v to izzvani. Naš dobri' znanec „Domoljub" se nas je namreč spomnil. Oštel nas je po svoji stari navadi samo zato, ker se je pri zadnjem zborovanju našega Gasilnega društva pokazalo, da nas je tudi tu nekaj, ki nismo in ne moremo biti zadovoljni z delovanjem naše duhovniške stranke. Za kaj se gre, je razvidno iz sledečega: Naša vas je. odkar pomnijo stari ljudje, vsaj desetkrat že poskusila, kaj se pravi požar. Ob požaru nam je bilo uničeno celo imetje in takrat smo bili pod milim nebom največji reveži. Ker smo se hoteli proti nadaljnim nevarnostim  požara   kolikor mogoče zavarovati, i smo pred tremi leti ustanovili lastno Gasilno društvo. . Nikdar ne vprašamo nikogar po njegovem političnem mišljenju, če je ud društva, ali če pri komu gori. ..Bližnjemu v pomoč" to je nase društveno geslo in pod tem smo pripravljeni tudi v bodoče delovati, j Spričo tega je tudi bilo pri našem društvu vedno : veliko navdušenje. Saj^emo ga vsi podpirali, ker ; poznamo njega pomen in korist.   Kakor druga i društva, tako je tudi naše učlanjeno pri „Zvezi", ki je bila ustanovljena že leta 1888. Ta „Zveza" je bila dobra celih 25 let. Doslej se ni nihče iz-! podtaknil nad njo. Sele sedanji osrečevatelji na-\ šega dobrega in vernega ljudstva, gospodarji pri ' deželnem odboru so si izmislili, da stara „Zveza" ni več prava in brž so ustanovili novo. Pri tej I bodo imeli poglavitno besedo duhovniki in njihova : stranka.   In  v  to   novoustanovljeno, klerikalno „Zvezo" so hoteli vjeti tudi naše nestrankarsko t Gasilno društvo, obetajoč mu vse mogoče dobrote in ugodnosti. Toda na društvenem zborovanju, ki se je pred kratkim vršil, se je pokazalo, da velika večina udov ni za prestop v novo „Zvezo". Le i par članov je bilo zato in na te se seveda nismo I mogli ozirati, ftadi izida tega glasovanja se nas je torej v „Domoljubu" hotelo očrniti in dolžnost 1 naša je, da stvar pojasnimo, da ..Domoljubu" po-! vemo,  kar mu gre,  in da potem javnost sodi.
„Domoljub" nas je seveda že obsodil, da smo ; liberalci, ker se nismo hoteli udati duhovniški ko-I mandi. Natolcevanja  „Domoljuba"  zavračamo s primernim ogorčenjem. Mi hočemo slejkoprej pri našem Gas. društvu delovati v človekoljubnem zmislu brez ozira na politično barvo,  ker smo prepričani, da le v tem slučaju zagotovimo obstanek društvu, ki je pred vsem potreben. Kar pa se tiče \ našega delovanja in ravnanja izven društvenega okvirja, zato pač ne bomo vprašali „Domoljuba" kaj smo in kaj smemo biti. Kot samosvoji avstrijski
državljani in davkoplačevalci imamo tudi polno pravico misliti s svojo glavo. To naj si „Domo-ljubov" dopisnik zapiše za uho, če še ne ve. Res dolgo časa smo se kmetje pustili voditi od naše, za lastni blagor vnete duhovne gospode in raznih mežnarjev in organistov, pa kaj se nam je v teh dolgih letih dobrega napravilo? Ali so mari večji davki in večje doklade, za nas od vseh strani stiskane kmete, kaka dobrota? Zapomniti si je treba, da so poslanci, ki smo jih po ukazu naših duhovnikov volili, glasovali za kanone, ki stanejo milijone, samo zato, da so se vladi prikupili! Na naše potrebe pa se niso ozirali doslej nič. Samo cesto poglejte, ki vodi skozi našo vas, v kakem žalostnem stanu se nahaja! Ali se Vam ne smilijo ljudje in živina, ki mora po taki slabi cesti vleči težko na-tovorjene vozove? Tudi regulacija Sore se nam je že mnogo let sem obetala, a Sora je še danes neurejena in nam še danes odnaša mnogo rodovitne zemlje! Čas je torej, da se tudi kmetje iz naše in sosednjih vasi enkrat vzdramimo, ker smo doslej spali. Samo za plačevanje in dajanje smo bili vedno dobri, zakaj bi tudi ne bili enkrat za prejemanje! Kmetje! Kmalu bodo nove volitve in takrat se združimo vsi, da strmoglavimo vse one naše voditelje, ki so nam pri dosedanjih volitvah obetali zlate gradove, pa nam še neslanega kropa niso izposlovali. — Toliko v odgovor pobožnemu ..Domoljubu"! Če pa želi od nas še kaj več izvedeti, naj se le še kaj oglasi.
DNEVNE VESTI.
