poštnina plačana v gofovInL KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 108. kos. V LJUBLJANI, dne 25. decembra 1935. Letnik VI. VSEBINA: 783. Ukaz o ustanovitvi poslaniStva v Santiagu. 734. Izpremembe in dopolnitve uredbe o kartelih 735. Razpis o električnih žarnicah. 736. Naredba o oddajanju, posesti in nošenju vojaškodržavnega Zakoni in kraljevske uredbe. 733. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle v soglasnosti z ministrskim svetom in na osnovi § 31. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930 so odločili in odrejajo:* Ustanavlja se poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Santiagu. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 19. novembra 1935. Pavle s. r. dr. R. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. * .-'Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne .7. decembra 193o, št. 285/LXIX/G43. orožja in kontroliranju pravilnosti ter voditvi razvidnosti. 737. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 738. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 734. Na podstavi § 63. finančnega zakona za leto 1934./ 1935., podaljšanega s § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936, predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tčle izpremembe in dopolnitve uredbe o kartelih z dne 3. avgusta 1934, II. št. 27.945/u* § l. 1. § 1. se izpreminja in se glasi: >0) Karteli se postavljajo pod državno kontrolo. (-') Pod državno kontrolo se postavljajo tudi karteli, sklenjeni v inozemstvu, če se uporabljajo njih določbe na ozemlju kraljevine Jugoslavije.< 2. § 2. še izpreminja in se glasi: s>(‘) Za kartele se smatrajo pogodbe, sporazumi in dogovori, s katerimi se utesnjuje ali izključuje ali utegne utesniti ali izključiti svobodna tekma ob proizvodnji, prodaji ali nabavi blaga, v prometu, kreditu ali zavarovanju, ob določanju poslovnih pogojev ali določanju cen ali tariL (2) Pogodbe, sporazumi in dogovori v smislu odstavka (*) ali njih izpremembe ali dopolnitve morajo biti sestavljeni pismeno in predloženi ministrstvu za trgovino in industrijo v registracijo. (*) Pravno veljavnost imajo samo pismeno sestavljene in v registracijo predložene kartelne pogodbe, sporazumi in dogovori. (9 Prepovedano je uporabljati in izvrševati pogodbe, sporazume in dogovore, ki niso predloženi v registracijo po predpisih te uredbe.« * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. tjecembra 1935, št. 291/LXX/6G4. — Uredbo o kartelih gL »Službeni Ust« št. 547/70 iz 1. 1934. 3. V naslovu med § 2. in § 3. se namesto besede »Ustanavljanje« postavlja beseda: »Registriranje«. 4. V § 3. se črta odstavek (l). Odstavek (2) postane odstavek (l). V novem odstavku (‘) se v prvem stavku namesto besede »ustanovitev« postavlja beseda: »registracijo«. Odstavek (8) postane odstavek (2). V novem odstavku (2) se namesto besede »odobritev« postavlja beseda: »registracijo«. 5. V § 4. se v prvem stavku namesto besede »odobrite« postavlja beseda: »registracijo«. 6. V § 5., odstavku (*), prvem stavku, in v odstavku (*) se nadomešča beseda »odobrene« z besedo: »registrirane«. Kot nov odstavek (3) se vriva: »(3) Ce vloga ne obsega podatkov iz § 4. in iz odstavka (4) tega paragrafa, se vrne z odlokom vložilcu v dopolnitev in se ne smatra, da je bila vložena prijava v smislu odstavka (2) § 2.«. Odstavek (*) tega paragrafa postane odstavek (4). ,V istem odstavku na koncu se v oklepaju namesto >od-stavek (*) § 8.« postavlja: »odstavek (3) § 8.«. V istem paragrafu postane odstavek (*) odstavek (•'). 7. V § 7., odstavku (*), prvem stavku se namesto besede »odobrenih« postavlja beseda: »registriranih«. Na koncu odstavka (‘) tega paragrafa se dodaje nov stavek, ki se glasi: »če se sklenjene odredbe in odločbe ne vpišejo v zapisnik in ne vročijo ministrstvu za trgovino in industrijo v odrejenem roku, nimajo pravne veljavnosti.« Odstavek (2) tega paragrafa se izpreminja in se glasi: »(*) Ministrstvo za trgovino in industrijo preizkusi opravičenost sklenjenih odredb in odločb in če spozna, da so glede na proizvodne stroške in običajni grajSnski, odnosno trgovski dobiček neopravičene ali da nasprotujejo koristim narodnega gospodarstva, narodnega blagostanja ali drugim javnim koristim, sme prepovedati izvršitev in uporabo teh odredb in odločb.« 8. V § 8., odstavku (4) se besede prvega stavka »Če se po odobritvi ustanovitve kartela pokaže« nadomeščajo z besedami: »Če se pokaže«. Kot odstavek (2) istega paragrafa se vrine nov odstavek, ki se glasi: »(2) Zlasti se smatra, da ogražajo karteli koristi narodnega gospodarstva, narodnega blagostanja ali javne koristi: če se določajo, vzdržujejo ali zvišujejo cene ali tarife čezmerno visoko glede na proizvodne stroške ali nabavne stroške ali glede na celotni uspeh pridobitne delavnosti podjetja kakor tudi glede na koristi narodnega gospodarstva; če se s poslovnimi pogoji čezmerno zvišujejo cene (tarife) na debelo ali na drobno; če se z izključitvijo na neopravičen način onemogočajo ali ogražajo podjetja, zoper katera gre izključitev.« Dosedanji odstavek (2) istega paragrafa postane odstavek (“), odstavek (3) pa postane odstavek (4). V novem odstavku (4) tega paragrafa se namesto besede »Državna« postavljata besedi: »Državna obla-stva«; besedi »svojih potrebščin« se črtata; za besedo »dobavitelji« se črtajo besede: »pogodbe ali dogovor —« in se dodajeta besedi: »ali kupci«. 9. V § 11., odstavku (l) se črtajo besede: »v soglasnosti z ministrskim svetom«, v odstavku (2) pa se namesto »odstavka (2)« postavlja: »odstavka (•’)«. V odstavku (8) se črta prvi stavek. V drugem stavku tega odstavka se pred besedo »Odločbe« postavlja beseda: »Pravnomočne«. 10. Črta se ves § 12., § 13. pa postane § 12. 11. Za novim § 12. se dodajeta nov naslov in nov 8 13.: »Pravica tožbe. § 13. (•) Zoper odločbe, izdane na podstavi § 5., odstavka (3)> § 7., § 11., odstavka ('), novega § 12. in § 28., odstavka (*), ima nezadovoljna stranka v 15 dneh pravico tožbe na kartelno sodišče. Tožba zadrži odločbo od izvršitve; če pa spozna minister za trgovino in industrijo iz razloga ijavnih koristi za neobhodno, da se izvrši odločba takoj, se sme izvršiti neglede na tožbo. (2) Zoper odločbe ministrstva za trgovino in industrijo, izdane na podstavi določb te uredbe, zoper katere pa ni dopustna tožba na kartelno sodišče, nima nezadovoljna stranka pravice tožbe na državni svet, izvzemši primere iz § 6., odstavka (2).« 12. Za § 13. se vrivajo nov naslov in nova §§ 13. a in 13. b: »Kartelno sodišče. § 13. a. (*) Kartelno sodišče je sestavljeno iz treh državnih svetnikov in treh namestnikov, državnih svetnikov, ter potrebnega števila gospodarskih strokovnjakov, ki jih ne sme biti več ko 20. Predsednik in podpredsednik kartelnega sodišča sta člana državna svetnika. Državni svetniki in namestniki se postavljajo izmed državnih svetnikov pravnikov po strokah. Člani strokovnjaki se postavljajo izmed priznanih gospodarskih strokovnjakov. Predsednika, podpredsednika in ostale člane sodišča in namestnike postavlja za tri leta kralj z ukazom na predlog predsednika ministrskega sveta po poprejšnjem zaslišanju ministra za trgovino in industrijo. (2) Za člane strokovnjake se smejo postavljati osebe, ki so državljani kraljevine Jugoslavije, ki niso obsojene zaradi zločinstva ali nečastnih dejanj, niso pod skrbstvom ali v stečaju in ki uživajo vse častne pravire. Strokovni člani morajo priseči. Svoj položaj izgubč, če izgubč enega izmed označenih pogojev. (3) Članom in delovodji kartelnega sodišča gre nagrada, ki jo določi minister za trgovino in industrijo. Nagrada se izplačuje iz kartelnega sklada [odstavek (2) § 6.]. (4) Kartelno sodišče se ustanovi pri ministrstvu za trgovino in industrijo, ki dd sodišču na razpolago delovodjo in potrebno pomožno osebje. (■'■), Natančnejše določbe o kartelnem sodišču predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom pravde. § 13. b. (4) Kartelno sodišče odloča o tožbah v senatu, ki je sestavljen iz predsednika, odnosno podpredsednika kot predsedujočega, dveh članov državnih svetnikov, odnosno namestnikov in dveh članov izmed gospodarskih strokovnjakov, ki ju pozove predsednik, odnosno podpredsednik za vsak poedini sporni primer. (2) Za postopek pred kartelnim sodiščem veljajo skladne določbe zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih in zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih. (3) Kartelno sodišče preizkusi svojo pristojnost po uradni dolžnosti. Pristojnost kartelnega sodišča je izključna. Odločba kartelnega sodišča je dokončna in veže vsa oblastva.« 13. Za § 16. se vriva nov naslov in dodaje nov § 16.a: »Državna kontrola. § 16. a. (‘) Poslovanje kartelov in njih organov kontrolira ministrstvo /.a trgovino in industrijo neposredno ali po banski upravi. Ta kontrola se vrši po navodilih ministrstva za trgovino in industrijo. Stroški te kontrole obre-menjajo kartelni sklad [odstavek (“) § 6.]. (2) Kontrolna oblastva nadzirajo celotno poslovanje kartelov in njih organov. Organi kontrolnih oblastev se smejo udeleževati vseh zborovanj in sej kartelnih predstavništev in njih organov; o teh morajo karteli kontrolna oblastva pravočasno obvestiti. Karteli in njih organi morajo poslati kontrolnim oblastvom vsa poročila in podatke, ki jih od njih zahtevajo. Ministrstvo za trgovino in industrijo sme ob vsakem času odrediti pregled poslovanja kartelov, njih organov in v kartelu včlanjenih podjetij v smislu določb § 9.« 14. V § 17., odstavku (') se na začetku točke 1. črta številka 1. . Točka 2. tega odstavka se črta. Kot novi odstavek (-’) se postavlja: »(2) V denarju do 100.000 dinarjev se kaznuje, kdor kontrolnim oblastvom ne pošlje poročil in podatkov v smislu § 16. a.« 15. V § 22., odstavku (') se izpreminjata točki 1. in 2. in se glasita: 1. kdor ustanovi ali zdržuje kartel, uporablja ali izvršuje njegove pogodbe, sporazume ali dogovore pred predložitvijo v registracijo ali uporablja ali izvršuje določbe izpreinemb in dopolnitev takih pogodb, sporazumov ali dogovorov, ki niso predpisno predloženi v registracijo; 2. kdor izvršuje ali uporablja odredbe in odločbe, navedene v odstavku (!) § 7., protivuo določbam § 7. ali če je ministrstvo za trgovino in industrijo odgodilo njih izvrševanje.« 16. V § 23. se namesto besed »odnosno komisarja iz § 12.« postavlja: odnosno organa kontrolnega obla- stva iz § 16.a«. 17. V § 28. postane dosedanji odstavek (2) odstavek (*) in se glasi: »(*) Prošnje, predložene ministrstvu za trgovino in industrijo za odobritev ustanovitve kartela v smislu uredbe o kartelih z dne 3. avgusta 1934, objavljene v »Službenih novinah« štev. 190/L z dne 18. avgusta 1934, se smatrajo za prijavo v smislu določb § 2., odstavka teh izpreinemb in dopolnitev. Kartelne pogodbe, sporazumi ali dogovori, na katere se te prošnje nanašajo, zadobe pravno veljavnost z odločbo, ki jo izda o poedinih prošnjah minister za trgovino in industrijo v 15 dneh od uveljavitve teh izprememb in dopolnitev.« Dosedanji odstavek O1) postane odstavek (-’) in se glasi: »(2) Tuji državljani ne smejo biti zaposleni v kartelnih organizacijah.« 18. V § 18. in § 21., odstavku (2) se namesto »§ 13.« postavlja: »§ 12.«. § 2. Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 25. novembra 1935; Ul št. 41.158/35. Minister za trgovino in industrijo .Vrbanič e. r. Ministrski svet je v svoji seji z dne 6. decembra 1-935 povsem usvojil predlog uredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo in odredil, da se je po tej .uredbi ravnati. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 735. Razpis.* Oh uvozu električnih žarnic mora poslati carinarnica po dva ogledk.i oddelku za davke ministrstva za finance. Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi predpisujem nastopno: . Carinarnice odvzamejo ob uvozu električnih, žarnic od vsake jakosti po dva ogledka in jih pošljejo oddelku za davke ministrstva za finance za elektrotehniški zavod na vseučilišču v Beogradu, da jih radi ugotovitve jakosti žarnic strokovno preizkusi. O jakosti žarnic vodi carinarnica evidenco po zaščitenem nazivu (n. pr. »Philips«, »Osram«,- itd.) in za vsako jakost (32 sveč, 40 \vattov itd.). Tiste žarnice, pri katerih se s preizkušanjem stalno najde pravilna jakost, t. j. jakost, ki je na njih označena, ali jakost, ki se giblje v dovoljenih mejah odstopkov do vštetih 10% .nad ali pod jakostjo, označeno na žarnici, je treba po tej ugotovitvi pošiljati v preizkus samo občasno. Žarnice, pri katerih se s preizkusom najde jakost, ki presega meje dovoljenega odstopka, je treba redno pošiljati v preizkus. Državna trošarina na žarnice stalno pravilnih jakosti se pobira po jakosti, označeni na žarnici. Državna trošarina na žarnice, ki se pošiljajo redno v preizkus, se pobira po jakosti, ki se najde s preizkusom; če znaša prijavljena mejna jakost žarnic (n. pr. do 32 sveč) nad 10% in več, se uporabijo tudi carinsko-kazenske določbe. Stroške za preizkušanje trpi oddelek za davke. Ta razpis stopi v veljavo na dan razglasitve v 'Službenih novinah«; tega dne prestane veljati razpis št. 109/14.645/IV z dne 4. julija 1935, natisnjen na str. 243 »Finansijskega zbornika«. V Beogradu, dne 4, decembra 1935; št. 29 239/1 V. Minister za finance Letica s. r. (Ta razpis je bil prvič razglašen v »Službenih novinah« št. 288 z dne 11. decembra 1935 in je od lega dne v veljavi.) '■■".'M... . . * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne v. 14 decembra 1835. St. 291/LXX/671. 736. Naredba.* Na osnovi § 40. finančnega zakona za leto 1933./1934. in pravilnika o oddajanju, posesti in nošenju državnega vojaškega orožja z dne 27. novembra 1924 (»Službene no-vine« št. 280 iz 1. 1924.) ter v soglasnosti z ministrstvom za notranje posle odrejam: Glede oddajanja, posesti in nošenja vojaškodržavnega orožja in kontroliranja pravilnosti ter voditve razvidnosti o njem se je ravnati po naslednjem: A. I. Posest in nošenje orožja. 1. Z vojaškodržavnim orožjem smejo biti oboroženi, odnosno ga smejo imeti v rabi: a) državni policijski izvršilni uslužbenci; b) organi občinskih straž; c) civilne osebe in podjetja tistih krajin, kjer je to po razmerah javne varnosti potrebno; č) organi finančne kontrole; d) čuvaji državnih gozdov v ogroženih pokrajinah; e) pazniki sodnih pripornikov; f) pazniki v kazenskih zavodih; g) pazniki monopolnih ustanov; h) čuvaji železniških prog in železniških objektov; i) čuvaji ostalih državnih ustanov (davčnih uprav, državnih posestev in državnih rudnikov); j) strelski odseki sokolskih društev; k) strelske diružine; in 1) oseb© iz členov 11., 13. in 51. zakona o posesti in nošenju orožja.’"* 2. Vse ostale osebe (organi), ki niso navedene v predhodni točki te naredbe — najsi službujejo pri državnih, samoupravnih in občinskih ali pri privatnih ustanovah —, a jih je treba oborožiti, »mejo biti oborožen© samo z »dopuščenim orožjema iz člena 3. zakona o posesti in nošenju orožja z dne 14. junija 11)28.** Nabava in posest orožja po tej točki ne spadata pod določbe te naredbe. 3. Vojaškodržavno orožje se ne sme oddajati v rabo: a) predvsem iz skladišč ministrstva.*** b) osebam, postavljenim z izvršno odločbo pristojnih oblastev pod zaščitni nadzor; c) osebam, ki so obsojene po kazenskem zakoniku zaradi zločinstva ali kaznivih dejanj iz koristoljubja ali so zaradi takili dejanj v preiskavi; č) osebam, ki so jim s sodno sodbo odvzete častne pravice, dokler jih zopet ne pridobe; d) umobolnim osebam; e) osebam, ki so po mnenju sreskega načelnika znane kot prepirljivci, ubijalci ali rekovni pijanci; f) osebam, ki niso vajene ravnati s takim orožjem. II. Nabava in oddaja orožja. 4. Oborožitev policijskih in samoupravnih organov z vojaškim orožjem in strelivom se vrši predvsem z na- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1934, št. 300/LXXIX/716. ** »Uradni list« št. 260/72 iz 1. 1928. *** Okrnjeno besedilo še ni dopolnjeno. — Op. ur. bavo-nakupom; če ni proračunske možnosti za nakup, pa z začasno oddajo orožja vojaškega značaja v brezplačno rabo iz skladišč ministrstva za vojsko in mornarico. 5. Vojaško orožje se nabavlja ali nakupuje: a) predvsem iz skladišč ministrstva za vojsko in mornarico po cenovniku in b) iz domačih in tujih orožnih tvornic. Za nabavo iz tujih orožnih tvornic je potrebna soglasnost ministrstva za vojsko in mornarico. 6. 0 začasni oddaji orožja in streliva v brezplačno rabo iz skladišč ministrstva za vojsko in mornarico za potrebe, označene v določbah te naredbe, se odloči na zahtevo resortnih ministrstev, ki naj pošljejo svoje zahteve za oddajo orožja in streliva po točki 1., pod d), e), f), g), h) in i) te naredbe, preko ministrstva za notranje posle. 7. Za orožje (in strelivo), izdano začasno v brezplačno rabo iz skladišč ministrstva za vojsko in mornarico, mora izdati le-temu reverz: a) za orožje, izdano po točki 1., pod b), c), d), e), g), h), i) in j) te naredbe, pristojni komandir orožniške čele; b) za ostalo orožje (in strelivo), ki se odda v začasno brezplačno rabo iz skladišča ministrstva za vojsko in mornarico po točki 1., pod a), f) in k), starešina tiste ustanove, katere organi se naj oborože. 8. Ko se izda odločba, da se odda orožje in strelivo v brezplačno rabo, ga prejme iz skladišča ministrstva za vojsko in mornarico: a) za oborožitev organov, navedenih v točki 7., pod a), pristojni komandir orožniške čete; l>) za oborožitev organov, navedenih v isli točki pod b), starešina tiste ustanove, katere organi se naj oborože. 9. Kako in komu izmed oseb, označenih v točki 1., pod b) in c), se naj odda orožje, prejeto iz skladišča ministrstva za vojsko in mornarico, odloči pristojni ban po pribavljenih poročilih in mnenjih sreskih načelnikov in pristojnega komandirja orožniške čete. Z istim odlokom je odrediti, ali se daje to orožje na čuvanje poedincem ali pa vasem in občinam ali orožniškim postajam, ki jih oddajajo civilistom, kadar se odrede na stražo ali zasledovanje. 10. Kako in komu izmed ostalih oseb, označenih v točki 1.. se naj odda prejeto orožje, odloči starešina tiste ustanove, katere organi se naj oborože; pri tem se mu je ravnati po določbah te naredbe. III. Orožni listi. 11. Za orožje, prejeto v začasno brezplačno rabo ali nabavljeno z nakupom po določbah te naredbe, ki se odda na čuvanje poedincem, podjetjem, vasem, občinam, orožniškim postajam in ostalim ustanovam, izda pristojni sreski načelnik (upravnik policije, predstojnik mestne policije) orožni list po temle obrazcu: Orožni list. Na osnovi točke 11. pod III. oddelka A. naredbe gospoda ministra za vojsko in mornarico A. S. br. 2249 z dne 24. marca 1934 je ban...........................banovine z odločbo .................. št........ z dne................. dovolil N. N. (ali občini, ustanovi) iz ......................, sreza ..................... da sme nositi in rabiti državno vojaško puško (karabinko, revolver). Štev. ........ _ Dan in kraj Sreski načelnik N. N. Pripomba. Pri orožnih listih, ki se izdajajo za vojaško orožje, nabavljeno z odobritvijo g. ministra za vojsko in mornarico z nakupom, je dopolniti orožni list takole: »To orožje je bilo kupljeno po odločbi gospoda ministra za vojsko in mornarico A. T. broj .......................... z dne .................................. . Na orožnih listih orožja državne lastnine zapiše tisti starešina (komandir orožniške čete), ki po točki 8. te naredbe orožje prejme in odda, naslednjo rešitev: »Po tem orožnem listu in odločbi bana..................... banovine je bila oddana iz skladišča (orožniške ustanove itd.) puška (karabinka, revolver) kalibra ................. mm, modela ................. pod No............s................. streli.« Štev. ....... Dan in kraj Komandir orožniške čete (starešina ustanove) N. N. 12. Orožni listi niso potrebni za nošenje in rabo vojaškega orožja in se ne izdajajo: a) državnim policijskim izvršilnim uslužbencem; b) organom mestnih policijskih predstojništev; c) organom finančne kontrole; č) paznikom v kazenskih zavodih; d) paznikom sodnih pripornikov. 13. Ker se izdajajo orožni listi po točki 11. uradno radi ojačitve varnostne službe, to ni zavezano taksi po zakonu o taksah. 14. Izdane orožne liste pošljejo sreski načelniki za orožje iz točke 7., pod a), te naredbe pristojnemu komandirju orožniške čete, za orožje iz točke 7., pod b), pa starešini ustanove, katere organi se naj oborože; ta pa izročita orožje s strelivom in orožnim listom proti reverzu tisti osebi (usla. vi), ki se naj oboroži, ko se predhodno omenjena rešitev na orožni list zapiše. IV. Voditev razvidnosti o oddanem orožju. 15. O prejetem in oddanem državnem vojaškem orožju in strelivu morajo voditi komandirji orožniških čet, odnosno starešine ustanov, katerih organi so bili oboroženi po tej naredbi, »orožni spisek« po obrazcu priloga 1. S tem orožnim spiskom se hranijo obenem tudi listine o prejetem orožju in strelivu in reverzi za oddano orožje in strelivo. 16. Za to, da se drži državno vojaško orožje s strelivom, oddano po tej naredbi, čisto in v pravilnem stanju, so odgovorni: a) za orožje, oddano poedincem, ti poedinci; b) oddano vasem, vaški načelniki; c) oddano občinam, predsedniki občin; č) oddano orožniškim postajam, komandirji orožniških postaj; d) oddano podjetjem, ta podjetja; e) oddano paznikom, njih starešine, odnosno gospodarji; in f) oddano ostalim organom, navedenim v točki 1. te naredbe, njih starešine. V. Raba orožja, popravila in izknjiževanje. 17. Orožje (in strelivo), oddano po določbah te naredbe, se sme rabiti, kolikor ni to določeno z drugimi zakonskimi predpisi, sam<5 radi samoobrambe, obrambe iinovine in ojačitve občne varnosti. 18. Pri vsaki rabi orožja ali streliva, ki nasprotuje določbam predhodne točke te naredbe (kakor: radi lova, pri svatbah, svečanostih, ob praznikih in temu pod.), je treba takoj ugotoviti krivce, ki se kaznujejo; razen tega pa je za porabljeno strelivo ali s tem dejanjem poškodovano orožje plačati vojaškim blagajnam odškodnino po cenovniku. V takih primerih se orožje krivcem odvzame. Da dobe določbe te naredbe zakonsko sankcijo, izdajo in objavijo bani v svojem območju naredbo na osnovi člena 67. zakona o notranji upravi* 19. Za strelivo in orožje, porabljeno, odnosno uničeno ali poškodovano pri zasledovanju, borbah z odmetniki in razbojniki (razen ugotovljenih kaznivih dejanj naših državljanov), za dajanje znamenja za poplah, radi osebne obrambe ali obrambe imovine in r^di pokončevanja divjih zveri, se ne terja odškodnina, marveč se to izknjiži na osnovi referatov, raporiov in poročil po členu 22., točki 8., zakona o administraciji vojske in mornarice.** Za strelivo in orožje, ki se porabi, odnosno pokvari pri zasledovanju odmetnikov in razbojnikov naših državljanov, je izterjati po zakonu povračilo iz njih iinovine, ob nedostatku imovine pa predlagati izknjižbo v breme države. Mnenje in predlog za izknjižbo poda: a) pristojni orožniški vodnik, če gre za orožje (in strelivo), oddano po točki 1., pod b), c), d), g), h) in i) te naredbe; za ostalo orožje in strelivo pa samo, če se je uporabljalo v skupnem sodelovanju z orožništvom: b) pristojni starešina, če gre za orožje (in strelivo), oddano po točki 1., pod a), č), e) in f) te naredbe. 