Bombe od zgoraj. Ena največih modernih iznajdb je aeroplan, ki je omogočil človeku premagati zrak in dvigniti se povoljno in v proračunani smeri v zračne višine. Ta iznajdba se izrablja posebno uspešno v vojski. Oblegalec se more dvigniti nad šotore oblegovalne armade in metati bombe v sovražnikove vrste in obratno, kar povzroča vedno velik fizičen in moralen učinek. Vse kaže, da ta način boja sega tudi v naše javno življenje. Razkritja in napadi Kamile Theimerjeve učinkujejo na našo javnost kakor bombe od zgoraj in sicer na obe strani. V klerikalnem taboru učinkujejo ta razkritja kakor bombe, ki se spuščajo v tabor spečih vojakov. Kakor probujeni in prestrašeni vojaki pozabijo v takem razburjenju na vse osebne razprtije, skušajo dobiti v roke svoje orožje, in zamenjajo večkrat obleko in orožje, prav tako se godi klerikalnim voditeljem. Dr. Krek proslavlja dr. Sušteršiča, Ljudska posojilnica pere dr. Sušter-šiča. Nihče ne ho štel dr. Sušteršiča med tiste ljudi, katerih gre dvanajst na tucat, vendar če dr. Krek proslavlja njegove politične zmožnosti, njegov pogum, njegovo plemenito in blago srce, ve vsakdo, ki je le enkrat pogledal za kulise klerikalne stranke, da so te izjave — odkritosrčne in da je pisec dal duška čutilom, katera je z veliko muko zaklepal skozi desetletja v okvir svojega srca. Drugače pa je, če razglaša Ljudska posojilnica po listih ..zaupnico" dr. Sušteršiču. Ljudska posojilnica je namreč klijent dr. Sušteršiča in tu se gre v prvi vrsti za razmerje med klijentom in advokatom. Taka zveza ni samo denarna, ampak vedno tudi stvar zaupanja in je navadno za obe strani najbolje, če se o tej zvezi javno ne razpravlja. Položaj pa tukaj postane zaraditega posebno kočljiv, ker je Ljudska posojilnica velik denarni zavod, njen zastopnik pa upliven politik. Iz dosedanjih razkritij se ne da posneti, kaj da ve Kamila Theimer o tem razmerju in če sploh kaj posebnega ve. Gotovo pa je, da s tem, da klijent da zaupnico svojemu zastopniku, stvar ni prav nič pojasnjena. Dosedaj se Kamila Theimerjeva ni jasno izrazila, ali se tičejo njeni očitki le dr. Sušteršiča, ali tudi njegovega klijenta ali ima pred očmi le postopanje njenega miljenca kot odvetnika ali kot politika ali oboje. Ljudska posojilnica je velik zavod z mil jonskim prometom, ki mora dajati svojemu zastopniku lep zaslužek, ne da bi se moglo kaj očitati stranki ali zastopniku. Tak zavod vsaj ni v položaju, da bi zahteval od svojega zastopnika kako osebno žrtev. Če torej Ljudska posojilnica kaj takega trdi, vzame že ta točka njeni izjavi veliko vrednosti, sploh pa imajo take izjave v tem stadiju cele zadeve le ta pomen, da stvari ne pojasnijo, ampak jo le še bolj zmedejo.
Politična podivjanost. V tem smo si pač vsi edini, da je dr. Triller s svojim glasovanjem v prilog deželnemu glavarju v seji deželnega odbora z dne 31. m. m. zagrešil politično napako, ki je narovnost mučno učinkovala na napredno javnost, stoječo pod vtisom Theimeričnih razkritij. Dočim je dr. Triller smatral svoj korak za čin družabne kurtoazije povsem nepolitičnega značaja, je dostojna napredna javnost obsojala dr. Trillerjevo glasovanje, kot popustljivost in kot neumestno ter nepotrebno politično nobleso napram tako brezobzirnemu in nelojalnemu nasprotniku, kakor je S. L. S. Vsakdo, ki pozna dr. Trillerja, je pa prepričan, da je dr. Triller postopal v dobri veri in zato se pač njegov korak lahko kritikuje, nihče pa ni bil opravičen, očitati mu postranske namene ali pa celo zahtevati od moža, ki si je stekel toliko zaslug za stranko, da naj zaradi politične zmote izvaja skrajne politične konsekvence. Kakor smo zadnjič odkrito označili svoje stališče z ozirom
na dr. Trillerjevo glasovanje v deželnem odboru, prav tako moramo danes kar najodločneje obsojati ostudno gonjo, katero je izvestno ljubljansko časopisje uprizarjalo minole dni proti dr. Trillerju. Dostojni ljudje tako ne nastopajo niti napram političnemu nasprotniku, kaj še napram lastnemu pristašu. Dr. Triller je intakten značaj, nesebičen in dober človek, eden najodličnejših strankarjev, neutrudljiv delavec v različnih zastopih, izboren govornik in kot temeljit poznavalec zavoženega deželnega gospodarstva za nar. napredno stranko naravnost nenadomestljiv v deželnem odboru. In kakor da bi imela stranka takih mož na razpolago, so se zaganjali v dr. Trillerja, ga osebno napadali in ga mučili z nizkotnimi podtikanji ter namiga-vanji toliko časa, da se je konečno umaknil iz političnega življenja in odložil vsa od stranke sprejeta mesta. Nehote se vrine človeku misel, da so gotovi ijudje, ki glede zmožnosti ne segajo dr. Trillerju niti do kolena, izkoriščujoč nesrečno glasovanje v deželnem odboru, namenoma inscenirali nedostojno gonjo proti dr. Trillerju, da bi ga iztisnili iz političnega življenja in da bi čimpreje nastopili — njegovo dedščino.
Telovadba v sokolskih društvih. Upravno sodišče je razveljavilo prepoved naučnega ministrstva glede telovadbe šolskih otrok v sokolskih društvih.
Umrla je danes opoludne ' gospa Terezija Prešern, rojena Gollraaver, mati pokojne soproge c. kr. notarja, g. Antona Slambergerja, v visoki starosti 80 let. Bodi ji zemljica lahka!