20. Vse predloge za izknjižbo in povračilo | razen predlogov iz točke 1., pod a) in č)], pošljejo pristojni starešine, če ne izhajajo od orožniškega vodnika, v 3 dtr h pristojnemu orožniškemu vodniku, ki oceni opravičene?! uporabe, zahteva, če treba, od upravnega oblastvn mon-nje, zbere dokaze, če so še potrebni, in pošlje na to stvar z mnenjem svojemu kc-mand'rju čete. Komandir čete pošlje te predloge pristojnemu komandantu vojaškega okrožja; ta postopa dalje po navodilu za izknjižbo bojne opreme, odnosno glede povračila po zakonu o administraciji vojske in mornarice** in označi, kam je izterjano vsoto poslati. Glede orožja iz točke 1., pod a) in č) pošljejo pristojni starešine, tudi v 3 dneh, svoje predloge neposredno pristojnemu komandantu vojaškega okrožja. Odločbe o izknjižbi, odnosno povračilu se vrnejo po isti poti radi izvršitve. * »Uradni list:: št. 313/76 iz I. 1929. ** »Uradni list« št. 216/46 iz 1. 1929./1930, 21. Ce se naj za neopravičeno uničeno orožje ali porabljeno strelivo izterja povračilo ali pokvarjeno orožje ob stroških povzročitelja škode popravi, pošlje vodnik odločbo o povračilu radi izvršitve glede oseb iz točk 1., pod b), c) in j) te naredbe sreskim načelnikom, glede ostalih oseb pa njihovim starešinam, ki pošljejo izterjane vsote blagajni, ki jo določi vojaško okrožje. Pokvarjeno orožje, ki ga je popraviti ob državnih stroških, je po redni poti predložiti v popravilo takoj, orožje pa, ki ga je popraviti ob stroških tistega, ki je škodo povzročil, tedaj, ko se storjena škoda plača. Na orožju starejšega modela ni opravljati večjih popravil, marveč je tako orožje odvzeti in nadomestiti z drugim, ki je uporabno. VI. Pregled in nadzor orožja. 22. Radi nadzora nad izvrševanjem določb te naredbe glede orožja in streliva, pregledajo pristojni orožniški vodniki orožje (in strelivo), oddano po točki 7., pod a) te naredbe, dvakrat na leto. Ti pregledi se opravljajo v začetku vsakega polletja tako, da so opravljeni do konca meseca marca in meseca septembra, in, jih je tako urediti, da se opravijo po 'možnosti ob nedeljah in praznikih. Orožniški vodniki ugotove ob teh pregledih: , a) ali se ujema stanje orožja (in streliva), ki se najde pri osebah, z njihovimi orožnimi spiski o oddaji; b) ali je orožje pri tistih osebah, katerim je bilo oddano; c) ali sta orožje in strelivo v pravilnem stanju; č) ali se ni uporabilo strelivo mimo določenega namena, zakaj in koliko; d) kako in kje se hrani. 23. Ce orožniški vodnik pri teh pregledih najde, da se orožje ne vzdržuje v pravilnem stanju in čisto ali da se ni postopalo po predpisih točk 18., 19. in 20., postopa takoj po teh točkah, odnosno zahteva od pristojnih, da tako postopajo. 24. Da morejo imeti orožniški vodniki natančno razvidnost o vojaškem orožju (in strelivu), oddanem v njih okolišu po točki 7., pod a), vodijo tudi sami »orožni spisek« po obrazcu, predpisanem v točki 15. (priloga 1). Podatke za voditev tega spiska jim pošiljajo komandirji orožniških čet, odnosno pristojni starešine. Revizijo, odnosno pregled orožja (in streliva), oddanega po točki 1., pod a) in č) te naredbe, opravljajo starešine, katerih organi so s tem orožjem oboroženi. Vsem starešinam, ki jim je bilo oddano orožje po točki 1., se naroča, da odrede v svojem področju, da se dodeljeno orožje čim večkrat, po možnosti vsaj enkrat v mesecu (če ni v tem mesecu bil opravljen pregled po točkah 22. in 25.) nadrobno pregleda in se nepravilnosti takoj vzamejo v postopek. 25. Radi boljše kontrole izvrše komandirji orožniških postaj v drugem in četrtem trimesečju pregled orožja pri osebah svojega okoliša, ki jim je bilo oddano orožje po točki 1., pod b) (samo pri vaških občinah), in pod č), d), e), g) in h). Vodniki odrede komandirjem stanic, v katerem mesecu trimesečja naj izvrše ta pregled, tako, da se vrši v sredi, med njihovimi pregledi. O najdenem stanju poročajo komandirji postaj vodniku, ki vzame morebitne nepravilnosti in nedostatke v postopek. 26. Bani, sreski načelniki in komandirji orožniških čet vrše tudi s svoje strani nadzor nad rabo orožja, oddanega civilnim osebam po točki 1., pod c), in odrede, če opazijo nepravilnosti v kateremkoli pogledu, protivne lem predpisom, ukrepe v mejah svoje pristojnosti. 27. Z določbami te naredbe se ne izključujeta nadzor in kontrola komandantov vojaških okrožij in drugih vojaških starešin, ki opravijo po odredbah vojaških obla-stev preglede orožja in streliva, oddanega začasno v brezplačno rabo iz vojaških skladišč, da se ugotovi stanje, v katerem sta orožje in strelivo, in predlože o tem poročilo svojim nadrejenim starešinam. 28. Po pregledu, opravljenem v smislu točke 22. te naredbe, in po najdenem stanju predložijo poročilo do dne 10. aprila in dne 10. oktobra vsakega leta: ' a) pristojni orožniški vodniki glede orožja in streliva, nad katerim vodijo kontrolo in revizijo, službenemu oblastvu — sreskemu načelniku v enem, komandirju orožniške čete v petih izvodih. Komandirji orožniških čet pošljejo ta poročila orožniških vodnikov — po enega pristojni banski upravi in komandantu vojaškega okrožja, dva izvoda pa komandantu orožniškega polka (en izvod obdrže za četo). Komandanti orožniških polkov pošljejo po en izvod teh poročil komandantu žandannerije. Komandant žandannerije sestavi; skupno poročilo in pošlje po en izvod ministrstvu za notranje posle in ministrstvu za vojsko in mornarico; b) starešine, katerih organi so bili oboroženi po točki 1., pod a) in f), komandantu pristojnega vojaškega okrožja, ki primerja ta poročila in tudi poročila orožniških čat-s stanjem, ki se podaja po reverzih, in obravnava morebitne razlike, nato pa predloži za dognano stanje konec vsakega leta poročilo neposredno ministrstvu za vojsko in mornarico po predpisanem obrazcu (priloga 2). 29. Orožje, ki se spozna pri pregledu za nepravilno in neporabno, se pošlje pristojni komandi vojaškega okrožja v popravilo ali v zameno, ko se predhodno postopa po točki 18. 30. Orožje (in strelivo), nabavljeno po določbah točke 5. te naredbe, ne spada pod kontrolo in revizijo po zgoraj razloženih določbah. Tudi ne spada pod nadzor po tej naredbi vojaško orožje, za katero je po členih 11., 13. in 51. zakona o posesti in nošenju orožja izdan orožni list, ko se je predhodno izposlovala odobritev ministra za vojsko in mornarico. VII. Odvzem oddanega orožja. 31. Ko prestane potreba, imeti državno vojaško orožje, razdano po tej naredbi, se orožje pobere in izroči tistim vojaškim oblastvom, od katerih je bilo prejeto, in to po odredbi ministrstva za vojsko in mornarico in sporazumno z ministrstvom za notranje posle. 32. Po potrebi sipejo izpremeniti bani razpored orožja, oddanega po točki 1., pod b) in c) te naredbe, in obvestiti o tem dotično vojaško okrožje, Če se je okoliš orožniške čete kaj izpremenil, da se izmenijo reverzi, odnosno če se je kaj izpremenila krajevna pristojnost vojaškega okrožja, ki obvesti ministrstvo za vojsko in mornarico po redni poti, da se izvedejo izpremembe pri inventarju. 33. Do konca leta 1935. se izmenijo v smislu določb te naredbe vsi dosedanji reverzi, kjer so izdani protivno tej naredbi. Doslej izdani orožni listi smejo ostati v rabi in jih je overoviti, kakor je razloženo v točki 11.; zanaprej pa se morajo izdajati natančno po spredaj omenjenem obrazcu. Za orožje iz členov 11., 13. in 51. zakona o posesti in nošenju orožja izdani orožni listi veljajo samo, če je dal za dctičuo orožje odobritev minister za vojsko in mornarico. B. Izvrševanje tega, kur je razloženo v oddelku A te naredbe. I. Postopek ob oddajanju orožja in inunicijc. 1. Civilnim oblastvom in poedincem, navedenim v oddelku A te naredbe, se sme oddajati samo tisto orožje, ki ni določeno za oborožitev vojske. Izjeme so dopustne samo v posebnih primerih in na posebno zahtevo odgovornih organov vojaških in civilnih oblastev ter s posebno odobritvijo tega ministrstva za vsak poedini primer posebej. 2. Orožje se oddaja starešinam, označenim pod a) i:i b) točke 7. oddelka A te naredbe, pri katerih se vodi razvidnost, preko komand vojaških okrožij, proti reverzu; dotično orožje se vodi po inventarju pri komandah vojaških okrožij Sedež orožniške čete določa pristojnost voja- ! škega okrožja neglede na to, da se razteza dotična četa j teritorialno na ozemlje sosednega vojaškega okrožja, in potemtakem vodi ter oddaja orožje tisto vojaško okrožje, na čigar ozemlju ima dotična orožniška četa svoj sedež. 3. Ob premestitvi ali upokojitvi komandirja orožniške čet? ali starešine, navedenega pod b) točke 7. oddelka A te naredbe, mora vsak najprvo pri vojaškem okrožju izmeniti svoje reverze z reverzom svojega namestnika; šele nato se lahko razreši in pošlje po novi opredelitvi. Izjema velja le za finančno kontrolo, kateri se je oddalo orožje z izknjižbo iz inventarja. 4. Ob dokazani potrebi, da se odda orožje kateremukoli civilnemu oblastvu ali zasebniku, je postopati takole: a) Vse ustanove civilnih oblastev, ki imajo po § 40. finančnega zakona za leto 1933./1934.* pravico do orožja iz skladišča ministrstva za vojsko in mornarico in ki so v sestavu ministrstva pravde, ministrstva za šume in rudnike in monopolne uprave, pošljejo svoje zahteve, naj se jim odda orožje, preko svojih ministrstev, odnosno preko uprave državnih monopolov ministrstvu za notranje posle, ki poda ministrstvu za vojsko in mornarico predlog o oddaji orožja soglasno s komandantom žandar-merije. b) Ustanove in osebe, omenjene v točki 1., pod a), b) in c) oddelka A, ki imajo po pravilniku o oddajanju, posesti in nošenju državnega vojaškega orožja in po tej naredbi pravico in potrebo po vojaškodržavnem orožju, pošljejo svoje zahteve v rešitev ministrstvu za vojsko in * >Službeni list« št. 223/34 iz L 1933. mornarico po redni poti preko ministrstva za notranje posle. c) Strelski odseki sokolskih društev po pristojni poti preko ministrstva za telesno vzgojo naroda. Od tega se izvzemajo finančna kontrola, kateri se dodeljuje orožje s posebnim razporedom, in pa strelske družine, ki se jim dodeljuje orožje preko Strelske zveze po zakonu o podpiranju strelskih družin. 5. Odločbo o oddaji izda načelnik artiljerijsko-tehničnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico, s svojim podpisom. 6. Orožje, ki se oddaja civilnim oblastvom in poedincem, mora biti sposobno za rabo; zato je treba imeti natančne spiske s podatki o njegovem stanju uporabnosti pri oddaji iz orožniških čet, vodov in postaj, kakor tudi pri uradih, navedenih v točki 7., pod b) oddelka A te naredbe, po obrazcu priloga 1. 7. Za vse orožje, ki se odda, je treba potrdila, v kakšnem stanju se orožje oddaja; oddati pa ga je treba vpričo dveh oseb— prič — tako, da je za vsako nadaljnjo poškodbo zahtevati opravičbo ali s službeno uporabo v breme države ali z izterjavo v breme povzročitelja. 8. Ko se orožje oddaja, je priobčiti vsakomur na podpis, nepismenim pa pred pričami določbe iz točke 16. oddelka A te naredbe in način, kako se orožje snaži in hrani. Mažo za čiščenje zahteva komanda vojaškega okrožja in jo oddaja letno starešinam, ki so prejeli puške proti reverzu, po razpredelnici. 9. Obenem z orožjem za civilna oblastva in poedine osebe se odda tudi po 30 Strelov na puško ali karabinko; pri vojaških okrožjih pa se obdrži v rezervi še po 20 strelov za vsako oddano puško — karabinko radi morebitne nadomestitve porabljenega streliva. 10. Pri komandah vojaških okrožij se hrani v rezervi tudi Se po nekaj pušk (ali karabink), kakršnih je pri civilnih oblastvih ali poedlncih največ, radi oddaje, kadar se odredi, in tudi radi izmene orožja, ki je morebiti postalo nerabno. 11. Paziti je, da je na ozemlju enega vojaškega okrož-ja. po možnosti pa tudi ene divizijske in armijske oblasti j samo ena vrsta ali kolikor moči malo vrst različnega orožja, namenjenega in oddanega za civilna oblastva in poedince, na kar se je ozirati pri prihodnjih oddajah. 12. Z orožjem se civilnim oblastvom in poedinim osebam ne oddajajo nikakršne orožne potrebščine, razen če se to za kak primer izjemoma posebej odredi. II. Popis in odvzem orožja civilnim oblastvom iu poedinim osebam. 13. Pri mnogih civilnih oblastvih — zlasti pri okrožnih sodiščih in tudi pri zasebnikih — je še sedaj zelo velika količina vojaškodržavnega orožja, ki izvira iz vojne. To orožje je deloma bilo prijavljeno upravnim oblastvom in so ga zbog pogrešne razlage zakona o posesti in nošenju orožja obdržali z njih vednostjo, toda brez vednosti in odobritve vojaških oblastev, deloma pa ga imajo vobče brez vednosti tako policijskih kakor vojaških oblastev. Vojaška cblastva morajo sporazumno s policijskimi in ostalimi sodnimi in upravnimi oblastvi najenergičneje poskrbeti za to, da se to državno vojaško orožje pri vseh civilnih oblastvih, ki ni vpisano v inventar komand vojaških okrožij, takoj popiše in tam, kjer se najde orožje, ki za oddajo ne šteje, takoj odvzame in vojaškim oblastvom izroči. 14. Namesto odvzetega vojaškega orožja — če je za to stvarne potrebe — se lahko izda drugo orožje vojaškega značaja, ki je določeno za oddajo civilnim oblastvom in poedincem po tej naredbi, ko se predhodno izda odločba. 15. Ce se najde pri civilnih oblastvih ali poedincih orožje, ki je določeno za oddajo, se sme — če je za to stvarne potrebe in so podani pogoji iz točke 1. oddelka A te naredbe — v rabo pri njih še dalje pustiti, toda ga je takoj vknjižiti kot državno svojino, vzeti o njem reverz in z njim dalje po tej naredbi ravnati. 16. Glede vsega doslej izdanega vojaškodržavnega orožja je treba postopati takole: a) V soglasnosti z bansko upravo in sreskimi načelniki je preizkusiti potrebo, da se eventualno zniža sedanje število ljudstvu oddanega orožja; ljudstvu je odvzeti in spraviti v skladišča komand vojaških okrožij toliko orožja, za kolikor se spozna, da je odvisno. Orožje ni treba pridrževati po pisaruah sreskih in drugih civilnih oblastev brez smotra, kot nekako rezervo. Pridrži se lahko samo neko število kot rezerva za vsak primer pri orožniških edinicah, četah, vodih in postajah; vse ostalo pa je izročiti vojaškim okrožjem. b) Ko se ljudstvu odvzema odvisno orožje, je odbrati od odvisnega pobranega orožja tisto, ki je popolnoma pravilno in z njim nadomestiti nepravilno orožje, da ostane še dalje v rabo med ljudstvom; a popisati ga je natančno in se ravnati povsem po točki 6. oddelka B te naredbe, tako da pri civilnih oblastvih in poedincih ne ostane ne ena puška, odnosno karabinka, ki bi ne bila uporabna. Če se ne najde dovolj pravilnega orožja za potrebe civilnih oblastev, se odda iz osrednjih skladišč drugo orožje, ki je pravilno. III. Kako je dognati stanje doslej oddanega orožja. 17. Da se dožene, v kakšnem stanju pravilnosti in porabnosti so puške, oddane civilnim oblastvom in poedincem, je postopali takole: a) Uporabiti je vse možnosti glede oprave pregleda, in to tako, da morajo vse orožje (puške, karabinke, pištole in revolverje) po priloženem navodilu pregledati osebe, sposobne za ta pregled in ocenitev, ali so za nadaljnjo rabo. Za sposobne osebe je smatrati orožnike, ki so po poklicu puškarji, dalje vojake iz najbližjih garnizij, ki so po poklicu puškarji, in to tako, da se oboji lahko pošljejo na pregledovanje v poedine kraje orožniških vodov ali postaj; dalje državne puškarske mojstre orožniških edinic in poedinih komand ter ustanov, katerim je treba prinesti orožje v pregled na kraj njih sedeža. Razen tega je treba državne puškarske mojstre, ko se pošiljajo službeno na pregledovanje orožja pri poedinih detaširanih kadrovskih edinicah ali v dv *e kraje, kjer je orožje spravljeno za posebne potrebe, uporabiti in jim prinesti v pregled tudi orožje civilnih oblastev, odnosno zasebnikov. Osebe, ki opravljajo pregled takega orožja, morajo overoviti spisek, sestavljen po točki 6. oddelka B te naredbe. b) Vse orožje, ki se spozna za nerabno, je pobrati po točki 13. oddelka B te naredbe in tam, kjer se ugotovi, da je bilo orožje očitno uničeno po namerni krivdi osebe, ki je z njim ravnala, ki pa zanjo ni opravičbe po členu 22. zakona o administraciji vojske in mornarice (točka 18. oddelka A te naredbe), je postopati takoj po členu 110. omenjenega zakona, tako da se z materialnimi knjigami vojaških okrožij vsekakor do konca leta 1935. uredi stanje uničenega orožja bodisi s povračilom — v tem primeru odloča komandant divizijske oblasti po predhodnem mnenju bana — bodisi z izknjižbo v breme države. c) Prav tako je ravnati tudi s strelivom, ki je bilo oddano k puškam in se ne najde pri osebi, a se poraba ni opravičila. 18. Orožje, ki je bilo doslej oddano organom monopolnih ustanov ob sočasnem odpisu iz inventarja ali pa so ga dotične ustanove pridržale kot vojni plen in vpisale v svoje inventarje, je treba iznova vrniti s spremnieumi v inventar pristojnih komand vojaških okrožij; ostane pa še dalje v rabo pri istih ustanovah, toda v razvidnosti in pod kontrolo orožniških edinic; tudi takšno orožje je treba pregledovati po tej naredbi. 19. Ko se dožene stanje doslej civilnim oblastvom in poedincem oddanega orožja in ko orožniške čete natančno ugotove številčno stanje vojaškodržavnega orožja v svojem okolišu, oddanega iz vojaških skladišč ali pridržanega kot vojni plen, ki se pa po točki 13. oddelka B te naredbe lahko še dalje obdrži, pošlje pristojnemu vojaškemu okrožju poročilo s pregledom po priloženem obrazcu (priloga 2). 20. Komande vojaških okrožij primerjajo poročila, ko jih prejmejo', s svojimi knjigami in poskrbe da -e morebitna razlika po točki 17. oddelka B te naredbe pojasni; nato sestavijo skupni pregled ter ga predlože neposredno ministrstvu za vojsko in mornarico za arti-ljerijsko-tehnični oddelek; v pregled jo sprejeti po vrsti poročila orožniških čet. Izvirna poročila orožniških čet in drugih ustanov obdrže komande vojaških okrožij pri svojem konceptu pregleda in spisku o razvidnosti radi nadaljnjega poslovanja. 21. Poročila po tej naredbi pošljejo komande vojaških okrožij obenem s pregledom po priloženem obrazcu (priloga 2) do dne 31. decembra 1935; do tega časa morajo skušati, da se brezpogojno pojasnijo vsi spori glede orožja, oddanega civilnim oblastvom in poedincem. Zanaprej pošiljajo komande vojaških okrožij ta poročila — preglede vsako leto do dne 1. julija. 22. Ker se bo oddajalo civilnim oblastvom in poedincem tisto orožje, ki ne bo več rabilo za oborožitev vojske, ga ni izkazovati v letnih in ostalih pregledih niti hraniti po divizijskih vojnih skladiščih. Razvidnost in vse dopisovanje o tem vodi artiljerijsko-tehnični oddelek neposredno z vojaškimi okrožji. 23. Izjema velja za tisto orožje, ki je določeno za oborožitev vojske in se odda na predlog višjih komandantov sporazumno s pristojnimi upravnimi oblastvi v poedinih krajih iz oborožitve začasno v rabo; takšno orožje je treba voditi v pregledih kot svoje do Krnitve ali zamene z drugim. 24 Komande vojaških okrožij naj imajo natančno v razvidnosti, kateri orožniški četi in za katere ustanove, ki se jim oddaja orožje po finančnem zakonu, in to ministrstva pravde, ministrstva za šume in rudnike ter monopolne uprave, se je oddalo orožje in kakšno. Ostale ustanove in zasebnike, ki se jim oddaja orožje po določbah pravilnika, odnosno te naredbe, pa imajo v razvidnosti orožniške čete, ki smejo sporazumno z upravnimi oblastvi v svojem okolišu orožje tem odvzemati in drugim oddajati ali pa ga držati v rezervi, v poročilu za vojaško okrožje pa ga označiti za svoje. Tako orožje prijavljajo orožniške čete komandi žan-darmerije za poročilo, ki ga predlaga komanda žandar-merije po tej naredbi. Ce in kjer se branijo pri orožniških edinicah puške strelskih družin, jih ni upoštevati pri poročilih po tej naredbi, pa tudi ne za kakršnekoli potrebe, razen za potrebe strelskih družin, za ostro streljanje na streliščih, za kar edino so tudi le namenjene. 25. Vse nepravilno odvišno orožje, ki ga prejmejo po točki 16. a) oddelka B te naredite, prijavijo komande vojaških okrožij neposredno artiljerijsko-tehničnemu oddelku in označijo pri tem kakovostno in številčno stanje. Ce je med orožjem kaj pravilnega, je predlagati neko število, ki bi ostalo v rezervi za morebitno poznejšo oddajo, da ne hi bilo treba pošiljati orožje v malih količinah iz osrednjih skladišč za vsak primer posebej. IV. Pregled orožja pri finančni kontroli. 26. Da se more nad orožjem, oddanim za oborožitev finančne kontrole — dasi je oddano ob sočasnem odpisu iz inventarja — voditi stalna kontrola, je postopati takole: a) Načelnik artiljerijsko-telmičnega oddelka zaprosi, naj naroči ministrstvo za finance tistim razdelkom finančne kontrole, ki imajo svoj sedež v istem kraju, kjer je komanda ali vojaška ustanova, ki ima državnega puškarskega mojstra, naj sestavi vsak oddelek skupni spisek vsega tega orožja in orožja sosednih razdelkov finančne kontrole, tako da mora biti vse vojaško orožje vseh razdelkov finančne kontrole v teh spiskih navedeno. Spisek mora biti sestavljen po predpisnem obrazcu (priloga 4). b) Komanda (ustanova), kjer službuje puškarski mojster, odredi le-temu, naj stopi v zvezo s starešino dotičnega razdelka finančne kontrole in naj zahteva sporazumno z njim, toda poleg redne dolžnosti in ob najprimernejšem času v pregled vojaško orožje, ki je pri finančni kontroli v rabi, tako da se vse orožje obvezno enkrat na 1 e t o p r e g 1 c d a. Za to mora skrbeti in je odgovoren starešina tistega razdelka finančne kontrole, ki vodi za pregled osnovani spisek orožja. Z orožjem je treba predložiti vselej tudi spisek orožja. c) Puškarski mojster, ki opravlja ta ogled, vpiše podatke v dotični spisek; če pri pregledu orožja najde, da se na orožju napravljena škoda lahko popravi s tem, da se deli izmenjajo, predloži takoj poročilo svojemu nadrejenemu starešini z nabavno ceno popravila radi izterjave. č) Nadrejeni starešina zahteva takoj, ko prejme takšno poročilo, naj se opravi izterjava in položi denar pri blagajni komande, nato pa, naj se orožje popravi in postopa po členu 9. pravil o dolžnostih in poslovanju oskrbnikov polkovnih skladišč pešadijskib, konjiških ih artiljerijskih polkov stalnega kadra. d) Ce je orožje toliko poškodovano, da ga dotični puškarski mojster ne more sam popraviti in da ga je treba poslati v popravilo divizijski delavnici ali vojaško-tehničnemu zavodu, odnosno najbližjemu razdelku vo-jaško-tehničnega zavoda, puškar orožje pridrži, pošlje pa takoj poročilo, kakor pod č), s prošnjo, naj se pošlje orožje v popravilo. Ce se da opraviti popravilo v divizijski delavnici, odloči pristojni nakazovalec o popravilu in zahteva povračilo po postopku, kakor je navedeno pod č); brž ko se povračilo izterja in denar pri blagajni komande položi, odredi, naij se orožje popravi in popravljeno finančni kontroli vrne. e) Ce se popravilo v divizijski delavnici ne da opraviti, je poslati predmet neposredno temu ministrstvu, da odredi, naj se pošlje orožje v popravilo v vojaško-tehnični zavod ali v njegov najbližji razdelek in izterja povračilo od finančne kontrole. f) Pristojni puškarski mojster mora gledati, da se vse puške njemu za pregled določenih razdelkov finančne kontrole brezpogojno vsako leto enkrat pregledajo; v spisku se mora pri vsaki puški (karabinki) vsako leto vpisati najdeno stanje in spisek overoviti s podpisom puškarskega mojstra, ki je pregled opravil. V. Sklep. 