Javna produkcija gojencev Glasbene šole v Kranju se vrši danes v soboto, dne 14. rožnika 1913 v gimnazijski telovadnici. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina znaša za osebo 30 v. —: Spored: I. Orkester z vsemi gojenki na godala. Haydn: Alegro di molto iz sinfonije št. 94. II. Klavir. Ganshals; a) Otroška polka, Vera Ahlin; b) Polo-neza, Marica Bratuša; c) V čolnu, Edita in Viktor Kotzbek; d) Galop, Marica Majdič; e) Sličica iz jezera, Angela Mrčan. III. Gosli s spremljevanjem na klavirju. Polašek: Uspavanka, Stanko Završnik; IV. Klavir, ozir. gosli in klavir, a) Gurlitt: Gavota, Vilko Rus; b) Behr: Vojaška koračnica, Pavla Rakove, Viktor Kotzbek, gosli igra I. Prevc; c) Mayer: Nagajivost, Viktor Kotzbek; d) Zuschneid: Polka, Ivanka Pogačnik, Vilko Rus; e) Clementi: Alegro iz op. 36, Peter Rozman. V. Dekliški in deški zbor. a) Dr. B. Ipavic: Pomladanska; b) Narodna: Popotnik. VI. Kvartet na godalih. Bocherini- Kvartet št. 7., Slavko Hočevar, Alojzij Žirovnik, Slavko Završnik. VII. Klavir, a) Behr: Polka, Marta Čolnar in Halka Čolnar; b) Mayer: Plesek, Marica Liko-zar. c) Schultze: Sarafan, Milena Crobath, Renata Šavnik, Eva Globočnik. d) Clementi: Alegro iz op. 36, Halka Čolnar, e) Oginski: Poloneza, Marta Čolnar. VIII. Gosli. Homann: Alegro št. 120, Jože Jezeršek; Andante št. 187, Kari Zupane. IX. Mešan zbor. a) Dr. A. Schvvab: Zdrava Marija, sopran solo poje gdč. Slavica Grajzer. X. Klavir, a) Gurlitt: Štajerska, Renata Savmk; b) Kraus: Hopsa konjiček, Eva Globočnik; c) Schumann: Zadovoljen kmetovalec, Milena Chrobat; d) Hofmeister: Valse noble II., Franc Krenner; e) Albini: Arleki-nada, Boris Pire; f) Schulz-Weida: Scherzo iz op. 224, Marica Jezeršek; g) VVeber: I. Upanje na pomlad, II. Uspavanka, Anica Šavnik. XI. Gosli s klavirjem, a) Proch: Ali slišiš zvonenje? Ferdinand Janša, Franc Krenner; b) Gebauer: Trio št. 9, Alojzij Tavčar,-Marica Likozar. XII. Moški zbor. a) Gerbič: Zapihajte vetri! b) A. Nedved: Zvezna.
Natančneji program 50 letnice Nar. čitalnice izide te dni, za danes ga omenjamo samo v glavnih potezah, da "se p. t. občinstvo ve ravnati, ker udeležba zunanjih krajev obeta biti, po dosedanjih prijavah sodeč, izredno mnogobrojna. Dne 4. julija: Serenada častnim članom. Dne 5. julija: Slavnostna predstava v sokolski telovadnici. Dne 6. julija: a) Sprejem društev pred Mestno hišo; b) banket na vrtu gospe M. Mayrjeve s tukajšnjo godbo;
c) obisk   Prešernovega   in. Jenkovega groba;
d) ljudska veselica v Zvezdi.
Ta teden so bila vabljena vsa narodna društva k slavnostim, povodom 50 letnice Narodne čitalnice v Kranju. Ako bi se bilo katero društvo pomotoma prezrlo, naj se nam to blagohotno oposti ter se nam z dopisnico naznani, na kar bomo nemudoma poslali vse potrebne tiskovine za priglasitev z vabili vred. Obsebi je umevno, da ni izključeno nobeno narodno in napredno društvo ter prosimo samo, da se v čim večjem zastopstvu udeleži te pomembne slavnosti! Prijave sprejema odbor.
V spomin na 50 letnico izda društvo lepe spominske plakete, ki bodo nosile silhueto (sliko) mesta Kranja in ki bodo krasno izdelane. Dobavi jih neka češka tvrdka.
Slavnostna predstava bo nudila gotovo umetniški užitek, vodstvo v katerega rokah so tozadevne priprave nam jamči v polni meri za to. Vsi odseki imajo marljivo vajo za vajo.
Slavno občinstvo mesta Kranja uljudno prosimo, da blagovoli prihodnje dni polo, ki bo l<ro-žila za prijavo k banketu, točno izpolniti! Na poli bodo označene same rodbine ter naj se vstavi v tozadevno rubriko število članov rodbine, ki se žele udeležiti banketa!  Poleg rodbine se vabijo
j potom pole seveda tudi gg. samci. Opozarjamo, j da so prav posebno k temu banketu vabljene dame, ki se bodo, kakor se čuje, udeležile v i obilnem številu. Kuvert 5 K. Priglase nedruštve-! nikov sprejema odbor.
Za udeležbo pri banketu izide posebno va-| bilo, kateremu se gotovo vsakdo odzove. Zunanja I društva naj blagovolijo izpolniti v to svrho jim I poslane obrazce ter jih podpisane vrniti n a j-i kasneje do 20. t. m.
Vsa tuja okoliška društva prosimo naj na ! dan 6. julija t. 1. ne prirejajo svojih veselic, j To prosimo ponovno, da ne bosta končno obe strani odškodovanj.
Promenadni koncert je danes zvečer ob pol 9. uri. Spored: 1. Sebek: „Sumi Marica", ko-! račnica. 2. Lehar: „Balsirenen-v'alček". 3. Zadra-j žil: „Slavnost strelcev", overtura. 4. Dr. B. Ipavic: i „Domovina", pesem. 5. Komzak: „Veseli potpuri I iz koračnic1'. 6. Koračnica.
Tukajšnja godba priredi jutri v nedeljo, dne 15. t. m. v gostilni gosp. Benedika v Stražišču ob 4. uri popoldne koncert. Vstopnina 30 vin.
Društvene znake nositi v šoli je deželni šolski ' svet v Ljubljani z razpisom z dne 19. maja 1. 1913., ! štev. 2987 na predlagi § 118, točka 2. definitivnega i šolskega in učnega reda prepovedal tako učitelj-j skemu osobju kakor tudi veroučiteljem.
Poskušena tatvina. V ponedeljek ob 8. uri 1 zvečer se je prikradel v ključarsko delavnico Vin-
■ cenca Sokliča nek tat ravno ob času, ko so bili vsi domači v kuhinji pri večerji. Zamenjal je svoj
} jopič in klobuk, pobral nekaj boljše in delavne j obleke, jo nesel v stranišče in jo zmetal na prosto, j odkoder jo je nameraval neopaženo odnesti. Do-
■ mači so opazili tujega gosta, a vkljub temu, se : mu je še posrečilo pravočasno odnesti pete. Seboj j pa je vzel samo ono, kar je bil zamenjal, vse ; drugo, kar je skozi okno zmetal, je moral pustiti. ! Sumijo, da je tatinski tiček nek';Jakob Trapuš iz
Trboj.
Godba prostovoljne požarne brnmba v Kranju
S priredi v soboto, dne 21. junija t. 1. ob 8. uri zvečer j veliko kresno veselico na vrtu g. Petra Kobala pri „Kroni". Glej današnji inserat.
Birmovanje v kranjskem okraju se je pri-, merno končalo z birmo v Smledniku. Ko so fantje 4. t. m. za škofov sprejem postavljali mlaje je po i domače Kaparjevemu iz Smlednika padel mlaj na ' glavo in ga težko poškodoval. Drugi dan so re-i veža v najhujši vročini prepeljali v deželno bolnico.
S to žrtvijo je menda zaključeno število škofovih i invalidov izza zadnjega birmovanja.
Zamaknjena Johanca.  O tem najnovejšem čudežu, katerega smo tudi že mi po zaslugi ocenili, ' piše SI. Narod: Zamaknjena Johanca v Vodicah j trpi svoje trpljenje! O tem so sedaj prepričane ' tudi one neverjetne dame Kranja, katere so pretečem petek napravile težavno in dolgo pešpot, romanje v — Vodice, pod vodstvom usmiljenke, I katera jih uči ročna — dela! O tem romanju pri-| poveduje se sledeče: Hodile smo cele štiri ure; ' mislila sem, da bomo med potjo pele in govorile, kakor smo to delale kakor šolarice na šolskih iz-I letih! Usmiljenka, ki je šla z nami, začela je mo-' liti rožni venec, me smo morale samo ob sebi j umevno za njo moliti, to je trajalo celo pot — 4 ! ure — bila je prava božja pot v — novi Lurd! ; Sle smo v Vodicah takoj k maši! Po maši sprejel i nas je dekan iz Kranja, ki je bil slučajno v bližnji vasi Zapoge, €jer se je vršila birma! — Kljub j temu, da ljudstvo takorekoč oblega župnišče, kjer i prebiva „zamaknjena Johanca", posrečilo se nam ! je po zaslugi v tej zadevi vplivnega g. dekana ! priti v soho, kjer se gode čudeži. — Johanca je bila dopoldne birmanska botra, dela je imela ta dan še dovolj, kajti ta dan, ker je bil petek, morala je še „trpeti"! — Kmalu po našem prihodu I preoblekla se je v belo perilo ter se vlegla na ! posteljo, katera je bila pogrnjena z rjuho, zazna-j movano s črkami „IHS"!! — „Trpljenje"  se je I pričelo! Johanca začela je zavijati oči, ter klicati [ neke nerazumljive besede v laškem jeziku! Cu-[ dna tišina je nastala v sobi, kjer vlada neznani J smrad, mrzel pot je šel po meni, ko sem na la-j stne oči videla, da teče Johanci kri iz čela, rok, I prsi in rame! Na to smo šle v prepričanju iz sobe, da je to čudež. Slišale smo tudi, da ljudje dotične rjuhe perejo in umazane vode ne izlivajo proč, j temveč isto spravlajo ter rabijo za umivanje — i ran! — Ker smo popolnoma tudi mi prepričani, da si soudeleženka tega ni izmislila, čudimo se, da se temu početju,- ki je v zadnjem času pripeljalo ubogo ljudstvo tako daleč, da si je je v svoji slepoti začelo z umazano vodo izlivati rane, ter si zastrupjati kri — ni že enkrat storilo konca!