26* Po vsem spredaj razloženem se je treba najnatančneje ravnati od dne, ko se objavi ta naredba v Službenih novinalK. . j Ko izide ta naredba, prestanejo veljati naslednje naredbe: a) A. S. št. 2348 z dne 21. aprila 1921 (»Službeni vojni list str. 1059); b) A. S. št. 1852 z dne 15. marca 1926; c) A. S. št. 5941 z dne 24. aprila 1926; č) A. S. št. 10.120 z dne 15. julija 1930 ( Službeni vojni list> str. 1521); d) A. S. St. 16.179 z dne 6. novembra 1931 (»Službeni vojni list str. 2090). To naredbo je natisniti v »Službenih novinah in v Službenem vojnem listu«, o tem pa obvestiti prizadeta ministrstva in monopolno upravo. V Beogradu, dne 24. marca 1934; A. S. St. 2249. Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag. Ž. Stojanovič s. r. * V. izvirniku pogrešku. Pravilno: 2.7. Orožni orožja, izdanega in namenjenega za civilna oblastva in pocdince, V kakšnem stanju pravilnosti 05 'S -rH ^ S § .«•n ^ Cev ima znotraj močno večje in manjše zajede, zunaj je brunura močno odpadla, sprednja kobilica je malo otolčena, kopito je v vratu malo počeno, čistilne palice ni, ima vse ostale dele, stara, uporabna © co O Cev znotraj močiio izlizana, zunaj brunura popolnoma odpadla, kopito na več mestih, obtolčeno, čistilne palice ni, ima vse dele, uporabna Cev znotraj močno izlizana in zajedena, zunaj brunura popol noma odpadla, zaklopuiea 'nekaj obtolčena, kopito nekaj obtolčeno, zapirač ima zajede, ima vse dele, uporabna itd. PRIPOMBA: Naveden je primer za vpis podatkov v orožne spiske, in to: pod zap. štev. 1 pri orožniških edinicah(čelah, vodili in postajah), pod zap. štev. 2 pri monopolnem zaiožišču, pod zap. štev. 3 pri gozdni upravi v Kumanovu itd. spisek Priloga 1 sestavljen po navedbi A. S. br. 2249 z dne 24. mavca 1934. Oddaja .P c m > o o d rt -o 5 >© _o > "© Im (Ji T O O tj o > V kakšnem stanju pravilnosti Prejemnikov rt r© >’Ji d CZ N V rsta < stem, model Število O 'o d £ © M rt tr. >3 o Om podpis O p. ; 1 O P*0 Lt 'bi © a TJ r© n CtS Priobčila sta se mi #cT o Dl pripomba o stanju lil d d ^s’ puške in naredba o Pm ™ ,££ N <- © ?n d Cev ima znotraj močno večje in manjše čuvanju. S 'T O ^ Im (Ji rt d zajede, zunaj je brunura močno odpadla, Jovan Ilič d 30 N ^ N -£7 sprednja kobilica je malo otolčena, ko- podpisal ga © rt S 1 dC d J*3 2- 2 cn d pito je v vratu malo počeno, čistilne r© ‘ _ rt £ c ‘£ o rt palice ni, ima vse ostale dele, stara, upo- Stcvan Nikolič s. r. N © £ ^ g-K S b£ id bc«M © *ŽH rabna Prisotna: Im PS > o Traiko Arsič s. r. rt c rt bc Jovan Savič s. r. >9) D cu t> O ►rti 'bc © - cc !> 2 2 3 o > 'S N *•: s S 2 - ® .S = 25 O S-* ~ co . 05 s# T“‘ Cev znotraj močno izlizana, zunaj bru- Priobčila sta se mi pripomba o stanju r-* CD >ŠJ >(jj rt puške in način či- rt j >N ri »75 f rt . ^ © n. ►-3 1 30 > vrf rt IS >’/i 'rt >ša es ,2 . 'rt ega sreza . februar j nura popolnoma odpadla, kopito na več mestih obtolčeno, čistilne palice ni, ima vse dele, uporabna ščenja in čuvanja. Sem pismen Stevau M. Babič s. r. Q 1 C N © 1 5 rt > S N ^ S f n ^ d $ > 'O c © Je t- © rt c > © 'bi . © £ 3o >N 3 nun M. J* N >o <1.1 Im © r/J © ^ © In © N S tH "S rt CD rUJ = © .©JC rt TJ > N O s - C“l . -* d co >cn ©5 Cev znotraj močno izlizana in zajedena, Priobčila sta se mi pripomba o stanju noža . 'bi »J 4; Im »J rt w n rt zunaj brunura popolnoma odpadla, za-klopniea nekaj obtolčena, kopito nekaj karabinke in način čuvanja in čiščenja. 1 30 W M £ £ rt iw •• 3^ © 5 s cn 2 obtolčeno, zapirač ima zajede, ima vse Sem pismen © Im C- rt d3 © rt . bLo © OJ ril! dele, uporabna Marko Mitič s. r. PG ^© TJ c Im © Q N ^ .M4 5 .a *■* rt tn > © .ST' 'bi 1 £ s > © X X. tobačni postaji 3 Ild. Oddanih skupaj . V skladiščni gotovini namenjenih za izdatek: (Pečatilo) Oskrbnik skladišča, pešadijski kapetan I. razreda: Komandant polkovnik: Priloga 3. Navodilo za opravljanje pregleda voijaškodržavnega orožja, oddanega civilnim oblastvom, organizacijam, podjetjem in poedincem po finančnem zakonu in pravilniku za oddajanje, posest in nošenje državnega vojaškega orožja: 1. Občni pregled puške — karabinke — revolverja — pištole: a) ali je orožje dobro oskrbovano, čisto in spodobne oblike; b) ali so na njem vsi deli, ki usposabljajo orožje za uporabo. Na puškah starejšega modela, enostrelnih, čistilne palice niso neobhodne. 2. Posebni pregled: a) cev: ali ni kriva, razširjena, počena in znotraj toliko od rje razjedena, da so risi prekinjeni; ne onesposabljajo pa cevi večje ali manjše zajede; pri enostrelnih puškah: ali niso risi popolnoma izlizani; pri repetirkah: ali ne sega krogla skozi usta cevi do grla tulca; s cevi in z ostalih delov odpadla brunura ne onesposablja orožja; b) vizirni deli: sprednja kobilica ne sme biti premaknjena, majava, niti muha jako stolčena; manjši otolk- ljaji ne onesposabljajo orožja. Zadnja kobilica tudi ne sme biti zrahljana, zaklopnica_skrivljena in brez premakljivega vizirja; manjši udarci na ogrodju in drugih delih na zadnji kobilici te ne onesposabljajo; c) zapirač: ali so vsi deli pravilni; ali pri zapiranju dobro deluje in pri odpiranju tulce izvlači; aii je udarna igla pravilna, udarna vzmet pa dovolj močna, da sproži strel; č) kopito: ali ni zlomljeno in ali ni v vratu toliko počeno, da je nevarnost, da ob stresljajih od strelov popolnoma ne poči; če je torej kopito v vratu počeno za več ko tretjino svoje debeline, je kopito neuporabno; kopito ne sine biti izglodano, obžgano ali toliko počeno, da orožje nima spodobne oblike; ali so cev v oblesju in ostali deli majavi; imeti mora čevelj, obroče in držalce jermena; ni treba, da bi imelo cevni pokrovec in zgornje cevno zapiralo, kjer sta bila, pa sta odpadla. Ne onesposabljajo kopita manjši udarci, praske in razpoke. Vse naštete hibe, s katerimi ostane orožje še dalje v rabi, mora puškar popisati, pristojna komanda — ustanova pa vpisati v orožni spisek radi razvidnosti. „ . . Priloga 4. Spisek ----------- vojaškega orožja N. N. oddelka finančne kontrole, ki se predlaga v pregled mojsfru-puškarju N. N. komande — ustanove. > K« d. rt NJ No. puške-kara-binke Kdaj se je pregled vršil Najdeno stanje Številka in stanje noža Podpis tistega, ki 1 ima orožje v oskrbi Podpis mojstra, ki je pregled j opravil Opravljena popravila rt 's-, c- a> ■5 meseca a 1 1248 1. julija 1935 8. maja 1930 20. junija 1937 o. marca 1938 4. decembra 1939 PRIPOMBA: Ob prvem pregledu popiše mojster puškar natančno stanje orožja, ob poznejših pregledih pa vnese samo izpremumbc. Banove uredbe. 737. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dn© lts. decembra 1935j 1. No. 11.241/1, je bila Ru fon Eli za, upravnopisarniška uradnica pri omenjeni banski upravi, premeščena po potrebi službe k sreski izpostavi v Škofji Loki. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19. decembra 1935, 1. No. 1837/4, je premeščen Zdolšek Alfonz, v. d. sreskega kmetijskega referenta v Prevaljah, za pomočnika sreskega kmetijskega referenta v Kranj. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 8. novembra 1935, I. No. 9756/1, je bil Brglez Franc, policijski slražuik-pripravuik pri pred- stojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega stražnika JU. razreda v tretji položajni skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 8. novembra 1935, I. No. 9788/1, je bil Tuš Ivan, policijski stražnik pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega stražnika 111. razreda v tretji položajni skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu. * Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 12. decembra 1935, 1. No. 10.201/1, je bil postavljen Štefančič Martin, služitelj II. položajne skupine pri obči državni bolnici v Ljubljani, za služitelja I.-položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1935, 1. No. 11.287/1, je bil premeščen po službeni potrebi Kokalj Riko, banovinski računski inšpektor VI. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, v banovinsko splošno bolnico v Mariboru v isti položajni skupini. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 14. decembra 1935, I. No. 11.117/1, je bil prem e-š č e n po službeni potrebi inž. K o 11 o v š e k Franc, banov, profesor na kmetijski šoli na Grmu, k kralj, banski upravi v Ljubljano ter postavljen za banov. kmet. višjega pristava v VI. pol. skupini. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 14. decembra 1935, I. No. 11.118/1, je bil p r e m e -š č e n po službeni potrebi Pavlica Franjo, banov, kmet. uradnik IX. polož. skupine pri kralj, banski upravi v Ljubljani, k sreskemu načelstvu v Šmarje pri Jelšah, kjer bo vršil posle sres. kmet. referenta. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 14. decembra 1935, L No. 11.119/1, je bil premeščen po službeni potrebi Strašek Ivan, banov, uradniški pripravnik za IX. pol. skupino, v. d. sres. kmet. referenta pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, k upravi banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, kjer bo vršil posle upravnika trsnice in drevesnice, Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1935, I. No. 10199/1—35, je bit premeščen na prošnjo Štancer Ludvik, administrativni uradnik VIL pol. skupine splošne bolnice v Mariboru, v javno bolnico v Murski Soboti in postavljen za ekonoma te bolnice. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1935, I. No. 11286/1, je bil premeščen po službeni potrebi Zlokarnik Viktor, banov, administrativni uradnik VIL položajne skupine splošne bolnice v Mariboru, v isti lastnosti h kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, oddelku za socialno politiko in narodno zdravje. * Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 14. decembra 1935, I. No. 10.843/1, je bil postavljen Škoberne Karol za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo dinarjev 1016'50 pri banov, kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. 738. Razne obgave iz »Službenih novin“. Številka 255 z dne 4. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. septembra 1935, III. št. 36.834, so bili postavljeni, odnosno premeščeni: za sreskega podnačelnika V. položajne skupine sreza ljubljanskega Počkaj Jakob, politično-upravni sekretar iste položajne skupine kraljevske banske uprave Moravske banovine v Nišu; za politično-upravnega sekretarja V. položajne skupine kraljevske banske uprave Vrbaske banovine v Banji Luki D j urin Juriča, politično-upravni sekretar iste položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani; za politično-upravnega sekretarja VI. položajne skupine kraljevske banske uprave Savske banovine v Zagrebu L a b a š Rudolf, politično-upravni sekretar kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje sreza ljubljanskega dr. Hubad Josip, sre-ski načelnik iste položajne skupine in stopnje v pokoju. Z odlokom pomočnika ministra za promet z dne 21. oktobra 1935 je bil upokojen iz področja direkcije državnih železnic v Ljubljani D a j z i n g e r I v a n , nadzornik strojev VIII. položajne skupine s 3. period-skim poviškom. Številka 256 z dne 5. novembra 1935. Z odlokom ministra pravde z dne 24. oktobra 1935 sta bita postavljena: za poveljnika paznikov IX. položajne skupine pri sodnih zaporih okrožnega sodišča v Ljubljani Ca mernik Anton, uradniški pripravnik za IX. položajno skupino; pri sodnih zaporih okrožnega sodišča v Mariboru za poveljnika paznikov X. položajne skupine Sand Walter, uradniški pripravnik za X. položajno skupino. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 20. oktobra 1935, Kns št. 1189/35, prodajanje in razširjanje brošure »A bes in i j a« od M. Kus-Nikolajeva in Milivoja Magdiča, natisnjene v Zagrebu. Številka 257 z dne 6. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov so bili odlikovani na predlog ministra za notranje posle: z zlato kolajno za državljanske zasluge F r a s I v a n in P i š 1 a r L u k a/služitelja pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani; s srebrno kolajno za državljanske zasluge Grašič Helena, kuharica iz Ljubljane. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. septembra 1935, III. št. 37.627, je bil postavljen po službeni potrebi za pomočnika bana Dravske banovine III. položajne skupine 1. stopnje d r. M a j c e n S' t a n k o, inšpektor ministrstva za notranje posle III. položajne skupine 2. stopnje. številka 258 z dne 7. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. oktobra 1935, št. 70.249/1, je bil postavljen po službeni potrebi za inšpektorja ministrstva za poljedelstvo v III. položajni skupini, 2. stopnji, ing. Zidanšek Josip, načelnik kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani iste položajne skupine in stopnja. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. oktobra 1935, št. 70.250/1, je bil postavljen na prošnjo za načelnika kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani v IV. položajni skupini, 1. stopnji, Podgornik Anton, načelnik istega oddelka, iste položajne skupine in stopnje v pokoju. Številka 259 z dne 8. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov so bili premeščeni na prošnjo: P a h a j n e r Franjo, profesor V. položajne skupine realne gimnazije v Starem Be-čeju, v klasično gimnazijo v Mariboru; BitencMirko, profesor VII. položajne skupine realne gimnazije v Murski Soboti, v realno gimnazijo v Celju; P r e s k e r Janko, profesor VIL položajne skupine realne gimnazije v Mariboru, v realno gimnazijo v Celju; P a h a j n e r Vlasta, profesor VIL položajne skupine realne gimnazije v Starem Bečeju, v realno gimnazijo v Mariboru. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. oktobra 1935 so bili premeščeni po službeni potrebi: dr. Kuščer Ljudevit, profesor IV. položajne skupine 1. stopnje realne gimnazije v Kranju, v 2. realno gimnazijo v Ljubljani; Grošelj Milan, profesor VI. položajne skupine klasične gimnazije v Mariboru, v klasično gimnazijo v Ljubljani; Rauš A r s e n , profesor VII. položajne skupine učiteljske šole v Mariboru, v realno gimnazijo v Gospiču. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. oktobra 1935 so bili premeščeni: Hi rja n Bariča, učiteljica VIII. položajne skupine osnovne šole v Slov. Bistrici, v službi na meščanski šoli v Brežicah, na osnovno šolo v Brežicah s službeno dodelitvijo meščanski šoli v istem kraju, na prošnjo; Vidmar Drago, učitelj VII. položajne skupine osnovne šole pri Sv. Jederti nad Laškim, v službi na 1. deški meščanski šoli v Ljubljani, na 2. deško osnovno šolo v Ljubljani s službeno dodelitvijo 1. deški meščanski šoli v istem kraju, na prošnjo; Rom Vik to r, učitelj VIL položajne skupine osnovne šole v Slov. Bistrici, v službi na 2. deški meščanski šoli v Ljubljani, na 1. deško osnovno šolo v Ljubljani, s službeno dodelitvijo 2. deški meščanski šoli v istem kraju, po službeni potrebi; Pipan Justina, učiteljica VIL položajne skupine osnovne šole v Kočevju, v službi na meščanski šoli v Senovem, na osnovno šolo v Senovem, s službeno dodelitvijo meščanski šoli v istem kraju, po službeni potrebi; Vidmar Ferdinand, učitelj Vil. položajne skupine osnovne šole pri Sv. Rupertu nad Laškem, v službi na meščanski šoli v Tržiču, na osnovno šolo v Tržiču, s službeno dodelitvijo meščanski šoli v istem kraju, po službeni potrebi; V alentinčič Stanislava, učiteljica VIL položajne skupine osnovne šole v Ljubljani, v službi na meščanski šoli v Mostah, na osnovno šolo v Mostah, s službeno dodelitvijo meščanski šoli v istem kraju, po službeni i>otrebi; Pahor Marija, učiteljica VI. položajne skupine osnovne šole na Pristavi, srez šmarski, v službi na meščanski šoli v Vojniku, na osnovno šolo v Vojniku, s službeno dodelitvijo meščanski šoli v istem kraju, po službeni potrebi; Rojec Ana, učiteljica VIL položajne skupine osnovne šole na Rakeku, v službi na meščauski šoli v Litiji, na osnovno šolo v Litiji, s službeno dodelitvijo meščanski šoli v istem kraju, po službeni potrebi. Z odlokom ministra za poljedelstvo z dne 24. oktobra 1935, št. 70.110/1, je bil premeščen po službeni potrebi za pristava VIII. položajne skupine kmetijske poskusue in kontrolne postaje v Zagrebu ing. Bo r j a n Bud is la v, pristav iste položajne skupine kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Številka 2(10 z dne 9. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. oktobra 1935, št. 106.589, je bil postavljen pri apelacij-skem sodišču v Ljubljani dr. Goli a Vladimir, predsednik lega apelacijskega sodišča, za predsednika disciplinskega sodišča do konca poslovne dobe 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. oktobra 1935, št. 75.662, so bili premeščeni po službeni potrebi: za davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave Ljubljana okolica Bole Franc, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Murski Soboti; za davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave Ljubljana okolica Devetak Slavko, davčni višji kontrolor iste položajne skupine davčne uprave Ljubljana mesto; za davčnega kontrolorja VIT. položajne skupine davčne uprave v Murski Soboti G e r m o v š e k Alojzij, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Novem mestu; za davčnega kontrolorja VIT. položajne skupine davčne uprave v Škofji Loki Z e s 1 i n Rudolf, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Kranju; za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Ptuju A v š i č Ludvik, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Škofji Loki; za davčnega kontrolorja VIL položajne skupine davčne uprave Maribor okolica Šmid Dominik, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave Šoštanj. Številka 261 z dne 11. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. oktobra 1935 je bila p r e m e š č e n a na prošnjo Zidarič Marija, učiteljica VI. položajne skupine osnovne šole v Ptuju, za učiteljico osnovne šole v Ključu, srez novo-marofski. Odobritev osnovanja političng stranke »Jugoslovanski ljudski pokret Zbor«. Minister za notranje posle je z odlokom z dne 8. novembra 1935, I. št. 58.461, odobril osnovanje politične stranke »Jugoslovanski ljudski pokret zbor . 'številka 262 z dne 12. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. oktobra 1935, III. št. 39.811, so bili postavljeni: za predstojnika mestne policije IV. položajne skupine 2. stopnja predstojništva mestne policije v Mariboru dr. Trstenjak Alojzij, banski svetnik iste položajne skupine in stopnje kraljevske banske uprave Primorske banovine v Splitu; za višjega policijskega komisarja V. položajno skupine uprave policije v Zagrebu Matutinovi č Jur a j, višji policijski komisar iste položajne skupine uprave policije v Ljubljani; za predstojnika mestne policijo VI. položajne skupine predstojništva mestne policije v Sremski Mitroviči Radoševič Svetislav, predstojnik mestne policije iste položajne skupine predstojništva mestne policije v Mariboru; za predstojnika mestne policije VI. položajne skupine predstojništva mestne policijo v Dubrovniku Antiče vic Ivo, višji policijski komisar iste položajne skupine predstojništva mestne policije v Mariboru; za predstojnika mestne policije VIL položajno skupine predstojništva mestne policije v Celju To mar M. Štefan, policijski komisar iste položajne skupine predstojništva mestne policije na Sušaku, vsi jk» službeni potrebi. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. oktobra 1935 je bil p o s t a v 1 j e n po službeni potrebi S e n i e a r Franc, inšpektor V. položajne skupine zastopništva jugoslovanskih državnih železnic v Zoniboli, za inšpektorja iste položajne skupine postaje Maribor, glavni kol. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 28. oktobra 1935, O. št. 13.155, je bil po-s t a v 1 j e n d r. Brecelj Bogdan, uradniški pripravnik občne državne bolnice v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine iste bolnice. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 28. oktobra 1935, O. št. 14.628, je oil postavljen dr. Lavrič Vito, uradniški pripravnik državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, /a sekundarnega zdravnika Vlil. položajne skupine iste bolnice. številka 263 z dne 13. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. oktobra 1935 je bila upokojena Sajovic Amalija, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1. Z odlokom ministra za finance z dne 23. oktobra 1935 je bila postavljena pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani za uradnika IX. položajne skupine Hafner Ana, uradniški pripravnik iste podružnice iste banke. številka 264 z dne 14. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. okto-fcra 1935 je bil premeščen po .službeni potrebi v realno gimnazijo v Celju za profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje dr. Strmšek Pavel, direktor nepopolne realne gimnazije v Murski Soboti iste položajne skupine in stopnje. številka 265 z dne 15. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. oktobra 1935, K. o. št. 3540, je bil odlikovan dr. Lavrič Božidar, šef kirurgičnega oddelka občne državne bolnice v Ljubljani, ? redom Sv. Save III. stopnje ob oprostitvi plačila ordenske takse. Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 31. oktobra 1935, št. 82.815, so bili premeščeni v istem svdjstvu: k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1. Volč Ivan, pomožni uradnik IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Grobelno, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Slatina Radenci Hu-din Franc, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ptuj, po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Maribor I Veseli j a k F r a n č i š k a , manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Guštanj, na prošnjo. številka 268 z dne 19. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. julija 1935, št. 18.329/1 V, so bili premeščeni: v carinarnico I reda na Rakeku za carinskega kontrolorja VII. položajne skupine in upravnika carinarnice Palovič Franjo, carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice 1. reda v Dravogradu-Meži; v carinarnico I. reda v Dravogradu-Meži za carinskega kontrolorja VII. položajne skupine Medanič Zvonimir, carinski kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. oktobra 1935, št. 44.041/1. je bil premeščen po službeni potrebi dr. Piper V a so, finančni sekretar VI. položajne skupine in upravnik glavne carinarnice v Ljubljani, za sekretarja iste položajne skupine ministrstva za finance, oddelka za carine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. oktobra 1935 je bil premeščen po službeni potrebi dr. Tavzes Janko, svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje direkcije pošte, telegrafa in telefona Ljubljana, k direkciji pošte, telegrafa in telefona v Zagrebu. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je p r e p o v e d a I o z odlokom z dne 26. oktobra 1935, Kns št. 1212/35, razširjanje in prodajanje brošure Uroša Jovanoviča :.Društvena borba i ina-sonerija«, ki je bila natisnjena v Zagrebu. Številka 270 z dne 21. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. novembra 1935, št. 111.667, je napredoval Roš Bogomir, sodnik sreskega sodišča Vil. položajne skupine v Murski Soboti, za sreskega sodnika VI. pol. skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. oktobra 1935, I. št. 38.565/0, je napredoval Tavčar Ivan, strokovni učitelj VII. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani, z veljavnostjo od 2. marca 1933 za strokovnega učitelja VI. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. oktobra 1935, I. St 38.564/0, je 'bil razveljavljen ukaz z dne 5. julija 1933, I. št. 44.324/0, s katerim je napredoval Tavčar Ivan, predmetni učitelj 2. skupine II. kategorije državne tehniške srednje šole v Ljubljani, za predmetnega učitelja 1. skupine II. kategorije z veljavnostjo od 14. marca 1930. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. oktobra 1935, I. št. 38.566/0, je bil razveljavljen ukaz z dne 20. julija 1934, L št. 23.660/0, s katerim je napredoval Tavčar Ivan, strokovni učitelj VI. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani, za strokovnega učitelja V. položajne skupine iste šole. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. oktobra 1935, I. št. 38-567/0, je bil u poko j e n Tavčar Ivan, strokovni učitelj VI. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Številka 271 z dne 22. novembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. oktobra 1935, ŠJ. 109.468, so bili postavljeni; za sodnika okrožnega sodišča III. položajne skupine 2. stopnje v Mariboru K ud er Julij, starešina sreskega sodišča iste položajne skupine in stopnje v Mariboru, na prošnjo; za starešino sreskega sodišča III. položajne skupine 2. stopnje v Mariboru dr. Lavrenčič Matija, starešina sreskega sodišča iste položajne skupine in stopnje v pokoju; za državnega tožilca III. položajne skupine 2. stopnje v Novem mestu Barle Gustav, sodnik okrožnega sodišča iste položajne skupine in stopnje v Novem mestu, po pristanku. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in »lasa Tiskarna Merkur d. d. * Liuhllani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 103. kosu VI. letnika z dne 25. decembra 1935. Razglasi kraljevske banske uprave V-No. 206/86—1935. 3638 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča (tlak z drobnimi kockami) na državni cesti št. 2 od km 620.878 do km 625.500 (Ljubljana-Št. Vid) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. januarja 1036 ob 11. uri dop. v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ul. 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: I. za dela na račun države 3,765.174-40 dinarjev; 11- za dela na račun mestne občine ljubljanske Din 738.400-—; skupaj Din 4,503.574-40. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nali : in na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj. Kralj, banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 19. decembra 1935. Razpasi sodišč in sodnih oblastev 1201 15/33—21. 3628 Razglas. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je za cenitve, navedene v § 19. ministrske na-redbe od 25. julija 1897, štev. 175 drž. zak., ki se bodo vršile v letu 1936., določilo, da je kapitalizovati čisti donos po obrestni meri 4 %. Predscdništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 11. decembra 1935. •j* I Po 340/35—3. 3633 Oklic. Tožeča stranka Mlinarič Marija, zasebnica v Mariboru, Vrbanova ul. 2, je vložila proti toženi stranki Mlinariču Ivanu, delavcu, Dragučova, sedaj neznanega bivališča, radi ločitve zakona od mize in postelje k opr. št. 1 Po 340/35-1 tožbo. Naroki za opravo treh spravnih poskusov so se določili na 8. januarja 1936, 15. januarja 1936 in 22. januarja 1936, vsakokrat ob pol 9. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 80 Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Dremelj Anton, sod. pripravnik podpisanega sodišča, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. jOkrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 19. decembra 1935. sk P 305/35-6. 3622 Oklic. Tožeča stranka Heberle Janez, posestnik, Mlino 102 — Bled I., ki jo zastopa dr. Štempihar Ivo, odvetnik na Jesenicah, je vložila proti toženi stranki Bizjak Ivanki, zasebnici, preje Bled I., ozir. Jesenice, Pod Mežakljo, sedaj neznanega bivališča, radi Din 2.760 s prip. k opr. št. P 305/35—1 tožbo. Prvi narok za ustno sporno razpravo se je določil na 28. januarja 1936 uh pol devetih pred tem sodiščem v izbi št. 33, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Križnik Anton, sodni oficial v Radovljici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Radovljici, odd. II., dne 16. decembra 1935. * P 513/35—1. 3623 Oklic. Tožeča stranka Valant Jakob, delavec v Ribnem št. 22 pri Bledu, ki jo zastopa dr. Šmajd Albin, odvetnik v Radovljici, je vložila proti toženi stranki Muleju Maksu, neznanega bivališča, radi 800 dinarjev k opr. št. P 513/35—1 tožbo. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 23. januarja 1936 ob pol dvanajstih pred tem sodiščem v izbi št. 33, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Krištof Vladimir, odvetnik v Radovljici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Radovljici, odd. IT., dne 17. decembra 1935. * I R 423/35—2. 3631 Amortizacija. Na prošnjo Novak Marije, posestnikove žene iz Hlebč št. 4, obč. Vel. Lašče, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice »Posojilnice v Dobrepolju, r. z. z n. z.; št. 2305 z nominalno vrednostjo 20.711 Din 12 p, ki se glasi na ime Novak Marije, pos. žene iz Hlebč>, št. 4 in katera je prosilki prešla. Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, da knjižico pokaže sodišču ali pa da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dneva objave v »Službenem listu«, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči. Sresko sodišče v Vel. Laščah, dne 19. decembra 1935. Og 15/35—2. 3615 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Klavžar Alojz, rojen dne 25. maja 1884 na Pilštanju, pristojen v občino Pilštanj, rim. kat., oženjen posestnik na Pilštanju, je odšel začetkom vojne leta BILL s 7. avstr, lovskim polkom na bojišče in od tedaj ni več sledu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1. zak. z dne 31. marca 1918 d. z- št. 128,, se uvaja na prošnjo hčerke Angele Trstenjak, roj. Klavžar, poljske delavke na Lisičnem št. 50, p. Pilštanj, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. Klavžar Alojz se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. septembru 1936 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 8. julija 1935. I 1139/35—14. 3632 Dražbeni oklic. D n e 2 2. j a n u a r j a 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Turnišče, vi. št. 174 B 9/a, b; 128 B 15; 659 B 5; 624 B 18; 681 B 19; 659 B 5; 692 B 8; 1294 B 5; 1314 M 4; 659 B 5. Cenilna vrednost: Din 58.050-—. Najmanjši ponudek: Din 38.699-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobrj veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 18. decembra 1935. Dražbeni oklic. Dne 27. januarja 1936 ob devetih bo na mestu samem v Podolnici St, 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zaklane, vi. št. 45 in 780. Cenilna vrednost: Din 88.093'—. NajmanjSi ponudek: Din 59.090'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 11. decembra 1985. I 931/35-7. 3576 Dražbeni oklic. Dne 28. januarja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Osek, vi. št. 261. Cenilna vrednost: Din 7.559,10. Najmanjši ponudek: Din 5.010—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 6. decembra 1935. .j* I 74/35-10. 3577 Dražbeni oklic. Dne 30. januarja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin (parcele št. 46, njive in pare. št. 47, travnika do ene polovice): zemljiška knjiga Petko-vec, vi. št. 129. Cenilna vrednost: Din 3.228-50. Najmanjši ponudek: Din 2.152-32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja. i je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni okljc, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Logatcu, dne 12. decembra 1935. * Va I 3099/35-7. 3583 Dražbeni oklic. Dne 30. ja n u a r j a 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin, poslopja (hiša s svinjakom), zemljišča (stavbišče, njiva): zemljiška knjiga k. o. Stranska vas, vi. št. 131. Cenilna vrednost: Din 4.542-—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 3.028-—. Vadij: Din 455'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer, bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 7. decembra 1935. $ I 774/35-11. 3590 Dražbeni oklic. Dne 31. januarja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin [stavbišče z vinskim hramom (1 soba, klet, hlev, kurnik), 2 vinograda, 2 gozda, 1 pašnik in pritiklina]: zemljiška knjiga Dedja vas, vi. št. 30. Cenilna vrednost; Din 9.951-60. Vrednost pritikline: Din 213-60, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek; Din 6.625-—. Varščina: Din 996-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 14. decembra 1935. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se lzpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 1063. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. decembra 1935. Besedilo: Znnatska banka kraljevine Jugoslavije A. D. podružnica Ljubljana. Izbrišejo se člani poslovnega odbora: Franchetti Engelbert, Ravnikar Franjo in Košak Ivan, vpišejo pa se novoimenovani člani poslovnega odbora: Rebek Josip, ključavničarski mojster in posestnik v Ljubljani, Urbas Miroslav, izdelovalec klobas in posestnik v Ljubljani, Bricelj Ivan, stavbenik in posestnik v Ljubljani. Dosedanji član poslovnega odbora Pičman Lovro je predsednik. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. decembra 1935. Rg B II[ 62/5. * 1064. Sedež: Rače pri Mariboru. Dan vpisa: 12.decembra 1935. Besedilo: Pinosa« izdelovanje sm<>l- nih proizvodov po patentih dr. AlUnn, lastnik Hubert Luckmann. Besedilo firme se popravi v: »Pinus« izdelovanje smolnih proizvodov po patentih dr. Allina, lastnik Hubert Luck-mnnn. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. II L, dne 12. decembra 1935. Rg A III 283/3. Izbrisali sta se nastopni firmi: 1065. Sedež: Ljubljana, Dan izbrisa: 12. decembra 1935. Besedilo: Jakob Illavka. Zbog opusta obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. decembra 1935. Rg A I 37/8. 1066. * Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 12. decembra 1935. Besedilo: Martina Schram prej Prosch. Obratni predmet: trgovina s klobuki in čevlji. Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. decembra 1935. Rg Pos 167/4. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 1067. Sedež: Domnnjšovci. Dan vpisa: 12. decembra 1935. Besedilo: Gospodarska zadruga v Do-manjšovcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen 1. oskrbovati svojim udom gospodarske in gospodinjske potrebščine vsake vrste, . 2. razpečavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov, 3. nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati udom, 4. ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča, 5. pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da snuje naprave v povzdigo kmetijstva in domače obrti, daje v gospodarskih zadevah nasvete in prireja podučne gospodarske shode in razstave, 6. ustanavljati in vzdrževati zavarovalne ustanove. Zadružna pogodba (statut) z dne 3. decembra 1935. Vsuk zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po nabitku na zadružni deski. Načelstvo sestoji iz 3 do 5 zadružnikov; člani načelstva so: 1. Hari Leopold, ev. župnik v Domanj-šovcih št. 146, 2. Zoltan Koltai, posestnik v Lonča-rovcih št. 21, in 3. Brezkoč Karol, posestnik v Do-manjšovcih št. 125. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. decembra 1935. Zadr V 81/1. 1068. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa; 12. decembra 1935. Besedilo: »Dom Ilirija v Planici« re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je graditi planinske domove, koce in športne naprave, jih oskrbovati in jih dajati na razpolago za prebivališča in vežbališča svojim članom — kolikor mogoče tudi drugim (nečlanom), ter s tem podpirati šport in turizem. Zadružna pogodba z dne 4. decembra 1935. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z objavo v »Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine«. Načelstvo sestoji iz 5 do 7 članov. Člani načelstva so: Dr. Lapajne Stanko, odvetnik v Ljubljani, Betetto Evgen, uradnik TPD v Ljubljani, ' •Komar Ivo, privatni uradnik v Ljubljani, Pelc Slavko, mestni komisar v Ljubljani, Kunstelj Tone, privatni uradnik v Ljubljani. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. decembra 1935, Zadr. XI. 58/1. 1069. * Sedež: Otočc p. Podnart. Dan vpisa: 12. decembra 1935. Besedilo: Vodovodna zadruga v Oto-čah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zadruga inn namen priskrbovati svojim članom za gospodarstvo in gospodinjstvo potrebno vodo ter zgraditi in vzurževati v to svrho potrebne naprave, predvsem vodovod. Vendar napravi zadruga samo ,,lavne naprave, pri’ jučke na glavno cev pa si oskrbe člani sami, oziroma jih napravi zadruga na njihov račun. Zadružna pogodba z dne 14. novembra 1935. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo na Dobrovi pri Kropi. Načelstvo sestoji iz načelnika, pod-načelnika in še treh članov. Člani načelstva so: Grobovšek Franc, posestnik v Otočah št. 20, načelnik, Markelj Ivan, posestnik in gostilničar v Otočah št. 16, podnačelnik, Marcliel Henrik, posestnik v Otočah št. 23, Kotnik Jožef, posestnik v Otočah št. 5, in Justin Alojzij, posestnik v Otočah št. 17. Načelstvo zastopa zadrugo in se podpisuje zanjo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišči' v Ljubljani, odd. III., dne 11. decembra 1935. Zadr. XI 56/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 1070. Sedež: Cirkovci. Dan vpisa: 12. decembra 1935. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Cirkovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Kirbiš Jernej, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Draškovič Boštjan, posestnik v Sfarošincih. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. decembra 1935. Zadr I 105/43 * 1071. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. decembra 1935. Besedilo: Narodna obrambna tiskovna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva: Mlekuž Vekoslav, Rebek Josip, Sire Franc in Zemljič Joško, vpišejo pa se člani načelstva: Dežela Viktor, železniški uradnik, Kobenter France, zasebni uradnik, Lipnik Janko, dimnikarski mojster, Rabič Viktor, bančni uradnik, vsi v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. decembra 1935. Zadr. X 290/4. * 1072. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. decembra 1935. Besedilo: Zadruga železniških uradnikov »Dom« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Vpisali so se naslednji člani načelstva: Masič Pavel, višji kontrolor drž. žel. v Ljubljani, načelnik, Jenko Jože, inšpektor drž. žel. v Ljubljani, namestnik, Baša Alojzij, svetnik v pok. v Ljubljani, dr. Dekleva Leon, svetnik v Ljubljani, dr. Jevšek Miško, višji svetnik v Ljubljani, Ludvik Avgust, svetnik v pok. v Ljubljani, Planinšek Franc, svetnik v Ljubljani, Potočnik Alojz, svetnik v pok. v Ljubljani, Smole Vladimir, čin. pripravnik v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. decembra 1935, Zadr. XI 48/2. * 1073. Sedež: Žalec. Dan vpisa: 17. decembra 1935. Besedilo: Hmeljarska prodajna zadruga v Žalcu, registrovana zadruga z omejepo zavezo. Na občnem zboru dne 15. avgusta 1935 sklenjena sprememba pravil. Zaradi te spremembe je sedaj besedilo firme: Hmeljarska zadruga v Žalcu r. z. z o. z. Izbriše se kot član načelstva Janič Rudolf, vpiše pa Čremožnik Franc, pos. sin v Sp. Grušovljali. Okrožno sodišče v Celju, odd. IV., dne 17. decembra 1935. Zadr. III 241/7. Konkurzni razglasi 1074. Por 16/35—35. 3634 Potrditev poravnave izven konkurza. Poravnalna zadeva Pleteršeka Ludvika, trgovca v Šmartnem v Rožni dolini. Potrja se poravnava izven konkurza, ki jo je sklenil 12. XII. 1935 po opravljenem poravnalnem naroku dolžnik Pleteršek Ludvik s svojimi upniki, glasom katere poravnave je prednostne terjatve in zahtevke, v katere ne poseza poravnava v smislu poravnalnega zakona, izplačati prvenstveno, ostale terjatve pa s 50 %no kvoto, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih, kojih prvi zapade 60 dni po potrditvi poravnave in h kateri poravnavi pristopa glede poplačila 50 % kvote kot porokinja in plačnica v smislu § 60. por. zak. soproga dolžnika Pleteršek Alberta v Šmartnem v Rožni dolini. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. decembra 1935. Razglasi raznih uradov in oblastev Spl. No. 6809/3-35. 3617 Razglas. Lovišče občine Kajhenburg se bo na javni dražbi pri sreskem načelstvu, soba št. 2, v Brežicah v četrtek, dne 16. januarja 1936 ob 10. uri oddajalo v zakup za dobo 12 let od 1. aprila 1936 dalje. Površina 5:484 ha 93 a 41 kv. metrov, izklicna cena Din 1.000'—, ostali pogoji l>o zakonu na razpolago pri dražbenem uradu. V primeru neuspeha dražbe se ista ponovi 8 dni pozneje na istem kraju in času tudi pod izklicno ceno. Sresko načelstvo v Brežicah, dne 20. decembra 1935. Sreski načelnik: Poklukar s. r. •ji No. 8191/2—35. 3618 Razglas. Sresko sodišče v Laškem je s sodbo z dne 3. oktobra 1935, IV. Kps 551-7-35, v smislu § 55. k. z. prepovedalo Pečniku Janezu, roj. 1. 1897. v Hrastniku, v občino Hrastuik-Dol pristojnemu, zaim- jati v krčme za dobo enega leta, in sicer od 48. novembra 1935 do 17. no\em-bra 1936. Vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa kljub temu postreže tej osebi z opojilom, se kaznuje po § 268. kaz. zakonika. Sresko načelstvo v Laškem, dne 16. decembra 1935. T. No. 1182/5—1935. 3578a—2—2 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave V. No. 129/211 z dne 27. novembra 1935 na podstavi čl. 86 do 98. zakona o drž. računovodstvu ter njegovih izprememb in dopolnitev prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. januarja 1936 ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka Maribor levi breg, soba št. 51, v skrajšanem roku 15 dni za dobavo gradbenega materiala: 1. 14.000 kg žgane žice št. 42, franko žel. postaja Ptuj, v proračunskem iznosu Din 58.100-—, 2. 90.000 kg Portlandcementa, franko žel. postaja Ptuj, v proračunskem iznosu Din 67.500-—. Ponudbe je staviti za vsako dobavo posebej. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, objavljenega v prilogi k 101. kosu »Službenega lista« z dne 18 decembra 1935 in na razglasni deski tehničnega oddelka pri sreskem načelstvu Maribor levi breg. kjer se dobijo vsa zadevna pojasnila. Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 16. decembra 1935. * T. No. 1910/97-1935. 3603-3-2 Razglas. Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine Y. No. 129/201 z dne 20. XI. 1935 razpisuje tehnični razdelek sreza Maribor levi breg na podstavi čl. 86 do 98. zakona o državnem računovodstvu ter njegovih izprememb in dopolnitev <1 r u g o j a v n o p i s m e no ponudbeno I i c i t a c i j o zu dobavo gradbenega materiala za regulacijska dela na reki Dravi na progi Vurberg—št. Janž, km 54.557—56.225, v skrajšanem roku 10 dni n» dan S. januarja 1936 ob 11. uri dop. v pisarni tehničnega razdelka sreza Maribor levi breg, soba št. 51. Dobaviti je sledeči material: 1. 18.300 kom. fašinskih butar, postavljenih na mesto gradnje, v proračunskem znesku . . Din 73.200'— 2 10 100 kg žgane žice št. 42, franco žel. post. Ptuj, v proračunskem znesku.....................Din 41.915'— 3. 132.100 kg Portlandcementa, franco železniška postaja Ptuj, v proračunskem znesku „ 99.075'— 4 667 kom. borovih pilotov, 4 m dolgih, 18 cm močnih, postavljenih na mesto gradnje . . „ 10.005'— 5 10.165 komadov rjave lepenke, štev. 60—80, franco železniška postaja Ptuj, v proračunskem znesku .... „ 10.565'— Ponudbe je staviti za vsako dobavo posebej. Natančnejši podatki so razvidni v razglasu prve licitacije v kosu 97. »Službenega lista kralj, banske uprave Dravske banovine« z dne 4. decembra 1935. Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 19. decembra 1935. * ER. štev. 18.661. 3575—3—3 Razpis nabave. Za nabavo zdravil obči državni bolnici v Ljubljani v času od 11. januarja pa do 31. marca 1936 se razpisuje v skrajšanem roku III. ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v ?vo-zi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 11. januarja i936 ob enajsti uri v pisarni upravnika obče državne bolnice v Ljubljani. Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo potrebne kavcije radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava obče državne bolnice v Ljubljani, dne 16. decembra 1935. * Štev. 1086/35. 3619 Objava. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Štuhec Anton z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem \ Ljubljani, Gosposvetska cesta 2. V Ljubljani, dne 19. decembra 1935. Za ndb<»r Advokatske komore Ljubljana, predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave Objava. 3613 Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 2. novem- bra 1935, štev. 43.743/V/34, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 5 let od 2. novembra 1935 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale do 26. junija 1934; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 in pol odstotka, računajoč od 26. junija 1934 dalje. Sv. Ema, dne 10. decembra 1935. Posojilno in hranilno društvo pri Sv. Emi, r. z. z n. z. * Objava. 3637 Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 24. oktobra 1935, št. 17.757/V—34, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo podpisani zadrugi: 1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 24. oktobra 1935; odlog velja za dolgove, nastale do 19. marca 1934; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2y~% bruto, računajoč od 19. marca 1934. Kmečka posojilnica in hranilnica St. Rupert pri Mokronogu, r. z. z n. z. * 3627 Objava. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani objavlja, da obrestuje vloge na vložne knjižice, kolikor ni dogovorjena nižja obrestna mera, do nadaljnjega po 3% p. a. vista vloge (brez dogovorjene odpovedi) in po 4% p. a. vezane vloge s posebej dogovorjeno odpovedjo. Ljubljana, dne 20. decembra 1935. -5- 3616 Objava. Izgubila sem izpričevalo II. letnika ženske obrtne šole v Mariboru z dne 4. julija 1921 ter ga proglašam za ne-\ el javno. Fras Ana s. r., Maribor. * Objava. 9625 Izgubil sem potni list za Nemško Avstrijo in Italijo na ime: Furlan Ivan, lesni trgovec v Dol. Logatcu. Proglašam ga za neveljavnega. Furlan Ivan s. r. * Objava. 3624 Tzgubila sem posolsko knjižico, izdano od bivše občine Kramarovrj pod št. 2 z dne 16. septembra 1933, in jo proglašam za neveljavno.^ Scliadl Marija, množena Kejmel s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Foliar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; 0. Mihalek v Ljubljani.