Pregledovanje konj. Ker se je pri preiskavi konj sodnijskega okraja  Kranj  našlo pet konj smrkavosti  sumljivih,   se   morajo vsled razpisa j c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 5. t. in. št. 14414, preiskati po uradnem živinozdravniku tudi vsi konji sodnijskih okrajev Skofja Loka in { Tržič. Zaukaže se zaraditega v zmislu izvršitve-j nega ukaza k § 34 zakona o živinskih kugah z dne 6. avgusta 1909, da morajo vsi posestniki konj gotovo pripeljati svoje konje dne 20. junija ob \ 7. uri   zjutraj  na živinsk trg v Skofji  Loki iz ! občine Skofja Loka, ob 8. uri istotam iz občine
I Stara Loka, ob 10. uri istotam iz občine Zminec ; in ob 2. uri pop. v Soro za občino Soro; 21. junija ob 8. uri dopoldne iz občine Selce na živinski trg ! v Selcih, ob pol ILuri dop. iz občine Železniki j na trg pred šolo v Železnikih, ob 3. uri popoldne i v Podrošt in ob 4. uri pop. v Zalilog iz občine j Sorica; 24. junija ob 8. uri dop. na Vidmajerjevo • dvorišče v Poljane iz občine Poljane, ob pol 10. uri I ravnotja iz občine Javorje, ob 11. uri v Gorenjo Vas iz občine Trata, ob 3. pop. pa v Trebijo iz občine Oslica; 25. junija ob Vi9. uri dop. v Tržič I iz občine Tržič,  ob 10. uri  ravnotja iz občine Sv. Katarina, ob 11. uri ravnotja iz občine Sv. Ana, [ ob pol 3. uri pop. v Kovor iz občine Kovor in ob 4. uri v Križe pred staro šolo iz občine Križe k živinozdravniški preiskavi. Ako bi kateri posestnik ne pripeljal navedenega dne ob določenem času vseh svojih konj k preiskavi, bode v zmislu § 60 . gori navedenega zakona kaznovan z zaporom do 3 mesece ali z denarno globo do 1000 kron, nje-: govi konji pa se bodo preiskali drugikrat na nje-i gove stroške.
Veselico prirede Škofjeloški železničarji v nedeljo, 15. junija 1913 v proslavo 251etnega služ-! bovanja dveh delavcev, v gostilni gosp. Indiharja v Rakovici pri Kranju. Na vsporedu je: godba, j ples in prosta zabava. Vstopnina je prosta. Začetek ob 3. uri uri popoldne.
Iz Srednjega Bitnja. V ponedeljek zvečer je udarila strela v pd. Gracerjevo hišo in ubila gospodarja Ignacija Oraniča, ki se je v tem usode-I polnem trenotku nahajal s svojim 11 letnim sinčkom v hiši. Bil je na mestu mrtev, fanta pa so z velikim trudom komaj spravili k zavesti. Ker je bila strela vodena, se hiša k sreči ni^užgala. Mož, star 36 let, zapušča ženo in otroka.
Velesovo. Volitev občinskega odbora za tu-kajšno novoustanovljeno občino se bode vršila dne i 23. junija 1913. 1. Glasovanje se prične ob 9. uri in sklene ob 11. uri dopoldne, na kar se bode štelo ; glasove. Vsak volilni razred voli 4 odbornike in 2 namestnika.  Volitev se vrši v hiši posestnika , Franceta Gašperlina na Trati.
Vodovod za občino Hrastje se prične v najkrajšem času graditi. Vsa tozadevna dela je oddal deželni odbor posameznim podjetnikom. Skupni gradbeni stroški so proračunjeni na 66.000 kron. K stroškom prispeva država 40° „, t. j. 26.400 K, 1 dežela 30°;0, t. j. 19.800 K in občani ostanek 30° 0, ! t. j. 19.800 K.
Pasja in mačja zaprtija. Ker je ugriznil in kmalu na to poginil v Virmašah •— kakor smo že zadnjič poročali — domač pes hišno gospodinjo in ni izključeno, da je bil pes stekel, je odredilo ; okrajno glavarstvo v Kranju do preklica pasjo in ' mačjo zaprtijo za občini Stara Loka in Skofja Loka. Dokler traja zaprtija, mora biti vsak pes po noči in po dnevu zanesljivo priklenjen ali pa mora.imeti proti popadanju varen nagobčnik in se i ga mora razun tega še peljati na močni vrvici. Mački in mačke pa morajo biti zaprti.
Nagla smrt. Dne 6. junija okoli 5. ure zjutraj j našja je gostija Marija Cernivc na poljski poti med J Pivko in Naklem 57 let starega užitkarja Janeza Kuharja iz  Pivke mrtvega.  Kuhar je šel malo preje od doma. Ker je bil epileptičen in je ležal na obrazu, se domneva, da ga je napadla ta bo-I lezen in ker je padel na obraz, se je zadušil.
Občinski lov občine Tržič je dne 7. junija t. 1. na javni dražbi v Tržiču izdražil za čas od 1. julija 1913 do 30. junija 1918 proti letni najem-: nini 260 K gospod Franc Ahačič, posestniJ< v 1 Tržiču, štev. 47.
Proslava 25 letnice   obstoja novomeškega „Sokola". Dne 10. avgusta t. I. proslavi novomeški „Sokol" svojo 1 4stoletnico, združeno z zveznim izletom   in   župnim   z 1 e t o m   v Novem mestu. Ker naj bi bilo to slavje najlepši narodni I praznik in manifestacija sokolske misli, se bratska I društva vljudno prosijo, da se ozirajo na to prireditev, ter se v čim častnejem številu udeleže. Nazdar! Odbor! Postojnska jama. Upravništvo postojnske jame i je tudi za leto  1913. dovolilo znižano vstopnino I 2 K za srednješolsko in ljudskošolsko mladino v j delavnikih, ob nedeljah pa 1 K. Vstop v jamo pri i električni razsvetljavi je dovoljen vsaki dan dop.
ob :i i 11. uri in popoldne ob 1 .,4. uri do 31. oktobra, i Ta olajšava pa je dovoljena le onim učencem, ki i se izkažejo s potrdilom šolskega vodstva ali zadnjim šolskim izpričevalom.
Za invalide. Dne 18. avgusta 1913 kot na najvišji dan Njega veličanstva cesarja Franca Jo-j žela I. se bodo razdelile tretjič obresti „ubožne ; in invalidske ustanove razpuščenega kranjskega I vojaškega vereranskega društva" in sicer v zneslui K 750. — Pravico do njih imajo za leto 1913: i 1. ubogi člani razpuščenega kranjskega vojaškega l veteranskega društva v Ljubljani, odnosno njih i vdove; 2. če sploh  ni takih prosilcev: a) pred sovražnikom invalidni postali,   v kako kranjsko I občino pristojni vojaki, b) pred sovražnikom za službo   nesposobni  postali vojaki  avstro - ogrske ! monarhije sploh. — Prošnjam za obdaritev iz te j ustanove je priložiti rojstni (krstni) list, od pri-■ stojnega župnega, odnosno občinskega urada napravljeno nravstveno in  ubožno spričevalo, iz ! kojega zadnjega se dajo pridobitne, imovinske in
rodbinske razmere natanko posneti, kakor domovinski list, nadalje tudi dokazilo, da je bil prosilec, odnosno soprog prosilke član razpuščenega kranjskega vojaškega veteranskega društva v Ljubljani, ali da je postal pred sovražnikom invalid, oziroma za službo nesposoben. Koleka proste prošnje je vložiti potom županstva najpozneje do 22. junija 1.1. Prepozno ali ne na predoznačen način vložene kakor pomankljivo opremljene prošnje, se ne vpoštevajo.
Redka sreča. Državna srečka od leta 1864., serija 1633, št. 7., kupljena pri Jadranski banki v Trstu in istotam deponirana, je bila 1.1, m. izžrebana z glavnim dobitkom od 300.000 kron, kateri znesek se je imejitelju srečke takoj izplačal. Oziraje se na novouvedeno državno razredno loterijo, katera prične delovati dne 1. novembra, t. 1. in o kateri smo že na drugem mestu današnje številke lista poročali, opozarjamo naše cenjene čitatelje, da Jadranska banka v Trstu, kakor tudi vse njene podružnice že danes sprejemajo prijavo za nakup teh srečk, pri katerih želimo našim cenj. čitateljem isto srečo, kakor pri gori omenjeni državni srečki od 1. 1864.
Avtomobilska tekma. Okrajno glavarstvo razglaša, da priredi tudi letos in sicer v času od 22. do vštetega 29. junija c. kr. avstrijski klub vožnjo v preiskus avtomobilov za ture pod označbo „avstrijska vožnja čez planine." V soboto 28. junija vozijo avtomobili skozi kranjski okraj in sicer pridejo iz Cerknega na Goriškem ter vozijo skozi vasi Trata-Gorenjavas-Poljane v Škof j o Loko in od tod čez Kranj-Tržič-Sv. Ano-Ljubelj. — Vožnje udeleže se tudi člani cesarske hiše. Glavarstvo poživlja prebivalstvo, da ne dela vozečim se avto-mobilistom nikakih zaprek, temveč da jih, če potreba, podpira in da se ta dan vsaj zjutraj in dopoldne promet po omenjeni dežeJni in državni cestni progi kolikor mogoče omeji in kar najpre-vidneje vozi. Strogo se je držati cestno-policijskega reda, zlasti kar se tiče izogibanja. Vozniki naj, ko zapazijo avtomobile, stopijo iz vozov in konje primejo za uzde. Prebivalstvo naj se nikar ne zbira na cesti, ker bi bilo to nevarno in bi za-moglo motiti tudi avtomobilno vožnjo. Zlasti pa je paziti na otroke in na živali, da ne zaidejo brez nadzorstva na cesto. Slednjič vabi okrajno glavarstvo prebivalstvo, da v pozdrav najvišjih in visokih avtomobilistov, razobesi raz hiš zastave.
Avstrijski generalštabovec — ruski vohun. Afera Redlova je vzbudila po vsem svetu veliko senzacijo. Sliko o njegovem samomoru priobčuje „Slov. Ilustr. Tednik". Nadalje priobčuje sliki o M. Vremšku, dijaku v Idriji, ki je nenadoma umrl v šolski sobi; uživanje opija na Francoskem; o slovenskem pevskem društvu Bled v East Co-nemaugh v Ameriki; o vprizoritvi opere „Prodana nevesta" na prostem v Šarki pri Pragi i. t. d. „Slov. Ilustr. Tednik" je res zelo zanimiv časopis in bi naj ne manjkal v nobeni slovenski rodbini.
Razno.
Mati v moški obleki. Pred zagrebškim sodiščem se je pripetil v soboto zelo zanmiv slučaj. Kmetica Katarina Stubic iz Kraljevca pri Zagrebu je bila obtožena zaradi zanikarnega nadzorstva svojega petletnega otroka, ki je utonil. Ko je poklical sodnik Stubicevo v dvorano je stopil pred sodnika neki moški. Sodnik: Zakaj pa ni prišla žena Katra? Moški odgovori: „Katra Stubic sem jaz!" V pojasnilo svojega nastopa je povedala žena sledeče: Pred nekaj leti mi je umrl mož, ki me je zapustil v silni bedi z dvema otrokoma. En otrok je kmalu po moževi smrti umrl. Da bi ohranila ostalega otroka oblekla sem si moževo obleko, močna sem, in kmalu sem dobila delo kot železniški delavec na progi. Od začetka se me vaščani dražili in so me zasmehovali, toda jaz se nisem za to nič zmenila, ker mi je bilo več ležeče na tem, da ohranim sebe in otroka. Končno pa je to zasramovanje ponehalo, ljudje so se me privadili in živela sem kot železniški delavec mirno pri svojem delu in skrbela sem za otroka, dokler se mi ni pripetila ta nesreča. Sodnik je nato preložil obravnavo in prosil za informacijo občinski urad. Občinski urad je izpovedbe obtoženke potrdil in je posebno poudarjal njeno materinsko ljubezen. Sodišče bo bržkotne obtožbo umaknilo.
Tržaške volitve. Izid volitev IV. volilnega razreda, ki se je vršila 8., ozir. ožja volitev 12. t. m. je siedeč: I. mestni okraj: socijalni demokrat. II. mestni okraj: laška liberalca. III. mestni okraj: laški liberalec: IV. mestni okraj: laški liberalec. V. mestni okraj: laški liberalec: VI. mestni okraj: socijalista. I. okoliški okraj: slovenski narodnjak Miklavec z 580 glasovi večine. II. okoliški okraj: slovenski narodnjak dr. Just Pertot z 464 glasovi večine. III. okoliški okraj: slovenska narodnjaka dr. Cerne in Ferluga z 447 glasovi večine. V III. mestnem volilnem razredu so bili izvoljeni včeraj v petih okrajih ital. liberalci; v VI. okraju pa se vrši ožja volitev med laškimi liberalci in socijalnimi demokrati. Slovenci so v vseh razredih napredovali. Pokazalo se je, da Trst ni več laška domena in da na tržaških okopih ponosno plapola slovenska trobojnica.
Zahvala.
Podpisano društvo izreka tem potom vsem cenjenim darovalcem lepih dobitkov, kakor tudi onim, ki so prispevali v denarju, in s tem pripomogli, da je tombola dne 8. junija t. 1. v vsakem oziru tako lepo uspela, svojo najtoplejšo zahvalo.
Nadalje se tudi zahvaljuje slavnemu tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu za prijazno sodelovanje pri tej prireditvi in slavnim sosednim gasilnim društvom za obilno udeležbo.
Društvo „Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju"
dne 10. junija 1913. Fran Holzhacker Rici Mayr
podpredsednik. tajnika namestnik.
Godba prostovoljne pozorne brambe v Kranju
priredi
veliko kresno veselico
v soboto, dne 21. junija 1913
na vrtu g. PETRA KOBAL pri „Kroni". Koncert, kres, umetalni ogenj itd.
1    ■■■  Začetek ob 8. uri zvečer. ==
obstoječe iz
3 sob s nritlkllnaml
se odda v Lajhu.
SVARILO.
Podpisana naznanja s tem, da ni plačnica za dolgove svojega moža.
Vstopnina 20. vinarjev za osebo. Gasilci v uniformi vstopnine prosti.
K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje
94
odbor.
CD
S3
90 3—2
Helena Kosec. LeOP. fllDSelj,
se najuljudneje priporoča cenj. občinstvu za
stavbena in umetna dela
kakor tudi za izdelovanje raznih
žičnib mrež, štedilnikov, balkonov, ograje na orobe iti
Spodnja Šiška
Celovška cesta 66.
•••MM
•••••••
Anton Slamberger, c. k. notar, naznanjam v imenu žalujočih
ostalih žalostno vest, da se je preselila v boljšo bodočnost, danes ob 1. uri popoldne, ljubljena tašča, oziroma mati in stara mati, gospa
Terezija Prešeren, roj. Sollmaver
po dolgi in mučni bolezni, v visoki starosti 80 let, previđena s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb nepozabne rajnke bode v pondeljek, dne 16. t m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti.
Predrago ranjko priporočamo v blag spomin. V KRANJU, dne 14. rožnika 1913. 95
RAZPRODAJA.
' Naznanjam slavnemu občinstvu, da bom 22. t, ITI., OD 2. UN popoldne
na graščini Golnik prodajal:
2 konja, pokrit koleselj, pripravno kočijo, par konjski}) oprav, par komatov, več V03, fine sani in gepelj.
^_IVAN OGRIN.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rj
n
3 a a a
D □ □ □ □ □ D □ □
□ □ □ □ □ □ □ □
Nam diši kava vedno najbolje
kadar jo skuha mamica
s pravim :Franckom:
„Taka kava je duhteča, ima poln, močan okus in lepo, vabljivo barvo"
□□□□□□^□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oa
si em U7;ttl.505
4B
60^1
5A77
Trgovci, peki!
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož Makso Zaloker, Ljubljana Krakovski nasip št. 26, so dosegle dosedaj povsod najboljši sloves.   Naročajte pri narodni
tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenah. 50 26—12
Pozor, kolesarji!
Naznanjam, da sem letos prevzel zastopstvo za Puch-kolesa. Kdor želi pravo Puch kolo, naj se name obrne. Imam pa v zalogi tudi še druga cenejša kolesa. Na željo pošljem cenik.    Kupujem tudi razne
starine. 4
j Št.
mton Sokttc i
slikar in pleskar v Kranju štev. 55.
priporoča
različne sut)e in oljnate barve,
različne lake 3a tlak, 3a vrtove in pohištvo ter mamila 3a trda tla.
llrarskega učenca
sprejme takoj tvrdka
Rudolf Rus
v Kranju.
fAl Pozor, kmetovalci! «111
Nova trgovina v Kranju s špecerijskim blagom, oljnatimi in suhimi barvami, deželnimi pridelki, moko, otrobi, žganjem, steklom, kuhinjsko in emajlirano posodo.
Kdor hoče kupiti dobro in sveže blago, naj se potrudi v trgovino
Osvald Dobeic, Kranj
93 29—1
Glavni trg (pri Krisperju.)
kjer se prepriča vsak, da je tamkaj res dobro in točno postrežen. — Posebno se priporočam gostilničarjem in nevestam, da si predno kupijo svoje potrebščine, ogledajo mojo bogato zalogo raznoterega porcelana, križev brez in s pokrivalom, stekla in kuhinske posode
po najnižjih cenah!
Opravilna štev. A / 283 12
6
Oklic
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C. kr. okrajno sodišče v Gorici naznanja,
da je umrla dne 20. oktobra 1912 v Gorici, Via Carduci št. 18, Antonija Mlakar pok. Ferdinanda, stara 78 let pristojna v Kranj,
ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do nje zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino zase, da napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase, izkazavši svojo dedinsko pravico, za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za oskrbnika gospod dr. Ivan Vinci, odvetnik v Gorici — obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
C. kr. okr. sodišče v Gorici
oddelek I., dne 1. junija 1913.
92 3—1
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem kranjskem okraju!
stm Hranilnica v Kranju
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
329.000 kron.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5'.V"., na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
obrestuje hranilne volge po
1/0/ I
2/0 I
4
brez odbitka rentne-1 ga davka, katerega I plačuje hranilnica iz ■ lastnega. Narasle in I nedvignjene vložnel obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
X
Koncem leta 1912. je bilo stanje hranilnih vlog nad
5 milijonov 100 tisoč kron { j
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 milijone kron.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar.
Ta najstarejši denarni
zavod v Kranju
uraduje na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne.
H
><
w
\ J l e
i I J\Zs\Zs\A*S\/<J\—A*J<—SVAM\JVA/W I I
23
80
Tiskarna „SAVA" v Kranju
se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del.
X
Kolesaril!
Ako si hočete prihraniti nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles aH kolesarskih potrebščin,
ar-  dokler ne poznate naših cen za leto 1913. -m
Najboljši in najcenejši nakup pri tvrdki
Karel Čamernik & Ko.,
72 10-8 Ljubljana, Dunajska cesta 9-12
Specijalna trgovina s kolesi in motorji, avtomobili in posameznimi deli. — Mehanična delavnica in parala.
CENIK.
IMtMIMMIMIMMMIMtMMMMMMMIltlMMMMMMMMMMMMMI
Zobozdrauniški in zMhini atelje
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju i
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago.
Vinska veletrgovina 1
Rudolf Kokalj, K ran j
Priporočam svoja
izvrstna, zajamčeno pristna
dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska
vina
v sodih in steklenicah
Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, stekleničnih vin in mineralnih voda.
/"■v—v8
■v—v-\
Cenjene dame mesta Kranja in Gorenjske opozarjam na velikansko izbiro
damskih m dekliških slamnikov!
Velezaloga
15—24
A. Adamič :: Kranj
M. Rant ■ Kranj
trgovina s špecerijskim in galanterijskim Hagom
Priložnostni nakup OtrOŠKlll UOZJČKOU. Najraznovstnejše ŠJ]BuBNJSkO 1)1390.
Kolodvorska restavracija
priporoča
vedno sveže Budjeviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo
mr. Krasen senčnat vrt
4 52-24
18—24
Eternit
najboljše strešno kritje
prodaja najceneje tvrdka
Merkur, Peter Maidič, Hrani
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
"O
03
co
N
N
<U
o o o
© o
•o ca c
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po listih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
7-24
3 03 O.
00
o o
© o o
rti
N rti •n <
N 03
5*
D.
I
1
I 1
i
Jamčeno čisto, jedrnato
MILO
2 52—24
z znamko
Solnce.
najizborneje in današnjim cenam primerno
najceneje
zato naibolii nadomestek vsem dražjim vrstam.;: Prodaja se tudi na drobno.
Tovarna: jg. Fock, Kranj Izdelki:
Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črno marmoriranoEschweger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila.
Stearinske sveče, kolomaz.
12—24
Rudolf Rus
urar v Kranju poleg lekarne Največja zaloga
ur, zlatnine in srebrnine
Priporoča se si. občinstvu v nakup pripravnih raznovrstnih
birmanskih daril
Najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Tiskarna .Sava' v Hranili
Vizitke, poročna naznanila, pisma, zavitke, račune, bolete, cirkularji, letake, vabila, lepake, posmrtnice, karsko stroko spadajoča izvršuje v najelegantnejši
jukste, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, troškovniki, brošure, časopisi in sploh vsa v tis-dela v eni ali več barvah obliki, hitro in najcenejše.
1
1
I i
ca
S 03
a>
03
o.
03*
Semenska ajda črna in siva.
LUJajdič, Hrani
Deželni pridelki, špecerijsko blago.
Priznano najboljši dalma- Cal#%»»!l'*
tinski portland cement    ff^O" WfiO za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje
Svetle sezamove tropine. == Umetna gnojila. =
o.
a>
O)
*cT
O
b/)
a> B
2 Gnojilo za ajdo: superfosfat in kostna moka.
Najstarejša trgovina
Ferd. Saiovic v Kranju
poprej C. P!eiweiss 10 4—24
priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga.
Posebno priporoča slavnemu občinstvu za
poletno sezijo
bogato izbiro oblek za moške in ženske.
ni sUs
Kreditno društvo v Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po
13-24
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju,