LJUBLJANA, 25. SEPTEMBRA 1968 LETO XIX ŠT. 15 Stvarnosti ni mogoče odmisliti be, ker se zanjo živahneje zanima in jo morda skuša celo spreminjati in razvijati. Učitelj bi naj zmogel vsakodnevno govoriti o življenjskem utripu svoje občine učencem in v kraju. Seveda, da se razumemo, ne kot kakšen aktivistični propagator, temveč kot človek, ki razmere pozna, jih lahko odklanja in obsoja, vrednoti in brani. Razumljivo, da lahko nastopa kot osebnost samo tedaj, če zmore družbene pojave pretehtati na svojih teoretičnih spoznanjih, ima vpogled v svetovna in domača dogajanja, si zmore izoblikovati določeno prepričanje. srečuje z življenjem in noče ži veti predvsem za neki odmaknjeni jutrišnji dan, se zadovoljevati z obetajočimi in privzdignjenimi normami o socializmu in socialistični morali, temveč želi vsaj iskreno prizadevanje za to sre-v konkretnem živ-naj bi to pokazal, Pedagogike ni mogoče ločiti od zive stvarnosti. Ko govorimo o . abši učinkovitosti idejne vzgoja v šoli, se dostikrat ustavimo ap primerih, ki kažejo na to, kot 1 se pedagogika odvračala od živ- uinpu svoje oocine lenjske resničnosti in se odmikala tudi drugim ljudem ^ oblake ali nekam predaleč v trenutno še nedosegljivo prihodnost. Ni poto^bno posebej dokazo-v*ti, da ifiejnostna problematika n* zajema samo vprašanje idea-bSrna, religioznosti, kar je kon-CIio za razvijanje družbenih odnosov drugotnega pomena. Resnejše je vprašanje življenjskega nazora, pojmovanje družbene strukture in družbenega razvoja, jdeologija socializma, ki 'naj ne n° mladini odtujena. Učiteljem Pa so prav spoznanja družbene resničnosti dostikrat zelo odmaknjena, kakor bi se izmikali spoznanjem ekonomike in politike. Sola se ne more zadovoljevati sa-nio s svojo pedagoškopsihološko nmkcijo; odkar vzgojna učinko- čati ali videti vrtost družine slabi, je še vse bolj Ijenju. Učitelj °dgovorna za socialni razvoj ntroka in mladega človeka. Problemi konkretnega družbenega razvoja ne morejo mimo šole in ne morejo zbledevati s'tem, da P* jih učitelj skušal spregledava-n in jih obiti z molkom. Na strokovnih izpitih zapaža-J°. da kandidatom dela obilo preglavic prav vsebina o družbeno ekonomski ureditvi. Slabo pozna-vanje sociologije, ekonomike, organizacijsko političnega mehaniz-tha daje slutiti, da je ta idejnostno tako temeljna vsebina mnogim Pčiteljem dokaj odmaknjena, kar Pa je prav gotovo slabo za pedagoško učinkovitost šole. Ustrezno izoblikovana idejnost ie končno tudi eden izmed pobojev za učiteljevo družbeno u-V6ljavljanje. Učitelj naj bi bil sa-ntostojna osebnost s prepričljivim svetovnim in življenjskim Pazorom, spobosen, svobodno nastopati tudi izven učilniških sten. Zdaleč ne gre samo za to, da bi se izogibal cerkvenih vrat, temveč še dosti bolj za to, da zmore Pepristransko ocenjevati, vrednotiti družbene pojave, jih ustrezno °svetljevati in do njih zavzeti Svoje stališče. Pa se pripeti, da slabo pozna organizačijskopolitič-P° strukturo družbe, da mu niso Prezentni mehanizmi občinske skupščine, da pogostokrat ne zmota ujeti spoznanj o povezanosti P^d ekonomskimi gibanji ter političnimi pojavi, pa seveda tudi P® prizadeto odkrivati ter razčlenjevati družbenih napak celo y najbližji okolici. Prav to pa je izredno važno za večjo vzgojno izobraževalno učinkovitost šole. Zadnje čase se pojavlja na strokovnih izpitih največ poprav-izpitov prav iz predmeta družbenoekonomske ureditve, itar lahko postaja zaskrbljujoče. v izobraževalnem procesu uči-aljev ni bilo dovolj vsebin, ki bi 'jPPogočale spoznavanje tega druž-Peslovnega področja, ali pa je kriva resnično večja indiferent-Post in ingnoranca učiteljev do družbenoekonomske problemati- Razprava o tezah o izpopolnjevanju in razvoju sistema vzgoje in izobraževanja Premalo vzpodbud za praktično rešitev V razpravah o vzgoji in izobraževanju smo v zadnjih letih Tudi vodjo sekcije dr. Avguštin vse pogosteje slišali zahtevo, da je treba temeljito spremeniti Lah je uvodoma poudaril njihov sam sistem izobraževanja in vzgoje tako, da bi omogočal naš družbenoekonomski, tehnični in kulturni razvoj; da bi dali vzgoji in izobraževanju ustrezno mesto in slednjič: da bi bilo mogoče na tej osnovi tudi izoblikovati ustrezna stališča za urejanje .materialnega položaja šolstva. Teoretično osnovo za takšne spremembe sistema naj bi pomenile zvezne teze o razvoju in izpopolnjevanju sistema vzgoje in izobraževanja, ki jih je pred nedavnim dala v razpravo zvezna skupščina. Pobudo za živahnejši dialog o Mladina je kritična, zgodaj se zveznih tezah naj bi dala tudi razprava na sestanku sekcije razvoj družbenih odnosov na pO' prosvetnega zbora zvezne skupščine Djuro Kladarin in namestnica predsednika zveznega sveta za prosveto in kulturo Mirjana V tezah je za sedaj najti vs« premalo vzpodbud za praktično pomen, namreč, da lahko posta- rešitev problemov, premalo je po-nejo — kot splošen dokument — vedanega o tem, kar danes uni-idejna izhodišča za urejanje šol- čuje šolski sistem. Tega doku-stva v posameznih republikah — menta — po besedah predsednika v skladu z njihovimi potrebami PKZ Miloša Poljanška — danes in možnostmi. Nakazale naj bi ne moremo sprejeti kot idealno pot, kako uskladiti vlogo šolstva vizijo prihodnosti, kot dokument^ z doseženimi samoupravnimi od- ki bo vse slabosti hitreje in pra-nosi in v samoupravljanju izobli- vočasno spreminjal. Predstavlja kovati ne le materialne možnosti zgolj temeljni program, ob kate- za razvoj šolstva, temveč enoten vzgojnoizobraževalni proces. Dokument naj bi torej določil osnovne obrise vzgojnoizobraže- valnega sistema. S tem bi bil za VDračani zlasti na nodročiu učence olajšan doslej tako teža- vrstf vPrasanb zlastl na poaroeju rem bomo morali narediti konkretne programe. Osnovni program pa mora biti orientacijski in vzpodbuden za vsa področja in za vse panoge. Nedvomno je dročju izobraževanja in vzgoje Krstinič. pri republiški konferenci SZDL 2e dosedanje razprave so po- Slovenije (17. septembra) v Ljub- kazale, da pomenijo teze pomem- —.—- -----------——j -------- v , , „ , Ijani. Tega sestanka sta se udele- ben prispevek k načrtovanju teo- ven prehod iz šol ene republike visoKega in srednjega soistva, se žila poleg predstavnikov raznih retičnih osnov nadaljnjega iz- v drugo. Sistem vzgoje in izobra- Povsem nerešenim reze sicer na- vzgojnoizobraževalnih zavodov in popolnjevanja jugoslovanskega ževanja mora biti modernejši. V kazujejo pot do spremenjenega ustanov tudi predsednik kulturno- vzgojnoizobraževalnega sistema, zveznem merilu naj bo postavljen tako prožno, da bo dovoljeval specialne rešitve v posameznih republikah. Medtem ko so po mnenju nekaterih prednosti zveznega dokumenta prav v njegovi splošnosti vzgojnoizobraževalnem pa drugi trde, da je dokument vse premalo konkreten. V njem je preveč načelnih deklaracij, teze sistema, njegova realizacija pa pomeni prav gotovo še dolgoročno in zelo zahtevno nalogo. Razprava v okviru sekcije je prikazala vrsto zelo različnih in doslej še neuresničenih potreb na področju — teze pa pomenijo v sedanjosti le nadaljnji korak v vrsti napo- bi morale vse bolj upoštevati re- rov 7-a izoblikovanje takšnega si-alne možnosti in potrebe razvija- stema, ki bo ustrezal sodobnosti, nja šolskega sistema. M. K. Majhna ,didaktac y Ljubljani Podobno kot so začeli zadnja leta drugod po svetu (lani v Baslu, letos v Hannovru) prirejati široko zasnovane razstave modernih učnih pripomočkov in šolske opreme, smo pretekli teden lahko videli tudi v Ljubljani tako razstavo. Pripravilo jo je novo osnovano poslovno združenje Indu-strodidacta v sodelovanju s sekre- kaj je dobro, koristno, porabno in praktično. »Tudi v prihodnje bo potrebno šolsko opremo in učila še naprej prilagajati potrebam, vedno pa paziti na njihovo kvaliteto" — tako je rekel ob otvoritvi razstave namestnik sekretarja za prosveto in kulturo SRS Boris Lipu- tariatom za prosveto in kulturo .Poudaril P?trebo po čimhi- trejši in smotrnejši modernizaciji šolske opreme v vzgojno izobraževalnih institucijah. ter birojem za lesno industrijo. Na razstavi so prikazala svoje izdelke vsa podjetja, ki se v naši državi ukvarjajo z izdelavo učil in šolske opreme, mnogo pa jih je bilo tudi iz tujine. Videli smo moderno opremo za šolske delav- je očitna, saj je doslej vladala pri n,>0 »hr.rr.i^o """ na tem področju dokajšnja Koristnost združenja, ki bo posredovalo učna sredstva od proizvajalcev do porabnikov — šol. niče, zbornice, učilnice ter učila, ki so "nepogrešljiva pri pouku, ker didaktično poudarjajo bistvo predmeta in izločajo vse, kar ni važno, slučajno, ter omogočajo bolj razumljiv prikaz predmeta in zakonitosti« — kot lahko beremo v vabilu na razstavo. Namen združenja Industrodi- nas zmeda in nesmotrnost, kar je imelo za posledico dostikrat nekoristno razmetavanje denarja za izdelke, ki niso dosegli potrebne kvalitete kot učno-vzgojni pripomočki ali oprema prostorov, namenjenih pedagoškim ciljem. Zato pa bo potrebno, da novo zdru- dacta ni le komercialen uspeh, ta- ženje najtesneje sodeluje s peda-ko smo slišali na otvoritvi, mar- goškimi strokovnjaki in skuša nji- Univerzalni stroj "Emco-Star« za oblikovanje lesa, izdelek francoske tovarne učil. (Z razstave Industro- mezn^m predavateljem1 iz” razTič- ^^"^"izdelovakPopreme6'^ didaete v Ljubljani) nih strok tudi pedagoške napotke, učil. ke v družbi, za katero sicer dela- 1° in v njej živijo? Težko učitelju, ki ga lahko pokosi marsikateri osnovnošolsko naj bi s svojo prepričljivo resnico dosegel mladino; toda resnica mora biti čista, življenjsko veljavna, sprejemljiva. To je končno tudi pogoj za medsebojno zaupanje, učinkovitost vzgoje, delovno sodelovanje in spoštovanje, je osnova idejnostnega razvoja. Na vsak način bo potrebno zato, da bomo izboljšali idejno vzgo- PETDNEVNI DELOVNI TEDEN NA OSNOVNIH ŠOLAH V KRANJU Preizkus v II. polletju šolskega leta 1967/68 pražen delavec v proizvodnji v °^S^tS «SaSktureganiZaCijSk° P0,i' ™ — in politično eko- 0'riške problematike naše druž- izobraževanje učiteljev in obe' nem pretresti dosedanje programe šol za učitelje, da ne bi zaradi pomanjkanja družbenoslovnih spoznanj osebnostno osiromašeni, idejno rahleje izoblikovani zgubljali možnosti za potrebno družbeno afirmacijo. Seveda ne smemo pozabljati, da je tudi od družbenega vrednotenja učiteljevega dela odvisna motiviranost učiteljev za izobraževanje, na drugi V II. polletju lanskega šolskega leta je bil poskusno uveden petdnevni delovni teden na štirih mestnih osnovnih šolah v Kranju. Namen uvedbe poskusa je, da bi dobili nekaj orientacij glede uvajanja prostih sobot na šolah. Sole, ki so šle v preizkus prostih sobot, imajo nekaj manj kot 5.000 učencev (natančno 4.897) ali 70 % vseh šoloobveznih otrok v občini. Za preizkus so se odločili samoupravni organi teh štirih šol in skupščina občine Kranj, sekretariat za prosveto in kulturo SRS pa je dal v ta namen poseben pristanek ter pripravil nov za- ker tudi sprememb ni veliko. Osnova za eksperiment je bila potreba po usklajevanju delovnega časa v šoli z delovnim časom v delovnih organizacijah, ki že ima- odstotkov po dve, 22 odstotkov pa po eno. Približno 14 odstotkov staršev nima prostih sobot. Ti podatki se nanašajo na oba roditelja. Ker je v Kranju zaposlenih skoraj enako število žena dan organizirani športni in kakor moških, lahko pri presoja- nateljevi dnevi ipd. nju možnosti, da ne bi bili otroci ob prostih sobotah prepuščeni sami sebi, to možnost podvojimo, če se zadovoljimo s tem, da je eden od staršev gotovo doma. botah je bilo število ur skrčeno na čim manjšo mero, izbrani so bili lažji predmeti, če je bilo le mogoče, so bile sobote spojene s prazniki ali pa so bili na ta rav- jo S-dnevni deiovni teden. Pre- starši ^ namreč običajno menja- ^pa tuS ^J^i«j^ če** število proizvodnih orga- valo v de=Sh in ostrejša družbena zahtevnost do učitelja. Vzgojna učinkovitost je torej odvisna od medsebojnega prizadevanja družbe in učitelja: učitelja najprej usposobiti in usposabljati, mu zagotoviti ustrezne življenjske pogoje, potem pa tudi zahtevati. »Odmišljanje stvarnosti« je lahko najusodnejša slabost vzgajanja; učitelj si tega ne more privoščiti. Rudi Lešnik VISOKO ODLIKOVANJE IVANA KOCIJANČIČA vodom za šolstvo SRS in nov nizacij v Kranju že ima proste Letošnjega julija je bila na epubliškem sekretariatu za Prosveto in kulturo intimna atovesnost, na kateri je na-(Postnik republiškega sekretar-za prosveto in kulturo Bo-ls Lipužič izročil šolskemu Upravitelju v pokoju Ivanu ^ocijančiču visoko odlikovanje r" zasluge za narod s srebr-•htni žarki. To izredno prizna- nje je podelil devetdesetletnemu Ivanu Kocijančiču predsednik republike za izredno dejavnost' v družbenopolitičnem življenju. Z imenom Ivana Kocijančiča je združeno plemenito, dolgoletno delo v šoli, učiteljskih gospodarskih organizacijah in v vseh forumih učiteljskega stanovskega gibanja. V. D. predmetnik po dekadah. Za spremljanje eksperimenta je bila pri sekretariatu za prosveto in kulturo SRS imenovana posebna komisija, razen tega pa je bil zadolžen za spremljanje zavod za prosvetno pedagoško službo ter pedagoški kolektivi šol. Nov šolski koledar je prirejen v principu tako, da so skrajšane zimske počitnice, prvomajske počitnice, nekateri prosti in spomin- dustrijske razvitosti ski dnevi ob državnih in kultur- kmečkega prebivalstva nih praznikih, razen tega pa je pouk podaljšan ob koncu šolskega leta za 9 dni t. j. do konca junija. Tako je doseženo, da ostane v šolah skoraj enako število delovnih dni, le da so drugače razporejeni. Da pa ne bi bilo treba podaljševati pouka v juliju, je z novim šolskim koledarjem določeno v pro- , , , , stih sobotah zato, da varujejo sobote, nekatere po eno v mese- otroke. Ti podatki se nanašajo na cu, druge po dve, po tri in nekaj tudi po štiri. Ker je predviden nadaljnji proces prehoda na petdnevni delovni teden, je potrebno, da se tudi šole vključujejo v ta proces prilagajanja novemu delovnemu času. Kranj je glede tega celo nekoliko izpostavljen zaradi svoje in- (število je pičlih 6 odstotkov, v gospodarskih organizacijah je zaposlenih preko 80 odstotkov vseh zaposlenih, razmerje med zaposlenimi moškimi in ženskami je 53:47). starše, zaposlene v gospodarskih organizacijah. Tudi starši, ki niso zaposleni v gospodarskih organizacijah, so po večini prosti ob sobotah, ker so ti zaposleni največ v javni upravi in v prosveti, sem sodijo še upokojenci, nezaposleni, obrtniki itd. Če še nimajo prostih sobot, jih bodo imeli v precejšnjem številu s prehodom na nov delovni čas. Ta pregled nam je potrdil, da ni osnove za prevelik strah, da bi bili otroci ob sobotah prepuščeni sami sebi in brez varstva.. To bi se lahko zgodilo le manjše- Nekateri starši ob sobotah niso pošiljali otrok v šolo, ampak so jih jemali s seboj na izlete brez dovoljenja šole. To so bili predvsem otroci staršev z ugodnejšim standardom, in četudi gre za absolutno, manjšino, vpliva tega pojava na uvajanje prostih sobot v šolah ne moremo zanemariti. V tej celoti uvedba prostih sobot ni neka kompletna vsebinska novost, čeprav je gotovo, da gre tudi za kvalitativno in ne samo za kvantitativno spremembo. Pred uvedbo prostih sobot so bili starši vprašani za mnenja. Na popolnoma nevtralno vprašanje so odgovarjali večinoma naklonjeno oz. pritrdilno, določeno število pa jih je bilo proti ali pa so ostali neopredeljeni. Ta (Dalje na 4. strani) Pred začetkom preizkusa smo mu številu otrok. V ta namen pa izvedli anketo med starši, da bi ugotoviH, koliko staršev je prostih ob sobotah. Pregled je po- še, da naj se po ena sobota v me- kazal, da ima nekaj manj kot 10 seču uporabi za športni dan. odstotkov staršev vse proste so- Priprav za preizkus ni bilo ve- bote, približno 17 odstotkov ima liko, ker je zmanjkovalo časa in po tri proste sobote v mesecu, 30 so vse šole pripravile sobotno šolsko varstvo. Nadaljnje gibalo za poizkus bi bilo dejstvo, da so šole že same prilagajale svoje delo prostim sobotam odraslih, čeprav so formalno imele vse reden pouk. Ob so- V današnji številki: posebna knjižna priloga založbe Mladinska knjiga (str. 7—9) Tekmovanje iz prometne vzgoje Važna naloga naše družbe, navdušeni. Mnogi so se pa poza- promet, republiška komisija z® posebno pa šole je, da pomaga nimali o pogojih za sprejem v to vzgojo in varnost v cestnem pr0' »Akcijsko smo orientirani k protislovjem, ki jih skušamo odkrivati in razreševati,« je re- otroku orientirati se v svetu’ ki šola Višek doživet3a tega dne pa metu in AMD Ljubljana' -Pri Sindikalno delo bo toliko uspešnejše, kolikor bolj bo konkretno , . .. - - - - - - ^ ga obdaja. Prvo srečanje z zu- je bila vožnja s helikopterjem, s vedbi tekmovanja so sodelovali Kel na seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS nanjim svetom doživi otrok na katero je nagradila Uprava javne tudi prometni miličniki in štu- njegov predsednik Slavko Bohanec - cesti. Da bo to vsakodnevno spo- varnosti vse učence in učenke, ki denti — prometniki. Mnogo so znavanje ceste brez nevarnosti, so bili na obisku v tej šoli. Nepo- pripomogli k uspehu tudi nasled' NA SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA predsedstva in izvršnega komite- mora svoji razvojni stopnji pri- zabno jim bo ostalo v spominu, nji: Tovarna koles »Rog«, ki 3e SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 16. ja CK ZKJ. merno poznati prometne znake in kot so se sami izražali, kako so poskrbela za prvo in drugo na' SEPTEMBRA SO ČLANI OBRAVNALI PREDVSEM GRA- »Akcijsko smo orientirani k prometne predpise. Mora se po prvikrat v življenju poleteli prek grado, republiška komisija za DIVO ZA PLENARNO SEJO RO — POROČILO O IZVR- protislovjem, ki jih skušamo od- njih tudi ravnati. Kar pridobi v travnikov, polj in gozdov ter kra- vzgojo in varnost v cestnem prO' ŠITVI PROGRAMA DELA ZA PRETEKLO LETO, PRO- krivati in razreševati,« je rekel šoli, mu bo koristilo tudi v po- jev ter tudi z višine opazovali metu je poskrbela tretjo nagrado, GRAM NALOG ZA ČAS 1968/69, ZAŠČITNO VLOGO SIN- predsednik tov. Bohanec in naštel znejših letih. Znanje o prometu dogajanja globoko pod seboj in s AMD Ljubljana je nabavilo četrto DIKATA, RAZEN TEGA PA SE PROBLEMATIKO NOVE- nekaj osrednjih nalog iz Progra- bo pomagalo pri zmanjšanju pre- tem tudi promet po naših pro- nagrado, peto in šesto nagrado, GA DELOVNEGA ČASA V DRUŽBENIH SLUŽBAH IN ma za prihodnje leto; med njimi pogostih nesreč na naših cestah, metnih žilah. Ob koncu so se DRUGO. je posebej poudaril naloge s po- ki so za mnoge prava tragedija, vodstvu šole zahvalili za gostolju- .. . , . . ... . , , ; , . ,, dročja samoupravljanja v družbe- Prometna vzgoja navaja šolsko ben sprejem. Obljubili so, da bo- . S1 j!?1 -16 ^,d,repu~ neodgovornega odnosa do proble- nih službah, kjer bodo morala do- mladino na previdnost in pozor- do o vsem pripovedovali svojim bliski odbor sindikata delavcev mov, ki se živo tičejo vsakega sjej izoblikovana in sprejeta sta- nost ob vsem, kar se v prometu vrstnikom po šolah in jih še bolj lišča doživeti svojo realizacijo, dogaja. navdušili za prometno vzgojo. V skrbi za šolsko mladino in Zaključno tekmovanje je bilo sploh za človeka je zavod za pro- 16. junija 1968 v Ljubljani iz družbenih dejavnosti zastavil člana organizacije. „ pred enim letom, so bile vzete Poročilo o izvršitvi programa dalje družbeno ^di^ovarjanje^na iz potreb članstva, je ob »poro- dela republiškega odbora in nje- različnih področjih družbenih de- čilu o izvršitvi programa dela RO govih organov podrobno razčle- -javnosti ki bi moralo dobiti svo- in njegovih organov« povedal taj- njuje to dejavnost, tako da bo za Dolitično in nravno sankcio- svetno pedagoško službo Ljubija- teoretičnega dela na šoli Tone nik RO tov. Slavko Grčar; večji prihodnjo plenarno sejo RO, ki niranost V Proeramu najdemo na P1"/01015*1 vse pa svojem Čufar, iz praktičnega dela pa v del teh nalog nam je uspelo re- bo 30. t. m., dovolj podatkov in tu j, nošlavja kier ie govora o 0'0m°čju za tekmovanje učencev Bloudkovem parku. Tega tekmo- šiti, seveda pa so med njimi tudi dejstev za kritično oceno dejav- m-ihodnhh akciiah sindikata cle- v znaniu ° prometu in prometnih vanja so se udeležili iz vsake ob- take, ki zahtevajo daljše časovno nosti v preteklem' obdobju. »Ta- j. fjn„nrjr„ni„ ctroknvneea šol- Predpisih. To tekmovanje je za- čine po trije najboljši kolesarji, -1 1 - — —uresničitev, ka kritična ocena pa bo nedvom- tv_ _ llrp;anj,, visokošolskega jelo skoro 60.000 učencev in učenk, učenci šol s področja zavoda za - stva,^ o urejanju vnsokosoiskega. pri^em so sodelovale predvsem prosvetno pedagoško službo Ljub- obdobje za svojo Aktivnost RO je bila vsekakor no lahko mnogo pripomogla, da na mestu, kajti marsikakšnega bi naše skupno delo v bodoče bilo v^o^tezah^z^razvoi^iTizpopcd- učne moči, ki jim je po šolah jjana. ukrepa ne bi bilo, če bi te-akUv- še bolj uspešno,« so zaključne be- njevanje sistema vzgoje in izobra- po^ei^, P?“®^a Kolesarji so tekmovali v pra- ž-:. nosti ne bilo. Okrepila se je orga- sede v poročilu, nisacija našega sindikata in po- stopno narašča njen vpliv pri re- OBSEŽEN IN ZELO ZAHTEVEN ^ ' __• _________________3 a-n* mnr a x-w-k ?’ • zevanja v SFRJ, o samouprav- ^agan so pa^tud^mnogi^drugi viIn. in spretnostni vognj?. .Za to ^ f P^loniio podjetje Ljub; tekmovanje je odbor, ki je opra- Ijana transport. Vsem omenjenin Ijanju in financiranju kulture, in š»vanju problemov na področju družbenih dejavnosti. Ta Ugotovitev velja tako za republiško vodstvo kot tudi za mnoga ob- PROGRAM DELA DO JESENI 1969 Člani predsedstva so bili enot- učitelji. Tekmovanje je bilo raz- SfbčinŽo l?vV?8Či otan1" vil tekmovanje, pripravil poseben najlepša hvala. dik?£ delavceHružbenllf dejav- nf^defavnosU^SRS^M^ahtev^n mnogo_ pripomogle tudi občinske ključnem tekmovanju je dosegel Vsi tekmovalci so prejeli knji* tem za- go o prometu. Celotno tekmovanje je bil® činska vodstva v večjih središčih, nosti Slovenije in njegovih orga- in ^ _ ^ ^ ........ Seveda še mnoge organizacije ni- nov« za čas do prihodnje jeseni funkcionarjem veliko" "odgovor- so tisto, kar si želimo — to pa je je povedal nekaj misli predsed- nost osnovni problem, ki ena centralnih nalog tako repu- nik republiškega odbora tovariš t_vL, nh tem Drograrnu dalo — po besedah lov. Grčarja klem obdobju. Osnova programu sežna sindikalna problematika pine- Škofjeloško društvo za pomoč duševno nerazvitim . . . , . ... proučen in da moramo biti za- Vikrčah 9. 5. 1968 v svoj zavod. Ž skrb pa je treba posvetiti njino- en^rat glede rezultatov teh po- Tu so jih v priznanje za njihovo ^ Letošnjega 6. junija so v škof- .v.*^*«* _____ ji Loki ustanovili društvo za po- vemu zaposlovanju. (Danes je si pa se povečajo tudi dodatna opra- stavbah, učenci in Učitelji se se bo v prihodnje tudi v Loški 4. družbenih dejavnosti. V ta na- tudi v programu dela repubu' MiaogS? posebno S£aabeiVomliloŠizvl- sprehajajo od ene stavbe do diru- dolini položaj šolstva precej iz- 4 men je republiški odbor skupaj škega odbora za prihodnje eO°' janje praktičnih vaj. ge, zaradi česar izgube mnogo ča- boljšal. Slavko Berglez 4 z izobraževalno skupnostjo SR letno obdobje. S. B Ha nniacn vcam’sinHikalnim komisije za promet. Učenci so popit Damjan, učenec VII. razre- usmerjeno predvsem v to, da bi -.raiikr, nricnvnr- tekmovali iz znanja o prometnih da osnovne šole Franc Prešeren mladino čimbolj zainteresiral' predpisih in likovnih stvaritvah jz Logatca, drugi je bil Franc za varno udeležbo v prometu tef la^nh^Vfpm^nroeramu ° Prometu. Pisali so naloge o pro- Gornik iz Cerknice, tretji Flori- tako pripomogli k zmanjšanj® bliškega vodstva kakor občinskih Slavko’Bohanec. Dejal je, da iz- _ 3 besedah predsednika RO metu tcr tekmovali v vožnji s jan Rener iz Šiške, četrti Marjan nesreč V naraščajočem prometu, vodstev in samih sindikalnih or- haja program iz aktualne družbe- t p Rnhanra- kako čimbolie kolesi. Tekmovalci so bili razde- Grilj iz Most, peti Dušan Cuk iz Ker se pa podrobno spoznavaj® ganizacij. no politične situacije pri nas, „,n' hiH ,infj'ikalno bazo sindi- v tri starostne skupine in so Idrije, šesti pa Janez Zupančič iz ti mladi-ijudje s prometom že v Prvo leto mandata sedanjega upoštevaje tudi vse pomanjklji- . V oreanizaciie v delovnih se v medobčinsko tekmovanje Grosuplja. Po vrsti so omenjeni mladosti in dobivajo v šoli pri' vodstva republiškega odbora je vosti v delu organizacije v prete- orean}zacijah da bi bila vsa ob- dvrst'1' le najboljši iz tretje sku- prejeli kolo pony, Športno kolo, J . ....... fotoaparat, ročno uro in 2 vc- merno prometno vzgojo, bodo pr1' nesli tudi pozneje kot vozniki m®' promet potrebne — dragocene izkušnje, ki jih v je resolucija občnega zbora Sin- obravnavana ne‘"le v forumih,"mar- Tekmovanje so šole opravile kovnici za daljša potovanja. Vsi tornih vozi) v svojih prizadevanjih upošteva in dikata delavcev družbenih dejav- več s celotnim gianstvom in prav večinoma do 14 aprila 1968, nato kolesarji so tekmovali na Rogovih kulturfiejse odnose, jih bo tudi v bodoče. Eno po- nosti Slovenije, programske osno- tako tudi realizirana. ’ je bilo pa občinah občinsko tek- P°ny kolesih m prav zmagovalec Ker .e omen1eno tekmovanj® membnih spoznanj je vsekakor Ve Zveze sindikatov Slovenije in posebna točka dnevnega reda movanje, medobčinsko tekmova- Je na dan tekmovanja sedel prvi- ^ je v tekočem šolskem let® to, da bo sindikalno delo toliko dokumentov VI. kongresa Zveze je problematika novega de- nje pa je bilo v juniju, ob dnevu na ^€m 0 esu* v pripravi republiško tekmova- uspešnejše, kolikor bo konkretno, sindikatov Jugoslavije. Razen te- iovnega časa. Ob tem ima repu- varnosti otrok v prometu. Poseb- Poleg zavoda za prosvetno pe- nje iz prometne vzgoje, o poteka kolikor bo blizu potrebam sindi- ga so v program vključene tudi 0dbor svoja stališča, ki jih no nagrajeni so bili oni učenci, ki dagoško službo Ljubljana ima katerega pa bodo šole pravočasno kalnega članstva. Cas ne dopušča naloge, vsebovane v smernicah ko ko^ svoj predi0g predložil re- so v občinskem tekmovanju napi- najveg zaslug za uspešno izvedbo seznanjene. publiški skupščini. Glede vpraša- šali najboljše pismene sestavke o tekmovanja ljubljanski urad za nja novega delovnega časa v šo* prometu. Učenka iz Grosuplja je laJ ^ Franc Gajič, pred- napisala kar igrico o svojem do- sednik pododbora za solstvo, mne- živet ju v prometu. Te ucence in f nja, da nov delovni čas (prosta učenke je povabilo vodstvo Stro- ^ sobota itd.) pedagoško nikakor ni kovne šole za notranje zadeve v £ Mazi Kdaj pravilno vrednotenje učiteljevega dela? vzgaja naš učitelj; obenem po- spodarskih organizacij in živa sindikat prosvetnih delav- strukturi in dinamiki sklad®v cev k reševanju materialnih skupne porabe v družbenih de' problemov šolstva. javnostih. Ni dvoma, da sta skrb za Na osnovi tega gradiva, uvo®' x pravilno vrednotenje učiteljeve- nega referata in razprave, je re/ ^ ga dela in skrb za ustrezne de- publiški odbor na plenarni se)? ^ lovne pogoje med najvažnejšimi v začetku decembra sprejel st*' ^ nalogami sindikata. Zato bi bil lišča do osnov in meril, ki ji*1 4 poziv upravičen, če ne bi sindi- je treba uporabiti pri vrednote' 4 kat v minulem obdobju teh na- riju družbenih dejavnosti, opr®' 2 log tudi z vso zavzetostjo oprav- delil dohodek družbenih dejaV' Ijal. nosti, opozoril na izredno teža^ Republiški odbor sindikata materialni položaj, zlasti šol' delavcev družbenih dejavnosti, stva, kulture in socialnega vaf' ki vključuje tudi prosvetne de- stva (sklepi in stališča plena"' lavce, se je že doslej zavzemal ne seje RO so bili objavljeni za razreševanje materialnih Prosvetnem delavcu, 27. 12. f>‘’ Množičen in pogumen boj naših žena Novice iz drugih republik Spominjamo se dveh obletnic Pred petindvajsetimi leti, 15. oktobra, je bil prvi kongres Slovenske protifašistične zveze žensk. Tej pomembni obletnici se pridružuje letos še proslava petindvajsetletnice edinstvenih množičnih ženskih demonstracij v Ljubljani. Med najhujšim okupatorjevim terorjem so se namreč od spomladi do jeseni 1943 vrstile demonstracije žensk pred upravnimi poslopji okupatorjevih civilnih in vojaških oblastnikov, na grobovih talcev, pred škofijo in drugje. Vrhunec demonstracij je bil 1. avgusta, ko je po padcu fašizma okrog deset tisoč ljudi, predvsem žensk zahtevalo izpustitev zapornikov in internirancev. Ti dogodki so bili dokaz visoke zavesti številnih žena, ki so po množičnem odhajanju v partizane in množičnih aretacijah še ostale v blokiranem mestu, se vključevale v OF in vztrajale v njenih vrstah. V spomin na te dogodke objavljamo pogovor z eno izmed udeleženk znamenitih ženskih demonstracij, prof. Štefko Severjevo, ravnateljico bežigrajske gimnazije v Ljubljani. Prof. Štefka Severjeva se je rodila v Ljubljani, kjer je tudi maturirala na gimnaziji in diplomirala na romanskem oddelku filozofske fakultete. Poučevati je začela šele po vojni, ker Po končanem študiju (l. 1939) zaradi napredne usmerjenosti svoje družine ni dobila takrat službe. Med vojno je bila aktivistka OF v raznih odborih v Ljubljani, delala pa je tudi v slovenski protifašistični ženski zvezi, ki je organizirala žene za boj proti okupatorju. Žene so pošiljale hrano internirancem, zbirale obleko ter sodelovale v raznih akcijah in demonstracijah, za katere je dal pobudo okrožni komite KPS v Ljubljani. Za svoje delo je bila Štefka Severjeva odlikovana z medaljo zasluge za narod, redom bratstva in edinstva 11. stopnje in z redom za zasluge za delo s srebrnim vencem. 9 Katere od znamenitih ženskih demonstracij v Ljubljani se najbolj spominjate? — Najbolj sta mi ostali v spominu demonstraciji za osvoboditev internirancev na Kongresnem trgu in zapornikov na Miklošičevi cesti. Da nam okupator ne bi mogel preprečiti demonstracij, smo aktivistke obveščale žene nekaj ur pred pričetkom. Organizacija obve- Prof. Štefka Sever, ravnateljica bežigrajske gimnazije v Ljubljani ščanja je bila zelo dobra, saj se nas je udeležilo demonstracije na Miklošičevi cesti približno deset tisoč. Vzklikale smo gesla in prepevale partizanske pesmi. Zaporniki na sodišču so se nam odzivali z vzkliki »-Živela OF«. V spominu mi je tudi, kako smo ob demonstracijah hitro obkrožile žene, ki so jih aretirali, da bi jih iztrgale iz rok okupatorja. V vseh primerih se nam to ni posrečilo. 9 Nekaj kasneje, 15. oktobra 1943., je bil prvi kongres Slovenske protifašistične zveze žensk. Kako ocenjujete njegov pomen? — Kongres SPZŽ je bil potrditev velike udeležbe in deleža slovenskih žena v NOV. Pokazal je, da se množično in pogumno bojujemo za svobodo in boljšo prihodnost slovenskega rodu. Iz vrst organizacije smo odhajale kot borke v partizane ali kot aktivistke v razne terenske organizacije. To je bilo posebej opaziti po letu 1943, ko je večina mož odšla v partizane in smo aktivistično delo prevzele skoraj samo žene. 9 Danes se najbrž srečujejo z mnogimi ženami — bodisi udeleženkami demonstracij ali kongresa — slišite o njihovem delu in problemih. Kaj vas ob tem posebno navdušuje? — Seveda se srečujemo in še vedno rade sodelujemo v političnem delu. Najlepše je, da je med nami isto iskreno tovarištvo, kot je bilo med vojno. Žal pa večina nas ni posebno zdravih. 9 Pogosto govorimo o nerešenih problemih šolanja, poklicnega usmerjanja, zaposlovanja SR SRBIJA: PRVE POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Med poletnimi počitnicami so ustanovili v Pirotu eno prvih posebnih izobraževalnih skupnosti v Srbiji, pa tudi v Jugoslaviji. To je posebna republiška izobraževalna skup- ženske mladine, problemih otroškega varstva idr. Ali bi bila po vašem ta vprašanja hitreje rešena, če bi bile žene bolj ■zavzete, aktivne in odločne? — Gotovo da bi nekoliko pomagalo, če bi bile žene bolj odločne. Vendar moramo pri reševanju teh vprašanj sodelovati vsi in ne samo žene. Menim, da navedeni problemi niso samo »ženski«, temveč tudi problemi mož. 9 Kako ocenjujete aktivnost današnjih mlajših žena — prosvetnih delavk? — Mlajše žene, prosvetne delavke so aktivne, vendar v večini primerov zelo obremenjene. Poleg dela v službi in vzgoje lastnih otrok morajo delati tudi v gospodinjstvu. Zaradi pomanjkljive mreže otroškega varstva imajo veliko skrbi zaradi svojih majhnih otrok. Pri mlajših generacijah je razbremenjevanje žena v okviru družine sicer boljše kot pri starejših, vendar jim še vedno ostaja veliko domačega dela. PROFESORJI, UČITELJI! Obsežno strokovno znanje je danes vaše bogastvo in to bo jutri bogastvo vaših učencev. Ne sprašujte se več, kako jim ga boste nazorno in razumljivo posredovali! Za to so poskrbeli naši strokovnjaki, ki so v sodelovanju z ameriško družbo American Optical Instrument Co., Buffalo, N. Y. pripravili za vas proizvodnjo in predelavo žita v Novem Sadu, Poslovno združenje delovnih organizacij za promet in predelavo žitaric in mlinskih izdelkov SR Srbije. Inštitut za prehrambeno industrijo v Novem Sadu, Granek-sport iz Beograda in Mlino-tehna iz Novega Sada. Pričakujejo, da se bodo tudi tem nost za mlekarsko industrijo, članicam pridružile še nove iz drugih republik in da po postala ta skupnost kmalu medrepubliška. Člani te skupnosti sot 12 delovnih organizacij mlekarske industrije, Mlekarska šola v Pirotu, poslovno združenje Mlekosim, Institut za mlekarstvo Jugoslavije in Svet za kmetijstvo, zadružništvo in prehrambeno industrijo republiške gospodarske ■ zbornice SR Srbije. Članicam te izobraževalne skupnosti pa se bodo najbrž pridružile tudi nekatere delovne organizacije iz Makedonije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Druga posebna izobraževalna skupnost je bila ustanovljena 9. septembra v Novem Sa- BIH: SPREMENJEN ZAKLJUČNI IZPIT NA GIMNAZIJAH Republiški sekretar za izobraževanje in kulturo BiH je izdelal pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o opravljanju zaključnega izpita v gimnaziji. Spremenjeni pravilnik določa, naj se priznajo kandidatu, ki ponovno opravlja zaključni izpit, pozitivno opravljeni deli Za boljše učbenike zgodovine in zemliepisa Na pobudo jugoslovanske ko- mladih — kakor tudi dosedanje misije za UNESCO je bil pred akcije in priporočila UNESCA za nedavnim v Beogradu sestanek napredek mednarodnega razume- Predstavnikov nacionalnih komisij Italije, Avstrije. Madžarske, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. Razpravljali so o problemu izboljšanja učbenikov zgodovine in geografije. Onsnovno vodilo tega sestanka so bili splošni cilji UNESCA, obenem pa tudi eno izmed osnovnih stališč splošne deklaracije o človekovih pravicah — namreč, da mora »-izobraževanje razvijati razumevanje, toleranco in prijateljstvo med vsemi narodi«. Pri tem je bilo treba upoštevati tudi Pomen učbenikov — posebej zgodovinskih in zemljepisnih, ki Vplivajo na oblikovanje stališč vanja z boljšim poukom. Udeleženci sestanka so tudi upoštevali, da je treba krepiti medsebojno sodelovanje držav — članic UNESCA na tem področju, in še posebej kar zadeva prizadevanje za izboljšanje učbenikov. Glede na vse to so sprejeli predstavniki nacionalnih komisij držav-članic, ki so se udeležile sestanka, vrsto zaključkov. Ugotovili so, da je treba izboljševati učbenike (posebno za zgodovino in zemljepis), čemur naj posveti UNESCO več pozornosti in podpore akcije držav-članic. Za izboljšanje učbenikov Razpisna komisija pri DIJAŠKEM DOMU CERKNO razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo pedagoško izobrazbo, 5 let prakse in strokovni izpit; — da imajo srednjo strokovno izobrazbo, 10 let pedagoške prakse in strokovni izpit. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili razpisni komisiji v 15 dneh po objavi razpisa. je treba zainteresirati predvsem prosvetna ministrstva, nacionalna strokovna združenja zgodovinarjev in geografov, oddelke akademij znanosti idr. Nacionalnim komisijam za UNESCO so priporočili, da naj vključijo v bilateralne sporazume in programe kulturnega sodelovanja tudi določila o skupnih akcijah za izboljšanje zgodovinskih in geografskih učbenikov. V vsak; državi naj bi se ena znanstvena ustanova ali komisija načrtno ukvarjala s proučevanjem in analizo učbenikov za zgodovino in zemljepis sosednih in drugih držav. Založniške hiše naj bi v tej akciji neposredno sodelovale med seboj. Sklepi govore med drugim tudi, kako doseči boljšo informiranost in izpopolnjevanje učiteljev zgodovine in geografije (z organiziranjem ekskurzij, posebno v sosedne dežele, priročniki, zborniki i. dr.). Sprejeto je bilo priporočilo, da bi bilo treba uresničiti trojni sestanek med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo, ki bi bil posvečen reviziji zgodovinskih učbenikov, to pa naj bi bila tudi tema jugoslovansko-bolgarskega sestanka. Dogovorjeno je, da se bodo nacionalne komisije za UNESCO obveščale med seboj o poteku akcije, 1970. leta pa naj bi izvedli anketo, ki naj bi pokazala, ali je treba sklicati nov sestanek, na katerem bi analizirali dosežene rezultate in se domenili za nadaljnjo akcijo. GRAFOSKOP »APOLLO 6« Mnogo je po svetu raznih učil in učnih pripomočkov, mnogo jih ustreza zahtevam sodobnega pouka. Toda pisalni projektor — grafoskop »APOLLO 6« je presegel vsa pričakovanja, presenetil svet in prekosil samega sebe. V predavalnicah in učilnicah je zamenjal kredo in šolsko tablo. Omogočil je neovirano in nazorno ilustriranje predavanj pri dnevni svetlobi, zagotovil pozornost poslušalcev in popoln učni uspeh. Prepričajte se o vsestranski uporabnosti, odlikah in prednostih našega novega projektorja, zato nas obiščite osebno! Prospekte ter vsa pojasnila vam pošljemo takoj in brezplačno. ^ VEG A vega tovarna aparatov in instrumentov LJUBLJANA 9 KOTNIKOVA 18 9 Telefon 311 455 Nekaj pripomb k sprejemnim izpitom za šole II. stopnje O sprejemom izpitih za šole R- stopnje ves čas po letu 1945 ni hobenih pravnih norm. Se vedno 'sčerno pravo pot, kaže pa, da jo hikakor ne moremo najti. Prvot- 110 smo se vračali na staro, že izvoženo pot tako imenovane male Mature, kakor smo tedaj rekli, potem smo se ogreli za drug na-Cln, učence smo na višjo stopenj-sk° šolo sprejemali na osnovi opravljenega izpita, tretjič smo spet zavrgli in rekli, da spre-lernni izpiti niso potrebni. Tako *e vedno ribarimo v kalnem, še danes ne vemo, ali je- boljši za-jdjučni izpit na dovršeni šoli, ali oljši sprejemni izpit na šoli, ka-“"Or hočemo vpisati učenca. V sestavi nalog je tudi še do-,.0lj nejasnosti. Kdo naj sestav-Primerne naloge ali teste, do-°ca število vprašanj, nalog, odre-.tožavnostno stopnjo vprašanj? f:!1 Predavatelji posamezne šole, j..1 naj se sestanejo vsi predavate-nekega večjega šolskega centra gimnazije, ekonomske šole, ^kstilne šole, tehnične šole idr. rr in skupno sestavijo vsem pri-letrne nai°§e- Zdaj se že nekaj dogaja, da te naloge prihajajo 111 5?orai> sestavljajo jih povečini kr*-’ ’ ^ 80 odmaknjeni od vsa- "“dnevnega dogajanja v šolah, se Vprašanje je še tu, ali naj bi res vse šole II. stopnje zahtevale za sprejem isto znanje, ali bi lahko tudi tu bile razne stopnje. Ali naj gimnazija za sprejem zahteva prav isto znanje kakor neka poklicna šola? Ponekod bi morala biti podlaga potrebno znanje e pravi ljudje, ki niso neposredno pa je opravljal sprejemni izpit porcijo logičnega, mišljenja, dru- zvezani s šolsko prakso. Ljudje, njegov tovariš, za katerega je god pa se zahteva bolj praktičen ki se pri sestavljanju teh nalog ugotovljeno, da je bil slabši od lanskega, pa je bil sprejet, ker mora ta in ta šola sprejeti tako držijo le splošno predpisanega programa, upoštevajo le mrtve paragrafe, ne čutijo pa utripa življenja, ki ga izraža vsaka šola. Zamisel je sicer lepa, vse naj bo enotno, nobenih različnih nivojev znanja. Lepo bi bilo, če bi se to posrečilo, vendar se mi zdi, da je tako mišljenje precej utopija. Izpiti v taki obliki so mnogokrat samo toga formalnost, ki na- izračun, nekje bomo bolj upoštevali osnove algebrajske analize s funkcionalnim mišljenjem, dru- število učencev. Letos torej dru- go — zaradi skladnosti z del. časom staršev 56 o/o — otroci imajo en dan v tednu resnično prost 54 % — otroci imajo več časa za učenje 30 ”/o — pedagogi imajo več časa za strok, izpopol. 25 %> — lažja organizacija pouka 23 % — boljši učni uspehi 7 o/o V teh odgovorih je takoj opazen visok odstotek utemeljevanja s tem, da je več časa za rekreacijo. Čeprav je ta odgovorov anketi usmerjen na položaj otrok, je očitno v odgovoru vsebovano tudi stanje učiteljev. V Kranju le v šolah, ki so personalno zelo feminizirane, do sedaj ni bilo prostih sobot. Zaradi tega so bile žene-učiteljice nekoliko prizadete, ker so imele manj časa za gospodinjstvo in rekreacijo. Sedaj se 'lahko bolj posvetijo domu in jim ostane nekaj več časa za rekreacijo. Mnogim seveda ne ostaja čas za »čisto« rekreacijo, pač pa uspejo vsaj v miru opraviti gospodinjska opravila, kar tudi mnoge pomirja in vpliva rekreativno na celo družinsko življenje. Podobno je s številom odgovorov ob utemeljevanju, da bodo imeli otroci en- dan dejansko prost v tednu. Prav toliko, kolikor to velja za otroke, velja za učitelje, zlasti še, ker so v večini odgovarjale na anketo žene. Precej pedagogov (25 "/o) je utemeljilo potrebo po prostih sobotah z obrazložitvijo, da bomo imeli več časa za strokovno izpopolnjevanje. Utemeljitev, vsebovana v anketi, se namreč nanaša samo na pedagoge, in ker so se z novim zakonom o obvezni izobrazbi pedagogov zaostrili pogoji o izobrazbi in pedagoški usposobljenosti. Precej pedagogov porablja sobotni prosti čas za študij. Hkrati ne moremo izključevati verjetnosti, da se veliko pedagogov pripravlja na sodobni pouk v šoli in jim manjka časa za priprave. Med ostalim številom utemeljitev preseneča 23«/o učiteljev, ki menijo, da je sedaj lažja organizacija pouka. Vseskozi smo med eksperimentom ugotavljali precejšnje težave s predmetnikom in urnikom. Te organizacijske težave so bile češče predmet spotakljivih razprav, sedaj pa skoro četrtina učiteljev trdi, da je organizacija pouka lažja. Verjetno bi bilo potrebno to vprašanje globlje analizirati, ker ne vemo, kaj točno predavatelji menijo z odgovorom — lažja organizacija pouka. Tisti, ki odklanjajo uvedbo prostih sobot, utemeljujejo svoja stališča z naslednjim: — otroci bodo preveč prepuščeni sami sebi e0/« — učni uspehi bodo slabši 5 % — organizacija pouka bo težja 4% — neusklajenost predmetnika in učnega načrta 4 ®/o — prekinitev ob koncu tedna je predolga 3 % — težave s spremenjenim ritmom dela 1 % Značilno je, da enako število učiteljev meni, da bodo učni uspehi slabši, kakor jih meni, da bodo boljši. Posledice na učne uspehe je zelo težko ugotavljati in ta kratek eksperiment ne daje možnosti za trdno progroziranje, zato smo tudi postavili vprašanje pedagogom in staršem, čeprav imamo možnost neposredno primerjati numerične učne uspehe same. Žal je možno primerjati le numerično izražene učne uspehe, ki so obremenjeni z osebnimi šablonami, s šolskimi standardnimi kriteriji, s pritiskom javnosti, pritiskom staršev ipd. Zaradi tega smo predvidevali, da bodo tekstualno izražena mnenja o učnih uspehih glede na uvedbo proste sobote morda celo bližja objektivnosti kakor numerične ocene. Kakor vidimo iz ankete, so učni uspehi po mnenju večine učiteljev in staršev nespremenjeni, saj skoraj enak odstotek učiteljev in staršev meni, da bodo boljši, kakor da bodo slabši. Glede osnovnega pomena učinka na uspešnost učenja smo učitelje še posebej vprašali, kaj. menijo o celotnem učenju v teh spremenjenih pogojih. Tudi ti odgovori so sumarno nevtralni, ker je zopet skoro popolnoma enak odstotek mnenj, da je boljše, kakor da je slabše, večina pa je odgovorila, da je nespremenjeno. Konkretni odgovori so: Učenje je slabše — preveč 2 prosta dneva v tednu 12 °/o — slabša razporeditev predmetov 5 % — spremenjen fond ur predmetov 6 “/o — splošne težave z novostjo 9 % Učenje je boljše — več prostega časa v tednu 12 ®/o — več časa za učenje doma 15 % — več pomoči s strani staršev otrokom 8%> Natančno 48 % učiteljev meni, da je učenje nespremenjeno. Iz tega vidimo, da nam ta vprašanja niso dala monopolarnih odgovorov, ampak v celoti popolnoma nevtralne. Zato nam preostane edinole, da primerjamo numerične rezultate učnih uspehov. To primerjavo bomo naredili nekoliko pozneje. Ker je največja noviteta spremenjen tedenski ritem dela šole, smo učitelje posebej vprašali, kako je s poukom v ponedeljek. Da imamo v vsakem delu dnevne, tedenske, letne itd. krivulje rasti in pada delovne sposobnosti, nam ni treba posebej ugotavljati, to je že mnogokrat znanstveno potrjeno. Zanimalo pa nas je, kako so učitelji opredeljeni glede delovnih sposobnosti učencev v ponedeljek, ali dva prosta dneva vplivata pozitivno ali ne. Dobili smo tele odgovore: Ponedeljek — otroci so bolj spočiti 22 % — otroci so bolj umirjeni 6 “/o — otroci so bolj utrujeni 1 % — otroci so bolj raztreseni 24 Vo — ni opaziti sprememb 41 % Vsekakor učitelji opažajo, da so otroci bolj spočiti. Vprašanje je pravzaprav odveč, ker so nedvomno otroci bolj spočiti za šolsko delo, če imajo prosta dva dneva namesto enega in če dodamo še dejstvo, da je mnogo otrok precej zaposlenih za šolo čez nedeljo. Kljub temu smo vprašanje vnesli v anketo, ker so nekateri pedagogi menili, da bodo otroci ob prosti soboti doma preobremenjeni z domačim delom, zlasti še kmečki otroci. Odgovori nam ne potrjujejo tega suma, da so otroci bolj utrujeni, kar se tudi ujema z majhnim odstotkom kmečkega prebivalstva v komuni. Ker učitelji odgovarjajo, da so otroci tudi bolj raztreseni (24 °/o) in ker jih večina meni (41 %), da je stanje nespremenjeno, lahko zaključimo, da ostaja vprašanje rasti in padanja delovne sposobnosti odprto za bodoča proučevanja. Da pa bi se vsaj nekoliko bolj približali temu nedvomno prezentnemu problemu, pomembnemu zlasti za modifikacijo oblik in metod šolskega dela, smo postavili še vprašanje, kako poteka uvajanje v delo v ponedeljek. Odgovori so sledeči: — uvajanje traja dlje časa 22% — delovne sposobnosti so zmanjšane 11 % — delovne sposobnosti so večje 3 % — nespremenjeno 56 % Pri teh odgovorih zopet ugotavljamo, da so v večini nevtralni. Relativno precejšen odstotek (22%) jih meni, da traja uvajanje v ponedeljek dlje časa, kar gotovo drži, čeprav večina meni, da ni sprememb. Sledijo bolj pomembni odgovori, kot So vpliv na delovne sposobnosti. Pri teh odgovorih skoro da ni razlik, zato se zopet lahko bolj zanesemo na splošno poznavanje zakonitosti rasti in padanja krivulje delovne sposobnosti. Nadaljnje vprašanje je bilo, kako uporabljajo proste sobote starši in otroci. To vprašanje je bilo nekoliko težje za učitelje, ker so morali sami večkrat spraševati učence in nato izračunavati približne odstotke. Iz teh nekoliko manj natančnih podatkov smo dobili naslednji prikaz: — otroci delajo za šolo 35 % — otroci pomagajo doma 32 % — družinski izleti 16 % — otroci so prepuščeni sami sebi 8% — obiskujejo mladinske prireditve 6 % — so v šolskem varstvu 3 % Če se zanesemo na gornji prikaz, je vpadljivo velik odstotek otrok zaposlen z domačim delom za šolo. Morda pa bi bilo temu prikazu verjeti, če pomislimo na velik osip na naših osnovnih šolah in še, ker je bil eksperiment izvršen v letnem semestru, ko starši in otroci vlagajo precej naporov za dober letni šolski uspeh. Velik odstotek otrok zaposlenih doma, prav tako preseneča, vendar ne smemo pozabiti, da so med njimi tudi 14 in 15 let stari otroci in da ni nič napačnega, če doma pomagajo. Bolj je zaskrbljujoče vprašanje, koliko so pri zaposlitvi vodeni in koliko prepuščeni sami sebi tudi pri opravilih, katerim niso dorasli (varstvo mlajših bratov in sester in podobno). Odstotek družinskih izletov (16 odstotkov) se ujema z možnostmi. V pretežni večini so to naj-brž družine z lastnimi avtomobili in če upoštevamo, da pride v Kranju približno na 12 ljudi osebni avtomobil in da popelje vsak 3 do 4 osebe, potem je odstotek precej blizu realni verjetnosti, morda celo nizek. Samostojno vprašanje smo zastavili še glede domačih nalog čez nedeljo in glede priprav za šolo. Odgovori so sledeči: — domače naloge so slabše 19% — domače naloge so boljše 3 % — nespremenjeno 60% — učenje čez nedeljo je slabše 19% — učenje je boljše 5 % — nespremenjeno 77% Relativno precej učiteljev meni, da so šolske naloge in učenje čez nedeljo slabše. Ta vprašanja so seveda poenostavljena in manj zanesljiva. Z dodatnimi vprašanji bi bilo potrebno najti možnosti utemeljevanja, da bi se izognili pavšalnim mnenjem, češ če je otrok dva dni prost, vse pozabi ipd. Čeprav gre v celoti zopet za manjšino in čeprav precej učiteljev sploh ni odgovorilo na to vprašanje, pa nas ti odgovori opozarjajo, da bi bilo potrebno za natančnejšo proučitev tega vprašanja specificirati metodologijo in jo izpopolniti. IV Ob spremljavi eksperimenta smo dolžni odgovoriti samostojno na vprašanje, ali je prosta sobota vplivala na učni uspeh učencev, in če je, v kakšni smeri (pozitivni ali negativni) ter koliko? Nedvomno je to vprašanje bazične vrednosti in v precejšnji meri regulator za opredeljevanje staršev in pedagogov. Učne uspehe je mogoče preverjati na več načinov, čeprav je 66/67 2. pri nas najbolj v navadi uporaba numeričnih šolskih ocen. Najbolj objektivno sliko bi dobili z uporabo standardiziranih testov znanja, vendar bi za tako nalogo rabili več let intenzivnega dela. Samo en semester ne dovoljuje takega načina preverjanja vpliva proste sobote na znanje uč ncev, zato nam ostaneta le dve možnosti, in sicer primerjanje num rič-nih uspehov ali upoštevanje subjektivnega mnenja učiteljev. Vprašanje, ali je sedaj učenje slabše ali ne, smo vstavili namerno v anketo zaradi možnosti, da bi bil numeričen učni uspeh nespremenjen, večina učiteljev pa bi trdila, da so uspehi slabši ali boljši. V tem primeru bi sklepali, da so učitelji vajeni tudi šablon ocenjevanja, da pa so sicer opazili boljše ali slabše uspehe. 2e v prejšnjem poglavju smo ugotovili, da so subjektivna mnenja učiteljev skoraj nevtralna, ker jih približno enako meni, da je učenje boljše, kakor da je slabše. Zaradi tega nam preostane, da iščemo eventualne vplive na uspeh po drugi poti, to je s primerjanjem numeričnih ocen. Tako smo seveda prisiljeni zanemariti subjektivno pogojenost takih ocen (eksperimentalno je ugotovljeno, da so te ocene približno v 30% neobjektivne). Da se čimbolj izognemo temu subjektivnemu faktorju oziroma da ga vključimo v primerjavo, moramo primerjati šole same s seboj v zaporednih letih. Naslednji prikaz nam ponazarja primerjavo dveh zaporednih šolskih let ob semestru in ob koncu šolskega leta: 67/68 sem. 1. sem. 2. sem/ % % % 1. sem. »/o I. šola 78,08 90,20 75,60 89,5 II. šola 75,04 88,0 76,51 90,0 III. šola 69,49 8>,6 74,27 90,6 IV. šola 61,45 81,7 68.7 87,9 Da bi bili podatki laže čitljivi, končne razlike v teh dveh ] navajamo posebej semestralne in po posameznih šolah: 66/67 67/68 razlika % % % I. šola 12,12 13,9 + 1,78 II. šola 12,96 13,49 + 0,53 III. šola 18,11 16,33 — 1,78 IV. šola 20,25 19,20 — 1,05 V absolutnih številih so letošnji učni uspehi ob koncu šolskega leta nekoliko boljši od lanskega (za približno 2,5 %), relativen porast od zimskega semestra do konca šolskega leta pa je letos za 0,52% slabši. V absolutnih številkah so letošnji učni uspehi ob koncu leta nekoliko boljši in ker imajo vse štiri šole približno enako število učencev, nam ni potrebno posebej obravnavati cela števila ali izračunavati pomembnosti, ker je na prvi pogled očitno, da ni nobene statistično pomembne razlike. Preizkus v tej eksperimentalni fazi torej ni vplival na numerične ocene znanja naših učencev. Ob tem primerjanju bi se morali vprašati, kako je s poprečno oceno, ki je lahko različna od uspeha šole, ker se uspeh določa samo po ocenah 1 in 2. Bolj natančno bi bilo, če bi primerjali poprečne ocene iz posameznih predmetov, a ker takih podatkov ne iščemo v redni statistični dokumentaciji, bi iskanje tega zahtevalo veliko več časa, kakor ga je bilo na razpolago. Zato smo se zadovoljili z ustnimi konzultacijami delavcev na šolah, ki so vsi trdnega mnenja, da med poprečnimi ocenami letos in prejšnje leto tudi ni razlik. Ker je torej za 0,52 %’ letošnji numerični uspeh manjši od lanskega v primerjavi s semestrom in koncem šolskega leta, se vsiljuje vprašanje, če morda le ne pomeni tak podatek slabšega učnega uspeha v teh eksperimentalnih šolah, ker je tudi polodstotni premik v uspehu na osnovnih šolah običajno omenjan kot vreden dokumentacije. Pri tem vprašanju pa je velikega pomena startna osnova uspehov. Ta je bila lani na istih šolah za 3 % nižja kakor letos, od semestra do konca šolskega leta pa se je uspeh dvignil za 0,52 % več kakor letos. Ker pa je laže učni uspeh dvigati z nižje startne osnove kakor z višje, zopet ni razloga, da bi letos ugotavljali tudi relativno nepomemben slabši uspeh. Morda bi z večjo verjetnostjo trdili obratno. Zanesljivo lahko torej sklepamo, da uvedba prostih sobot ni negativno vplivala na učne uspehe naših otrok, ostane pa vrsta vprašanj za nadaljnje proučevanje, kako bo dejansko vplival na učne uspehe spremenjen šolski koledar v daljših obdobjih. Vnaprej moramo podkrepiti hipoteze, ali pozitivno ali negativno. To vprašanje je osnovnega pomena, hkrati pa moramo biti budni na vse praktične izkušnje, da nas ne bo prehitela realnost in da ne bomo delali širših novih korakov strokovno nepripravljeni. V Eksperiment nam ne daje dokončnih vrednosti, ker je metodološko okrnjen in časovno omejen. Zanesljivo pa smo ugotovili precej pojavov, ki nam lahko služijo pri določenem iskanju poti za skrajšan delovni teden v šoli, kar od nas terja splošen razvoj družbenega življenja. .Eden od najpomembnejših faktorjev pri takih družbenih premikih je vsekakor stališče staršev, ki imajo otroke v šolah. Rezultat naše spremljave pove, da so starši sedaj na podlagi lastnih kratkih izkušenj v večini za uvedbo prostih sobot. Vendar smo dolžni natančneje proučiti utemeljitve tistih, ki so proti taki organizaciji šole, ker je razen števila glasov pomembna tudi teža raznih utemeljitev. Najpogostejša utemeljitev staršev, ki so proti, pa je, da bodo otroci preveč pohajkovali, da bodo učni uspehi slabši in da bodo otroci sploh preveč prosti. Morda bi nam kdo očital tudi preveč optimizma ob komentarju, vendar ne moremo mimo dejstva, da so te utemeljitve staršev slabše osnovane, če se hočemo držati čimbolj objektivne poti. Koliko bodo otroci pohajkovali, ni odvisno od tega, ali bodo ob sobotah v šoli ali ne, in prav tako ne bodo v celoti nič več prosti, ker je število šolskih dni nespremenjeno. Ker šole in ob njih druge organizacije sedaj namensk* prirejajo ob sobotah različne prireditve, je torej še manj možnosti za pohajkovanje. Pristaši nasprotnega prepričanja so najbrž tisti starši, katerim dela vzgoja otrok nasploh nekoliko več težav. Nadaljnji razlog, da bodo slabši učni uspehi, tudi ni potrjen po naši analizi. Da pa bi bili nekateri starši toliko, jasnovidni, da bi pravilno predvidevali posledice v daljši prihodnosti, zopet ni verjetno, zato tudi takih mnenj ne moremo ocenjevati kot objektivno pomembnih. Pomislekov, da bodo otroci na splošno preveč prosti, prav tako ne moremo jemati objektivno, ker dobro vemo, da je naš poprečen šolski otrok premalo prost in ne preveč, le nadpoprečno nadarjenim lahko preostaja čas. Ostali razlogi so manj številni, a hkrati bolj tehtni. To so: neskladnost z delovnim časom staršev, pomanjkanje otroškega varstva, manj počitnic, manjši vpliv šole na otroke. Ti ugovori zahtevajo večjo pozornost ob širši uvedbi proste sobote v šolah. Obenem je pa zanimivo pripomniti, da otroci teh eksperimentalnih šel skorajda niso prihajali ob sobotah v šolsko varstvo, čeprav .1® bila taka možnost ponudena. Te seveda ne pomeni, da varstva niso potrebni, a kljub temu je ta ugotovitev presenetila, ker srno ob pripravah na preizkus temu vprašanju posvetili veliko skrbi in pozornosti. VI Osnovni eksperimentalni faktorji — mnenje in utemeljitve staršev in učiteljev ter učni uspehi učencev — torej ne oporekajo uvedbi proste sobote, nasprotno, v večini jo podpirajo. Ker pa i® ŠOLAH V KRANJU stvar bolj kompleksna, kot jo je mogoče zaobseči v krajši anketi in v kratkem času, maramo biti pozorni tudi do pojavov, mnenj in sugestij, ki jih do sedaj ni bilo mogoče kvantitativno analizirati. Eden od virov takih podatkov so opažanja ravnateljev, katere smo zaprosili za tekstualna poročila. Le-ti poročajo, da je opaziti sedaj med pedagoškimi kolektivi nekoliko boljšo atmosfero, da je potreba po intenzivni uporabi vseh razpoložljivih učnih ur predmetnika večja, da je učni kader bolj spočit ipd. Te spremembe najbrž lahko pripisujemo možnostim za rekreacijo, ki jo imajo sedaj učitelji ob koncu tedna. Med negativnimi spremembami je omeniti tudi več stvari, ki so- prav tako podane po subjektivni poti, ker jih anketa ni zajela, Večino teh je bilo pričakovati, nekaterih pa ne. Pričakovati je bilo, da bo pouk v petkih nekoliko manj intenziven, ker je pač zadnji delovni dan v tednu in po znanem zakonu padanja tedenske delovne sposobnosti krivulja učinkovito-sil pada strmo v petek, namesto v soboto. Nekateri učitelji sicer menijo, da ta padec ni tako nagel kakor je bil prej v soboto, a gotovo je, da je petek zamenjal prejšnjo soboto v tej vlogi. Med zelo pomembnimi problemi, ki so ob tej priliki še bolj splavali na površje, je pomanjkanje kapacitet šol. Sole imajo pouk v več izmenah in hkrati izmene tedensko menjavajo. Tako se dogaja, da je na vsakih 14 dni razpet prosti konec tedna od petka opoldne do ponedeljka opoldne, to pa so dejansko trije prosti dnevi v tednu, česar nima še nobena država na svetu (nepreverjeno). Morda je to vprašanje res bolj organizacijske narave, vendar pri šoli nikoli ne moremo dosledno ločiti organizacijskih in vsebinskih problemov. Med pričakovanimi pojavi naj omenimo še, da so slabša učenci Postali po mnenju nekaterih učiteljev še slabši. Čeprav gre gotovo za absolutno manjšino, morda socialno slabše prilagojenih otrok, Pa vendar tudi tega vprašanja ne bi smeli zanemariti. Zaradi spremenjenih časovnih intervalov pri nekaterih predmetih je bilo potrebno modificirati tudi metode pedagoškega dela. Ta problem bo gotovo nekoliko trajnejši in nekatere šole poročajo, da je predstavljal večjo težavo pri tistih učiteljih, ki spremembi niso bili naklonjeni, kar je razumljivo. Med večje težave lahko prištevamo še problem sestavljanja predmetnika in umika, ki ima za osnovo dekado. Šole poročajo, da je zlasti sestava urnika zelo otež-kočena in da bo v bodoče nujno spremeniti tudi predmetnik, če IZBOLJŠAJMO POUK LIKOVNE VZGOJE Namen likovne vzgoje Je posredovati razvijajočemu se mlademu človeku temelje likovne kulture ter tako prispevati k vsestranskemu oblikovanju njegove osebnosti, vendar kljub temu, da zavzema likovna vzgoja pomembno mesto v celotni vzgoji otrok, slovenski likov-ni pedagogi doslej še niso imeli na Voljo ustreznega pomagala, ki bi za-Demal vse potrebno, kar sodi v sodobno likovno vzgojo. Zato še bolj toplo pozdravljamo vidne rezultate Prizadevanja likovne pedagoginje Alenke Gerlovičeve, ki je na podla-fi svojih 20-letnih pedagoških izku-s9n3 na osnovnih šolah in nižjih gimnazijah ter v krožkih likovnega ^.bdelka Pionirskega doma v Ljub-Jjani, napisala izčrpno, metodično skrbno podano in razkošno ilustrirano delo z naslovom »LIKOVNI pOUK OTROK«. Celotna vsebina knjige je razbeljena na osem večjih poglavij, v ^aterih so obdelani vsi najvažnejši Problemi s področja likovne vzgoje; fe* kakšen družbeni pomen ima ;dkovna vzgoja otrok, kako moramo vrednotiti otroška likovna dela, kak-sen je razvoj otrokovega likovnega izražanja, katera so osnovna načela sodobnega likovnega pouka otrok, cem je vsebina likovnega pouka, Pred katere naloge postavlja učite-ic likovni pouk, kakšna mora biti ^sebnost učitelja za likovni pouk in katere i — pogoje morajo izpolnjevati oiovni prostori, če naj služijo za spešno izvajanje likovnega pouka, ^trokovne ugotovitve so na koncu n;lige dokumentarne s slikami 155 primerkov otroške likdvne ustvar-,^ln°sti, od katerih je vsak zase sirezno interpretiran. t)a bi se bralec v obsežnem gra-n_Xu bolje orientiral, mu je na raz-i oiago krajše stvarno kazalo. Do-na te tudi kratka bibliografija liL.macih in tujih del s področja kkovne vzgoje. . p J g " celotnega dela veje velik pe-peski entuziazem avtorice, ki je Veji la 'dati od sebe kolikor je naj-Rt_„1rn°g1®, pri čemer je s svojimi ^rokovnimi napotki večkrat celo csegla konkretne pogoje, v katerih sUeica današnji likovni pouk na slovenskem. o ?reprlCani smo, da pomeni knjiga sneir ivncm Pouku otrok tehten pri-neoo ^ 15 hadaljnjemu razvoju likov-snfr: Pouka tako v predšolskih in entošnoizobraževalnih institucijah, K°r tudi v raznih krožkih. j<)»?oset5ho priznanje zasluži tudi za-EI rta »Mladinska knjiga«, ki je ne to if na visoke stroške tiska založila str.?rasno knjigo, katera po svoji dognanosti, kot po svoji doht,1?1 ,lallko tekmuje z vsako po-IUmu ° knjigo na tujih tržiščih ve- ■uklh narodov. ki »Likovna vzgoja otrok«, ohiii e uotranjo in zunanjo podobo pemn O1 ,Ignac Gregorač, kljub le-rp tisku in številnim barvnim *fpI?dVkeijam ni draga: stane le JM-dmarjev. VIATOR že ne sam učni načrt. Šole pravilno utemeljujejo, da predmetnik in urnik nista samo vprašanji tehnične narave, temveč tudi pedagoške. VII Iz vsega navedenega lahko zaključujemo, da izkušnje niso iz-nenadile in da nismo ugotovili posebno velikih sprememb v odnosu na prejšnje stanje, zlasti ne negativnih. To seveda ne pomeni, da ne bomo ob daljši in poglobljeni spremljavi naleteli tudi na večje probleme. Nekateri pojavi, ki so se sedaj pokazali kot problem (organizacija šolskega koledarja, modifikacija učnih metod, modifikacija predmetnika ipd.), bodo s časom premagane, ker se bo ves ritem družbenega življenja menjal s prilagoditvijo na nov delovni čas. Lahko pa se pojavijo nove in težje, ki jih ta kratek čas ni pokazal. Ko eksperimentiramo z novim delovnim časom v šoli, se moramo zavedati, da je eksperiment osamljeh in nasilno izvlečen iz vhojenega družbenega življenja ter zaradi tega povzroča konfliktne situacije. Šole ni mogoče obravnavati izolirano od celokupnega družbenega življenja, kar nujno tak eksperiment predstavlja. Eksperiment z ljudmi pa je vedno delikaten, morda celo problematičen, četudi je zelo enostaven in najbolj human v nameri. Zaradi tega se taki eksperimenti izvajajo s tolikšno previdnostjo, da so čim manj eksperimentalni, čim manj različni od prejšnjega stanja. To velja tudi za naš eksperiment. Ker je namenjen potrebam v bodočnosti, mo-’ ramo biti pozorni do stvari, ki bodo aktualne v spremenjenih pogojih življenja, ki jih še ni. Ob našem analiziranju ne smemo zanemarjati dejstva, da naše gospodarstvo prehaja ha krajši delovni teden in na skrajšan delovni čas sploh, medtem ko je naš eksperiment usmerjen samo na različno razporeditev delovnega časa in ne na skrajšan delovni čas. Dolžni smo dajati tudi odgovor, če je tako prav, ko govorimo o osnovni šoli. Čeprav govorimo vseskozi o prostih sobotah, moramo še posebej podčrtati, da so bile dejansko proste le tri sobote v mesecu in ne štiri. Seveda treh prostih sobot ne moremo pojmovati kot polovičarstvo, raje obratno, da je boljša postopnost in simultanost z družbenim življenje, kajti v Kranju skorajda nimajo starši prostih vseh sobot, kar smo videli že uvodoma. Delovne organizacije z vsemi prostimi sobotami so verjetno bolj slučaj (redukcija proizvodnje, remonti tovarn, zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom in podobno). Nadalje nam ostaja odprto vprašanje, koliko naj se šola prilagaja razporedu novega delovnega časa in koliko ne. Če izhajamo iz neformalnega stališča, smo vajeni, da se mora šola prilagajati gospodarstvu, gospodarstvo pa mora iti po svoji neodvisni ekonomski poti. Vendar ne smemo pozabljati, da je človek odločujoč faktor v gospodarstvu, tj. delovni človek, ki ima svoje otroke v šoli. Že sedaj ugotavljamo, da se tudi gospodarstvo v določeni meri prilagaja šoli, morda precej bolj, kakor na sploh mislimo. S svojo organizacijo delovnega časa kaže gospodarstvo veliko razumevanja za potrebe svojih otrok, to je otrok delavcev zaposlenih. Zaposleni množično iščejo delovne, izmene v skladu z delom šole, kar gospodarstvo upošteva. Delavci nadalje iščejo delovno mesto v bližini šol, kar je tudi faktor prilagajanja izvenškolskega in gospodarskega življenja šoli. Razen teh imamo še vrsto drugih vplivov sistema šolanja na gospodarstvo in lahko trdimo, da je šola veliko pomembnejši integralni del družbenega življenja, kakor je njena ekonomska participacija ali kakor je njen indirektni ekonomski prispevek družbeni skupnosti. Ker smo ugotovili precej optimistične pokazatelje za 'novo organizacijo šolskega dela, nam ta optimizem vzbuja celo nekoliko dvoma, če ni eksperiment s prosto soboto spodbudil ali načel neki nenamenski problem in ga začel reševati. Nekaj na tem lahko hitro najdemo pomembnega. Med učiteljstvom je gotovo soudeležen eden od nenamenskih faktorjev, ki mu je eksperiment ponudil roko, to je feminizacija učiteljstva in preobremenjenost žene matere. Žene, zaposlene na šolah, so dobile čas, da ob koncu tedna spravijo gospodinjstvo in družino v red, kar pomeni znatno olajšanje v praktičnem in tudi mentalno higienskem pogledu, neredko pa so dobile še možnosti za lastno interesno rekreacijo. Nadalje dejstvo, da je precej več staršev ob sobotah že prostih, terja enak delovni čas v šoli. Ločenost staršev in otrok je dandanes vse večja in pomeni določen problem harmonične vzgojne rasti otroka. Starši so tudi najpogosteje napisali, da želijo proste sobote zaradi tega, da bodo več skupaj z otroki in zaradi skladnosti njihovega delovnega časa, kar se ujema. Ne nazadnje je verjetno prosta sobota zopet nenamensko rahlo blagodejno vplivala na naš neustrezen šolski sistem. Upoštevajoč stanje in še posebej usp-she v naših osnovnih šolah, ne moremo mimo dejstva, da je naš poprečen osnovnošolski otrok preobremenjen. Če hoče biti reden, mora v višjih razredih delati za šolo tudi ob nedeljah in mu ne ostane časa zase. Sedaj je lahko zadihal v svojem elementu in v svojih mladostnih interesih ob koncu vsakega, tedna in z njim vred tudi njegovi starši. Bati se je, da je ta faktor v našem šolstvu usoden, saj mnogi poznavalci razmer trdijo, da je naš otrok bolj obremenjen, kakor smo obremenjeni odrasli. Obenem dobro vemo, da je za delovno uspešnost otroka bolj koristno, če ima več krajših odmorov, kakor pa manj in da so daljši. Teoretično bi torej lahko pričakovali boljše učne uspehe in še druge koristi, seveda ob ustreznih ostalih pogojih dela, ki jih še nimamo. Gotovo pa je, da ne moremo čakati na vse pogoje, ker jih nikoli ne bomo dosegli. Naša praksa pač mora iti v skladu z realnimi možnostmi in ne čakati idealnih. Če menimo, da je dal eksperiment optimistične rezultate, s tem še nočemo ničesar prognozirati za daljše obdobje ali generalizirati. Kranj je specifična občina in jo lahko do neke mere projiciramo samo na podobne predele države. Razen tega pa je eksperiment, kakor smo navedli, zadeval na druge vidike našega življenja in še posebno na širok vidik organizacije naše osnovne šole. Zaradi tega moramo ta optimizem analizirati širše, kritično in bolj kompleksno, kakor smo v začetku eksperimenta predvidevali. Eksperimentalnim šolam v Kranju je brez dvoma treba priznati veliko gibčnost v organizacijskih sposobnostih. Kljub mnogim črnogledim napovedim pred začetkom eksperimenta in brez vsake konkretnejše pomoči so opravile svoj načrt in program dela, ne da bi kakorkoli zaradi tega trpeli otroci. Prav tako nismo naleteli na nobene pomembnejše konflikte v širšem življenju komune, kar je prav tako pripisati sposobnosti in delovni pripravljenosti naših prosvetnih delavcev. Vsi koristniki — to smo v . skrajni posledici vsi občani — smo jim dolžni posebno priznanje in zahvalo. Jože Trček Osnovne šole, predšolske ustanove in podjetja za prodajo učil! Računalnik za prehod preko prve desetice Menimo, da ni odveč poudariti, da je prehod preko prve desetice eden izmed osnovnih problemov pri pouku matematike. Računalnik, ki ga je izdelal Patent-inžiniring »Nikola Tesla«, je doslej najsodobnejše učilo za reševanje zapletenih problemov pri pouku računstva, še posebej pa pri prehodu preko prve desetice. Novi računalnik za otroke je obenem tudi neke vrste igračka, s katero se otroci med igro nauče računanja. Estetski in praktični računalnik omogoča razumevanje in osvajanje vseh štirih računskih operacij do 20. Računalnik za prehod preko prve desetice je rezultat tehnične izpopolnitve prvotnega prototipa na osnovi strokovnega mnenja, ki so ga dali ugledni strokovnjaki s fakultet, učiteljišč, vzgojiteljskih šol, pedagoški svetovalci in drugi strokovnjaki. Patent-inžiniring »Nikola Tesla« je skonstruiral in izdelal tudi prvi nov in sodoben razredni računalnik, ki deluje po istem principu. Učitelj lahko dela z razrednim računalnikom, učenci pa s svojimi. Računalnik za učence stane 12,50 din, razredni računalnik pa 300 din. Vsem šolam, predšolskim ustanovam idr., ki naročijo najmanj 50 enih ali drugih računalnikov, dajemo poseben 10-odstotni popust. Računalnike lahko kupite v knjigarnah in podjetjih za prodajo učil po vsej Jugoslaviji. Če želite izkoristiti 10-odstotni popust, pošljite večja naročila na naslov: REVIALNI TISK KOT UČILO? Nekaj misli ob 1. številki Pionirja Novi letnik Pionirja se je s svojo naslovno stranjo pognal v vesolje, vsebinsko pa je ohranil povezavo s prejšnjim letnikom. Prinaša sestavke iz znanosti, umetnosti ter tehnike in se uspešno predstavlja kot kvalitetna mladinska poljudnoznanstvena revija. V prvi številki nas na živo zvezo s svetovnimi dogodki opozarjajo pisma otrok, ki terjajo zase in za svoje vrstnike na svetu samo eno — to je MIR. Če je v knjigi UNESCO znanstvenik zapisal, da je mir v našem času dobil novo ime — RAZVOJ, morda ni slučaj, da predstavlja na- revija bogato ilustrirana. Med njenimi sodelavci pa srečamo že znana imena. Uredništvo si prizddeva, da bi bil Pionir kvalitetna poljudnoznanstvena publikacija, namenjena predvsem učencem višjih razredov osnovne šole. Dopolnjevala, razširjala in poglabljala naj bi njihovo v šoli pridobljeno znanje. O priljubljenosti revije med učenci ni potrebno govoriti. Barve in pestrost vsebine ji pridobivata nove naročnike. Vsak predavatelj bo rad priznal, da je Pionir tudi kvalitetno učilo. Samo od sebe se vsiljuje vprašanje, ali naj bi ga kot učilo slovna stran Pionirja astronavta'tudi namensko uporabljali ali ne. Whita, raziskovalca vesolja. Glas-riemu kriku otrok, ki so izrazili svoj odpor do vojne, sledi počitniško razgiban sestavek o tabor-nikih triglavske čete: igra v naravi, red, gozdna šola, delo, pesem — temu pravimo preizkušeni taborniški načrt vzgoje. Delež prve številke Pionirja k spoznavanju domače zgodovine pomenita sestavka o slovenskih ta- Uredništvo je revijo namenilo učencem in učiteljem. Čeprav ni to nikjer zapisano, spoznamo namen iz vsebine revije, pa tudi iz prilagoditve snovi učnemu načrtu. Prepričana sem, da so :kljub splošnemu pohvalnemu odnosu do revije med predavatelji vendarle deljena mnenja o tem, ali naj bi revijo upoštevali kot učilo. Nekateri menijo, da revialni tisk, ki J” Primorskih Slovencih ga učenci naročajo v šoli, izgubi pod Italijo. Naravoslovje v širšem vsako mikavnost, če ga vključi pomenu besede zastopajo sestavki: Sprehod po rastlinskem svetu, Zadnja zatočišča divje narave, Etiopsko višavje, Polet na Luno. Umetnosti je v prvi številki namenjenega manj prostora. Iz tega področja je sestavek Živopisnost ljudske umetnosti. Med leposlovnimi prispevki najdemo črtico Medved Medpolizal in kratek odlomek Iz Cvetja v jeseni. O deležu slovenskih športnikov na mednarodnih tekmah v zadnjih mesecih govori sestavek o športu. V besedi in sliki je prikazan nove vrste teleobjektiv. Na ugankarski strani se je pojavil prometni kviz. Pionirjeva pošta prinaša nekaj prispevkov iz raznih novinarskih krožkov. Prikupni Mihec Pihec pa se je to pot zapisal med kinologe. Tudi letos je Svet osnovne šole Lucijan Seljak Kranj razpisuje delovno mesto UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK (PRU), za določen čas Stanovanje si mora kandidat priskrbeti sam. mo v pouk, ker ga na ta način izenačimo s šolsko knjigo. Kot tak pa za učence ne pomeni več toliko, kot bi jim pomenil, če ga ne bi hote pritegnili v izobraževalni proces. Po njihovem mnenju naj ostane vsaka revija samostojni izobraževalec, učenec pa naj zna tudi samostojno sprejemati njeno vsebino. Ne bi smeli reči, da je njihovo stališče nesprejemljivo. V polni meri velja za zrelega mladostnika, precej manj pa za učence od 6. do 8. razreda. Mnogim predavateljem je revija kot dopolnilo pri pouku zelo dobrodošla. To so predvsem metodiki, ki opirajo poučevanje na številna ponazorila. Nobene bojazni ni, da bi učitelj metodik odvrnil učence od branja šolskega revialnega tiska, če ga sam uporablja kot učilo. Zgodi se vedno obratno: učenci, ki se na revijo ali časopis še niso naročili, jo naenkrat želijo imeti. Kako naj revialni tisk pri pouku^ uporabljamo? Ali če od splošnega vprašanja preidemo kar h konkretnemu: kako naj v ta namen uporabljamo Pionirja? Pomembno se mi zdi že to^ da ga v pouk vključujemo redno, ne samo priložnostno. To je možno že na ta način, da učence opozarjamo na zanimivo posredovano snov iz določenega predmeta, in tudi tako, da slikovni material, ki ga rabimo za ponazoritev, poiščemo v Pionirju. Učenci se bodo bolj zavedali, da je revija pomembna in bodo glecjali nanjo z novimi očmi. Vedno se moramo prepričati, ali so priporočene sestavke zares prebrali. Če tega niso storili, jih na primeren način opozorimo. Nikoli pa zato ne smejo dobiti slabe ocene. Nasprotno lahko dobe boljšo oceno, če pokažejo dovolj samostojno pridobljenega znanja. Pa tudi samo pohvala bo za njihovo nadaljnje delo močna spodbuda. Za vsako ceno revije ne smemo vključevati v pouk ali pa nenehno opozarjati nanjo. Učenci bi to razumeli kot frontalni napad iz šolskega bojišča in je res ne bi več radi brali. Zgodovina, zemljepis, biologija, kemija, slovenski jezik so predmeti, ki se lahko z uspehom opirajo na Pionirja. Iz teh, pa tudi iz drugih področij, pridobe učenci veliko znanja, če revijo res skrbno preberejo. Marsikateri učenec pa sploh »ne zna brati«, in prav v tem, da ga predavatelj usmerja in navaja na branje, vidim največjo učiteljevo vlogo. Besedila so včasih za razumevanje tudi nekoliko težja. To pa je že dovolj, da bo učenec, ki mu vedoželjnost ni prirojena, prenehal brati. Slikovni del revije bo sicer dosegel namen, teksti pa bodo za učenčevo izobrazbo ostali slabo izkoriščeni. Če pa se vsaj eden ali dva predavatelja prej omenjenih predmetov opirata na Pionirja kot na zanimivega posredovalca različne snovi in vsebine, šolarjem razmikata obzorje preko šolske knjige. Prebujata jim potrebo po branju, pa naj gre za branje poučne vsebine ali za beletristiko. Marsikateri učitelj napravi Pionirju več usluge v 5. razredu kot pa njegov kolega pri učencih 7. in 8. razreda, ki jim je revija dejansko namenjena. Pri predmetih, kot sta spoznavanje narave in spoznavanje družbe, učitelji v 5. razredu radi uporabljajo slikovni material iz Pionirja kot učilo. Veliko učencev iz teh oddelkov najdemo v 6. in 7. razredu med naročniki revije. To pisanje nima agitatorskega namena. Dokler bo Pionir kvaliteten, bo najbrž imel dovolj na- ročnikov. Hotela sem opozoriti samo na to, da si bodo učenci nabrali iz njega več znanja, če bomo njihov odnos do revije tudi spremljali. To ne velja samo za Pionirja, ampak še za marsikateri vzgojni in izobraževalni medij. Razlika je le v tem, da njemu namenjeni tisk učencu ne more škodovati, s samokresi otovorjena literatura iz kioskov pa mu težko kaj koristi. V tem, da bi prvo znali pravilno priporočiti in drugo pravilno odsvetovati, pa včasih sploh ni razlike. Premalo se namreč zavedamo, kaj naši učenci berejo. Berta Golob Vzgojno varstveni zavod Ravne na Koroškem razpisuje delovno mesto VZGOJITELJICE Pogoj : strokovni izpit za vzgojitelja. Stanovanja ni. Rok za prijavo 7 dni po objavi v časopisu. Marksistični krožek mariborskih učiteljiščnikov Med idejnovzgojne dejavnosti mladine mariborskega učiteljišča sodi tudi marksistični krožek, v katerega je bilo v preteklem šolskem letu vpisanih 46 dijakov. Krožek je imel 14 sestankov, ki so bili dobro obiskani. Največ je bilo dijakov višjih letnikov, medtem ko dijakov nižjih letnikov ni uspelo pridobiti v tolikšni meri za delo v krožku. Na predavanja so vabili učiteljiščniki tudi druge dijake, profesorje in člane ZK. Vodstvo krožka je sodelovalo s komitejem ZM Maribor, s centrom MK pri CK ZMS in drugimi krožki, se udeleževalo seminarjev itn. Dijaki so aktivno sodelovali tudi v pripravah za formiranje centra marksističnih krožkov pri komiteju ZM Maribor. Ustanovitev centra bi pomenila mar-ističnim krožkom zelo veliko: v takšnem centru bi bili bolje povezani in sposobni poenotiti svoje delo. Na zadnjem sestanku so izvolili novo vodstvo marksističnega krožka, ki je v minulem letu dosegel lepe rezultate. Zahvala za to gre v veliki meri mentorju krožka prof. Jožetu Perneku. Za njegovo uspešno mentorsko delo se mu mariborski učiteljšč-niki iskreno zahvaljujejo in želijo, da bi ostal njihov mentor tudi še naprej. Morda je to šolsko leto še posebej pomembno, sa'j bo letos učiteljišče prenehalo delovati. Ze prihodnje leto se bodo v tem krožku zbirali gimnazijci in tako nadaljevali lepo začeto pot idejne vzgoje mladih. FRANC KRŽAN | Vtisi z VIII. jugoslovanskega festivala deteta v Šibeniku Kako gojiti otroško ustvarjalnost? Nekaj novosti s področja biologije na 9. Didakti v Hnph 9R fi >7 iorq ^ A .. V1 , , ,, , V času od 7. do 11, junija 1968 logiji. Westermannova založba je reditve VIII iu°r^iovan<;Wc*a h t t ^lbeniku pri- dlje ne zmoti. Fantazijo po- zvončkom, kako se je oblak na- je bila v Hannovru, mestu sej- izdala že drugi priročnik za pro- -Otok ta na • SpeS,U]el° lgre s poosebljanjem takml na goro itd.) Uporabili so mov> evropska razstava učil. V gramiranlpouk pribiologiji.Ob- rSaSlf ir v1 9nn f f V za7miv- P^dmetov. n. pr.: Jaz sem ogle- ksilofori, metalofon, zvonce m ci- gtirih razsežnih modemih halah ravnavani sta dve učni področji: v estavala se je udeleževalo preko 200 gostov iz Jugoslavije dalo, kapljica vode, lonec, hiša, nele. Seveda ta prikaz nt imel hannoverskeea seimišča ie raz- ntičie oero oerut letanie in je ^.1UtkT^/edtiŠČ ^ pticaHitd- T Po^jenje nekih ritmičnih zakonitosti, am- stavIjalo n^naVeh učila okfog usta, žSijf in prebava. Av- elSiallf 2 12 C ^ f »tavka po be- pak je bil odraz __ čustvovanja 60o razstavljavcev, Letos sta bili torja sta dr. Harry Garms z Jiir- S g- c . sodah. Vsak Uconec doda po eno otrok v dani situaciji. od drugih držav tudi močno za- genom Petersenom in Eriko D. Prvi teden festivala ie hi! nn Tvin-iKrvU i smiselno celoto, n. pr.: Na dreve- Tako je nastala zgodba, ki je stopani ZSSR in ZDA. Strack. svečen študijskim' razpravam iiev ^d Jf t-pr^s? učite- su seda — lačna — mačka — dobila pod vodstvom eksperimen- Razstavni program je zajemal Delovni zvezki postajajo nepo- temo .Otrok in knUeal Med h ± ■ vf z HucenKcl v ^ ^ T H1 Vrabf:a- tatoria vse elemente, ki so po- učila in učne pripomočke od grešljiv element učnih pripompč- številnimi jugoslovanskimi mio IZ-*er®" Vsak °.,:rok’ kl d®da besedo» mpra trebni za dramatizacijo. predšolske dobe, zastopani so bili kov. S področja biologije so za- dinskimi književniki sta bila naj- pevskih in folSmih točkah^ Stavek je^htozeloTolg^n So Ista skuPinica i6 pokazala, vsi šolski predmeti, vključeno je nimivi .delovni listK ki jih je topleje pozdravljena Desanka mladinsko igrico) in začno vaditi vidimo kdo zdrži na dl e pri kako bogato se razvije otroška fodotao pohištvo, pač razstavna a tvrdka ,Phywe. Maksimovič in Gustav Krklec. največkrat že v časovto stisk’ kom je kombinacria pozornostih fantaziia rednem delu, ko je vse, kar zanima solnike Grafoskope - pisalne projek- Mladinski okatelii npsniv; v n ’ J. Komoinacija pozornostim ust,variaia n0v0 pravliico na te- V dneh razstave so bile orga- torje so izpopolnili s tiskanimi Sfflt SSt.TvStoKlavTooS; zVdio (tontetiiio sTOd.!) «**.***,* &■ tarmM piedlogaml, U jih j. o tokovih sodobne literature za doživeto igranje To so dram- Ta faza dramskih iger naj bo pod zemljo, pod morje, v vesolje! zike, geografije m strojepisja., možno nabavit^ za vse predmete, otroke, o otroških slikanicah o ske izreki mora i o’ biti nri kar moži dolga, da bo uspeh pri Otroška fantazija premore mnogo Tisti obiskovalci, ki so videli Klasična učila ne pritegnejo problemih in kriterijih vrednote- prava za delo na kakrini koli razvijanju ustvarjalnih sposobno- več, kot je napisal nekoč Jules osmo Didakto v Baslu, in pri- pozornosti, čeprav so slike, morija književnosti za otroke ter o predstavi Niih naloga to soro sti ^roka'čim boljši. Sele po teh Verne! In zgodba je bila spet terjali letošnjo razstavo na 9. deli, preparati, dovršeni v svoji širjenju mladinske knjige Veliko stitev otroka rialto rinaeni niesm igrah Poidemo na improvizacijo, oblikovana z besedo, mimiko, Didakti, so lahko opazili priza- izvedbi. Med seboj tekmujejo v zanimanje med udeleženci sta iz- vo pozornost koncentrS glasbo’ Sib^m. Pri skupini devanja v iskanju sodobnejših tem znanejvrdke kot: Hage- ’ ■ ......... 1 ’ . namreč sodeluje tudi koreograf, metod pm pouku. marin, Hadu z ze omenjenim Demonstracija eksperimentalne včasih tudi glasbenik. Programiran pouk zajema vse Westermannonl in Phywp ter1 skupine iz Zagreba Večina ksperimentatorjev tega širš'a Predmetna področja, ne upo- najbolj znane francoske, italijan- Ker na tem mestu ne morem mladinskega gledališča izhaja iz fa Pf1 P.°ukp .ffif° ske m angleske trg°vske ^rse. široko obdelati teorije področja ' učiteljskih vrst. Povedali so nam, a«k, uveljavlja se tudi pri bio- K. t, dramskih iger, bi rada opisala de- da 3e začetek težak in da so prvi pozornost, koncentracijo, zvala referata knjižničark iz Pio- pomnjenje, doživeto izražanje z ilirske knjižnice v Ljubljani, pro- besedo, mimiko in gibanjem, po-fesoric Martine Šircelj in Marja- membno vlogo pa ima tudi im-tne Kobe. Govorili sta o literarnih provizacija, ki mora temeljiti na interesih in literarni vzgoji mla- čustveni motiviranosti otroka. d*h brak£v, v.. Sloveniji Poleg v dramskih igrah lahko sode_ drugih oblik sirjenja mladinske lujejo vsi otroci nadarjeni in knjige sta pr.kazaii tudi, kgko poteka v Sloveniji vsakoletna akcija za bralne značke. Zanimiva tema pa je bila tudi »Družbeno ekonomske predpostavke založniške orientacije in problemi založniške politike v mladinski literaturi z gledišča potrošnika in z gledišča založnika«. V okvipu festivala je bila tudi razstava mladinske knjige v jugoslovanskem merilu; očitno -je bilo, da slovenska založba Mladinska knjiga daleč prednjači tako po vsebinskem izboru kakor tudi po likovni plati. Vsak večer v času festivala je bila predstava kakega mladinskega ali lutkovnega gledališča. Nastopala monstracije eksperimentalne sku- stavki, ki jih otroci povedo, zelo pine iz mladinskega gledališča v skromni, fantazija pa se ob red-Zagrebu. uem delu neverjetno hitro razvi- _ , . . „ , ja. prav tako pri nadarjenih ka- Pred uama je posedla v pol- kor prj manj nadarjenih otrocih, krogu na tla skupinica 14 otrok v za katere smo v šoli ugotovili, da starosti pd sedmega do starm^j- je njpj pismeno in ustno izraža-stega leta. Seveda je bil to izbor nje sijno revno. Rezultat: prav otrok, ki so najbolje obvladali vsj so izboljšali ocene iz mate-< elemente dramske igre. Eksperi- Tinskega jezika! Spisje jim ne de-mentatorka je povedala, da bo, [a veg težav; delo se pozna pri delo popolnoma nov eksperiment, kvantiteti in kvaliteti! Otroci so si izbrali vsak svojo „________ barvo, k njej pa poiskali pred- s^T otrok ^ Iodahzira0 po' met, n. pr.: bel — oblak, rumen ®Krae- s°c>allzlra> P?* — metuli rdeča vrtnica mo- sta^a komunikativen, postaja dro - mode itd. Izmed daTh osebnost. Emotivno so bogati, ple- barv in predmetov je voditeljica ”lenitl- • ?trok Prl dramsk‘ . u„i v,, i • „„ uživa, zato je primerna za odmor, no sonce Zdaj so otoo^karpo zabavo> * kolektivna. Tudi’ vrsti °ustvariali zgodbtoo nekako pri pouku se more zel° koristaa Labirint v katedrali v Chartresu ^,.!pustaja“ zgoclbico’ nekako Llporabitii saj je neprimerno bo- -----i- - - — • . gatejša oblika govornih vaj, ka- Prvi: Po nebu je plaval bel kor smo jih prakticirali doslej, oblaček. Pod seboj j! zagledal Dramska igra pa je neobhodna (k članku Svet moderne umetnosti) _ so gledališča mladih ..... . iz Zagreba, Subotice, Sarajeva, geometrijski tloris Skopja in Šibenika ter gostje iz Moskve. Seveda so bili to sami . , , . . ,, . _ profesionalni ansambli (razen ši- manj nadarjeni« Avdiciia ie ne- k°Palce>. kl sa se Pz.lrab ^nj. Bi- priprava za delo na odru. Brez beniškega, ki je pripravilo otvo- utemeljena Potrebna na iferu- ? i™, ^ zel° V™Ce la zeleh so Pohoda skozi dramsko igro ne rU/en.° . Ptedstavo s spletom re- pacija otrok po starostnih dobah citacij jugoslovanskih književni- < 8 do 10i jo do 12, 12 do 14 let s’’ da b^ vsa-® za b'P zakril sonpe. dajemo dialogov v učenje, ker je Drugi: En dpi oblaka je bil to nasilje nad otroki! kov), kjer so otroške vloge kre- starosti) zaradi vsebine. Grupa č^to svetal drugi pa_ teman. Te- To je majhen izrez iz prikaza-irah odrasli. Razprave po pred- nai ;ma največ 15 otrok ker mo- Qa-1 -16 Prlletelo letaiio m sinjlo nega gradiva na letošnjem festi- stavah so pokazale, da še vedno ra b}ti vsak 0troik aktiven Iz narav,nost skozi sredino oblaka, valu otroka, in žal mi je, da sem nimamo dobrih domačih del’za vsake grupe šeie kasneje' ko Prerezato ga je na dvoje. bila edina udeleženka iz vrst slo- mladino, zato se poslužujemo spoznamo, kdo obvlada najhitreje . Tretji: Iz enega oblačka sta venskeiSa učiteljstva, kajtj vrnila prevodov. Melodramatično obe- elemente sorostitve Dozornosti nastala dva* svp«tlpiši ie hi! do- sem se obogatena z mnogimi spo- |?|rS.kr -sš, issiriiV”; sršs* ,nie ES™ da bl bll. zgled v zrn akciji ne bodo dali jedro igralski skupini- je bilo vroče, in je za trenutek k '.}a .tudl.pr! delu z,učenci. Zaid<^i°ljUi,ej sod°l3rl:,J1 zahlev ^ s katero se bomo mogli pred- pokril sonce. Ljudje so mu bili , Naslednje leto bo tema festi- mladih gledalcev. Pogrešamo do- staviti tudi publiki. Cilj dramske hvaležni. vala otroka . >>,0tr°ska., ustvarjal- bra domača dela s sodobnimi mo- vzgoje na šolah namreč ni ta, da četrti- Drugi oa se ni zmenil "u bl-bll°’ da ^Se trn, v kgtenh naj bi nastopali vzgojimo igralce, temveč pred- re za bratca ne za ffudi ImSk ^tiv^a udeležilo cim vec uci- otroci sami. Če pa taka dela ob- vsem da vzgoiimo liubitelto gle- • 6 Za ,la, a ne f3 Uudi, ampak teljev. staj a jo, pa žal niso tiskana in do- Sča Dramski igre p^bldo Je ™ f? a ........... stoppa gledališčem, ki ustvarjajo tudi tistim, ki ne bodo javno na- , , Pet:l: Jad1731 3® in jadral, do- za otroke ^ stopilii še nadalje vir livnega kle5 ,n.1 pnspel do visoke gore V zaključnem delu festivala udejstvovanja, ki bo otrokom v Hotel 3e čeznjo a se je nataknil so bile predvajane lutkovne igre. veselje in užitek. S tem pa reši- na vrh m tam obstal. Natopilo je tudi Lutkovno glp- mo tudi problem, kako zaposliti Sesti: Bil je žalosten, ker ni dalisce iz Ljubljane s Preussler- vse številne kandidate za dram- rnogcl daljo, pa je začel jokati. Pengovo lutkovno igrico Mala ča- gkj krožek, saj lahko trdimo, da Dežne kaplje so padale na goro. je želja po te vrste, udejstvova- T®daj se -je oblačpk gori zasmi- Nežka Mlakar IIundertwasser »Naznanilo dobre novice« — 1956. 1. — mešana tehnika, Bern, Galerija Bartschinger Svet moderne umetnosti (20) rovnica. Beseda o dramskih igrah Zadnje tri dni so bili šemi- igralec .) v otrocih najipocnejsa, . dojemati!), se še pe prepusti bi barvpo dojemali sliko, ne bi Seveda taka vprašanja, najsi bodo m je število otrpk dramske sek- Tako je nastala zgodbica o občutju spontanega barvnega do- mogli mimo baročno zlatega ma- še tako koristna, ne spadajo v cije največkrat daleč večje, kot hudobnem in dobrem oblačku, jemanja, obliki in liniji v nepo- deža. Zdi se, kakor da je hotel okvir informativno zastavljenih n ar ji za lutkarje in dramatike, im zahteva predstava. Hudobni je doživel vse mogoče sredni nepredmetnosti, marveč slikar ob tem blodnjaku z vijuga- zapisov. Marsikje se je umetnik Udeležila sem se zadnjega in pri- Naj se vrnem k elementom pustolovščine, dokler se ni ske- zavestno ali podzavestno išče ve- stim zoževanjem stopnjevati uči- intuitivno dokopal do nečesa kar znati moram da nekaj tako čudo- dramske igre! Da dosežemo naj- san vrnil k svojemu bratcu, k zi s predmetnim svetom. Np glede nek »dobre novice«; posredi je je znanost eksaktno dognala’ Ali vitega v svoji precej dolgi peda- prej sprostitev otroka, je potreb- BVQ3i oa«si polovici. na to, kar je že bilo povedano nek napor, celo negotovost, a ven- niso okna Francoisa Stahlyja po- goški praksi še nisem videla. Ker no mnogo dela; najprej zbližanje To je bil prvi del tega ustvar- ° abstraktni umetnosti, pa velja dar je tu naznanilo dobre novice, dobna strukturi tkiva mikroorga-se učitelji srečujemo vsako leto z otroki preko šale, anekdote, ki jalnega dela,'v katerem so sode- nagtositi, da abstraktne upodobit- Gledalcu je prepuščeno, ali je nizmov? Valovno gibanje inter- znova s problemi, kako ugoditi jo pove učitelj (vodja dramskega lovali prav vsi otroci. V dragem ve ne odražajo vedno sledi zabri- sporočilo hkrati tudi proces, tj. ferencialnega modela cinka je si- zahtevam po dobrih šolskih pro- krožka), nato pogumnejši otroci, delu so otroci igrali oblak, son- sanega figurativnega sveta, pa tu- morda težaška pot do tega, kar la sorodno slikam Roberta Dela- slavah in prireditvah, bom sku- dokler se ne nasmejejo in vklju- ce, letalo z gibi rok, koraki, mi- di Prt takih upodobitvah je ab- rezultira »dobra novica« ali pa puya. Kipar Naum Gabo je svojo šala ta del festivala malo po- čijo vsi (torej sprostijo). Pozor- miko. V tretjem delu so prikazali atrakcija vedno prevladujoča, nudi slika večvalentno mrežo do- konstrukcijo podal matematično- drobneje opisati, saj sem našla v nost dosežemo z raznimi igrica- zgodbico z glasovi dn inštrumenti- Kandinski je zapisal misel, ki je življajskih prvin, toda izhodiščno in navedel skulpturo kot realiza- njem mnogo koristnih napotkov, mi, n. pr.: Leti, leti..., — Jaz (Z usti so improvizirali padanje dala misliti rje le privržencem spoznanje ob sliki je poglavitno, cijo zapletene matematične torne samo z'a delo na mladem odru, sem pisalni stroj (vsak otrok iz- dežnih kapljic, najprej ppsamez- abstraktne umetnosti, marveč tu- obseg dojemljivosti in predstavne mule. Svet makrokozmosa in mi- ampak tudi za vsakodnevno delo bere svojo črko in ko pride vrsta nih, nato cel naliv, s činelami, di drugim poznavajcem in nepo- širine pa tudi pri predimpresio- krokozmosa postaja dostopen člo- V razredu. nanj, zaploska) itd. Kdo se naj- kako je letalo prerezalo oblak, z znavalcpm umetnost}: »Umetnost pističnih slikah ni določljiv in ne veku, odkriva ga umetnik. ----._______ ! j® vedno bila }n je v svoji biti izmerljiv. v ‘ ' „ , . najdrznejše oddaljevanje od pri- Nedvomno nam spiralne, zožu- v svet mikrpko/mosT kakor^a rode in .pnrodnega’. Kandinski joče linije evocirajo blodnjk. Ko Lnuto Gianc^lo ShelS v line zamka prirode, pač. pa izraža smo ob pojmu labirinta, ne bo fflfiii tois^aS- ko luhovn^^t^ odveč n3®gova konkretna osnova in zacija«. Marchese, ki je sicer bolj nt kasnern ®wbstanco- fe glede pomen. Kdo se ne spominja kret- znan kot kipar, odkriva kot mno- na kasnejši razvoj umetnosti pa skega Knospsa in bajke o Mino- gj pred niim tisti svet ki ni vi- ttltoh,1mišZltonaeStrait?0”Umet?,OSt ,taU!E j" .tobirintu. Tedaj, pred den s prostih očesom,'seveda ne. rata "S nh lzhodl,scaega P°- tisočletji, je labirint pomenil kon- dokumentarno, marveč umetniško, mena zlasti ob pricetnih nasto- kretno zgradbo svojsuega ustroja z namenom, da evocira v gledal- p m namena, ostaljne najdemo na eu nek proces, neko dogajanje, ki Ne bo odveč, če se pomudimo ^ na otoku Samosu. Tu gre je novo spričo novih odkritij in ob abstraktni sliki, ki nudi od- ?.a konkretno zgradbo določenega ne nazadnje noye tematike. Nje-daljene asociativne vezi iz pred- ';iPd- gova usmeritev je bolj razumska, metnega sveta, a ostaja pri tem Na tlorjsu katedrale v Char- prodreti pa hoče tudi kot umetnik v svoji hiti abstraktna realizacija tresu bi našli shemo skrbno zge- v svet, ki slikarjevih hotenj in sugestivnega ometrizjranega labirinta, Ne več ?nnJ-i, oblikovanja. Pred nami je slika stavba, ampak le tloris, blodnjak avstrijskega slikarja Hundertvvas- Pa simbolno služi cerkvenim na-serja_ (izdelana 1956. leta) »Na- menam in je povzdignjen v sjin-znanilo dobre novice«. Po našlo- bol. Ta simbol je slniil predstavi vu je slika značilno abstraktna srednjeveškega človeka, ki je ve-(ne pove, kdo je sporočil novico, zal na abstrahirano geometrijsko komu je-namenjena ipd.), naslov shemo določene predstave, in umetnina se po logiki, kot bi Prj sliki Hundertwasserja pa jo imel pri taki realizaciji reali- ne gre več niti za simbolično stični s}ikar, ne ujemata oziroma geometrijsko shemo, marveč le za nista istovetna, kar le še podkrepi abstraktno ponazoritvena maž-njeno abstraktnost. Spričo tega bi npst, kjer slikar kratkomalo ne na prvi pogled utegnil biti tak- rezultira »dohre novice«, ampak šen naslov nesmiseln, že kar po- postavlja ob to novico, ki je sicer smehljiv. Toda HundertrvasserJu rezultanta celotne zamisli, spiralne gre ?a to, dg VRlete V siiko H0 zožujočo krivuljo, ki ni ne vir sporočanja (osebo), marveč je shema blodnjaka ne simbol, kveč-jedro njegove realizacije v tem, jemu nek proces, napor, neka zada je naznanilo dobre novice pletenasti ki stoji pred rezultant-(abstraktno) upodobil brez figp- nostjo »dobre novice«, rativnega ogrodja (abstraktno) v Morda hi kazalo posvetiti več njeni vsebinski substanci z bar- prostora tistim abstrakcijam, ki vami, linijami in obliko. Ko oko so izrazito razumskega tipa, Šir-sjedi §liki, sledi hnijam v oblito, še razpravljanje bi zahtevalo po- kompoziciji, ne zaobjame spiral- Slavje o znanosti in umetnosti, ijiancarlo Marchese »Porajaj®®3 nega blodnjaka kat celote, ampak medsebojnem adražanin, vplivu, se kristalizacija« — 1955, i. ,-* sledi spiralnim zavojem in tako čeprav ima vsaka od njiju po- litografija UČITELJI, PROFESORJI, VZGOJITELJI Tudi v šolskem letu 1968/69 bo vaš stalni spremljevalec PRIROCNEK ZA PROSVETNE DELAVCE ki je izšel pri Cankarjevi založbi NAROČILNICA ZA PRIROČNIK Podpisani(a) ... naslov ......... naročam ......... izvodov PRIROČNIKA ZA PROSVETNE DE- LAVCE za šolsko leto 1968/69 po ceni 23,00 N-din za izvod. Račun bom poravnal(a) v osmih dneh po prejemu knjige- Datum: Podpis: ga poprej nismo po- (Nadaljevanje sledi) STRAN 7 ZA MLADI ROD — KNJIGE — ČASOPISI — PLOŠČE — ZA MLADI ROD — KNJIGE — ČASOPISI # tekmovanji! za bralne značke Pedagoškima svetovalcema za slovenski jezik in organizatorjema tekmovanja za bralne značke Stanku Kotniku in Petri Dobrila smo zastavili nekaj vprašanj. Takole je stekel razgovor: Vprašanje: Kako ste zadovoljni z uspehom letošnjega tekmovanja za bralno značko na vašem Področju? Kotnik: Z uspehom tekmovanja za bralno značko (Prežihovo *n Cicibanovo) v preteklem šolskem letu smo zadovoljni, saj število tekmovalcev vztrajno raste in tudi lansko leto pri tem ni bilo Profesor Stanko Kotnik izjema. Na našem področju se nam je posrečilo zajeti vse šole, tako osnovne kot poklicne,. in srednje. Bomo pa morali še premišljati, kako pritegniti zlasti več vajenske mladine. Tu gre v prvi vrsti za vprašanje ustrezne orga-. nizacije. Ne bojim se, da ne bi na-šli med mladimi, ki se poklicno izobražujejo, ljubiteljev dobre knjige, le do njih priti je nekoliko težje. Krajevni mladinski aktivi bi tu lahko precej pomagali. Dobrila: Ce bi rekla, da zelo, ki povedala premalo, kajti zavest 0 uspehih tekmovanja za bralno ^ačko me osrečuje. Nihče ne mo-re dati dovolj priznanja požrtvo-valnim učiteljem, ki so se vneli ,2a plemenito idejo prežihovcev in poslej nenehno netijo ljubezen do lepe knjige v mladih srcih. Prosvetnop&dagcška služba Ljubljana sesa od Baške grape do Kolpe in od Kamniških planin do Bloške planote. Osemnajst °bčin. Pred šestimi leti so v pr-med njimi, Idriji, podelili odlikovanje za bralno značko 172 ptrokom in gimnazijcem. Letos i® to odlikovanje prejelo nad de-Vet tisoč navdušenih mladih bral-cev, Petinpetdesetkrat več! Mar bi to uspeh? Smem biti srečna? Vprašanje: Kakšni so vaši nadeti za čim uspešnejšo izvedbo tekmovanja? Kotnik: Kaj bi svetoval, da bi Pri tekmovanju dosegli čim večji dspeh? Treba je čimprej začeti, thladino primemo navdušiti', ji dati zadosti knjig in vsaj malo sPremljati njeno delo, da ne bi Pred koncem omagala. Kaj, ko bi razvili dopisovanje med tekmo-^aki na posameznih področjih? t-ahko bi prišlo tudi do plemeni-merjenja med razredi, šola-*P!. skupinami... Vse to pa bi ruoralo odmevati zlasti v mladin-t , rn tisku, a tudi v radijskih in televizijskih oddajah, Dobrila: Troje stvari me teži, Pa bi jih racia pomagala urediti, r^a. Vsako leto smo organiza-°r]i v hudih stiskah zaradi sklep-■'h srečanj mladih bralcev in f^liževnikov. Vsa hkrati bi ho-P ^kiti, po dvoje, troje isti dan. 2 redlagam, da se svetovalci ZPPS ku na sv°iem prihodnjem sestan-d o tem pogovorimo, sestavimo enL.€'dar<< Prireditev, ki naj se akomerno porazvrstijo od Pre- r ‘novega dne do konca junija, z jJtPeredom pa vsaj do začetka jg^arja seznanimo društvo knji- . Druga. S tekmovanjem za Pri , ,.značko želimo otrokom trn \'z®0P*i tako močno potrebo S" branju dobrih knjig, da ji bo-jp stregli vse življenje. Zato mi u z?res žal, da se tako počasi ie 'Har'flja na srednjih šolah. Vse ne 0'?7isn.° °d učiteljev slovenšči-šolah dveh, treh sredrajih , > kjer so se s tekmovanjem branje pridobijo zaupano jim mladino. Tretja (pa nikakor ne zadnja). Denar. Tekmovanje za bralno značko postaja najbolj množična oblika prostovoljnih, svobodnih dejavnosti šolske mladine. V primerjavi z bogatimi sadovi, ki jih daje, so stroški zanj neznatni, a vendarle so. Kako je z denarjem v prosveti, pa vemo. Marsikje moramo vsako leto sproti iskati mecene. Vsa čast tistim družbenopolitičnim organom, podjetjem in zavodom, ki razumejo, za kaj gre, ki štejejo šolsko praznovanje ob podelitvi značk za svoj lastni praznik in zato radi prispevajo, da bi bil čim lepši. V njihovih kolektivih so očetje in matere, ki so ta praznik doživljali cb svojih otrocih vse leto, saj so jih mladi bralci preprosili, da so tudi sami prebrali vsako knjigo sproti, da so se že doma, za vajo, pogovarjali o njej. Predlagam, da bi v vseh občinah, kjer za to še ni poskrbljeno, prevzela skrb za organizacijsko, tehnično in materialno plat tekmovanja za bralno značko občinska zveza DPM, ki bi povezovala tudi vse druge mecene in mentorje, Zveza PRIJATELJEV mladine. Kaj vse bi še lahko storila za izvenšolsko vzgojo mladine, ko bi zares povsod povezovala njene PRAVE prijatelje! Vprašanje: Kdaj boste na vašem področju objavili program tekmovanja za to šolsko leto? Dobrila: Se ta mesec. Tako smo se dogovorili na seminarju učiteljev slovenščine, ki smo ga imeli dan pred začetkom pouka. Na vsaki šoli se bo sestal aktiv vseh, ki poučujejo slovenščino na razredni in predmetni stopnji, ter se pogovoril o letošnjem tekmovanju. Seznam knjig za BZ bodo objavili na vidnem mestu v šolski veži in obenj pritrdili Cicibanovo bronasto, srebrno in zlato značko za spodbudo. Hkrati bedo po vseh razredih znova napovedali, kakšno je to tekmovanje, med letom pa spet in spet hrabrili prijavljence, da bodo vztrajali. Najbolj se bodo posvetili tistim, ki jim gre najtrje v šoli. Letos poleti sem srečala učenca, ki je s sedemnajstimi leti prišel do osmega razreda. Dve znački je nosil na revni majici, srebrno in zlato. Z vsem srcem verjamem, da ga bo ljubezen do dobrih knjig vodila po pravi poti v življenju. Kotnik: Pri nas smo že začeli — učenci so si že zapisali naslove knjig in navodila. Odziv je velik in naša skrb mora biti, da se ne bi zagretost postopoma o- hladila. Koristne so preglednice, izobešene v razredu, ki • na njih tekmovalci sproti označujejo, kaj so že prebrali. (Imenik učencev, predalčki z zaporednimi številkami, seznam predvidenih del po številkah.) Pri nas ima knjižni program iz praktičnih razlogov daljšo veljavo. Kakšen je, boste videli iz priloge. Prevladujejo seveda izdaje Mladinske založbe. Program izpopolnimo, kadar pride na knjižni trg delo po primerni ceni, ki je za množičen nakup zelo pomembna. Takle pa je letošnji seznam del za Prežihovo značko na vseh šolah Koroške: I. stopnja 1. Prežih, Levi devžej (zapiski) 2. Zupančič, Ciciban ali Mehurčki ali Kanglica (3 pesmi naučiti) 3. Bevk, Knjiga o Titu 4. Peroci, Za lahko noč, 5 zgodb prebrati 5. Pavček, Otroške pesmi (3 naučiti) II. stopnja 1. Prežih, Cez goro k očetu (zapiski) 2. Rozman, Čudežni pisalni strojček 3. Bevk, Mali upornik (zapiski) 4. Seliškar, Vesele in žalostne o mulah 5. Ingolič, Tajno društvo PGC 6. Pečjak, Drejček in trije marsovčki (zapiski) III. stopnja 1. Prežih, Solzice (Zapiski o 3 črticah) , 2. Jurca, Vohljači in prepovedane skrivnosti 3. Seliškar, Bratovščina Sinjega galeba 4. Suhodolčan, Deček na črnem konju (zapiski) 5. Kranjec, Otroci, čigavi ste? 6. Cankar, Črtice ali Skodelica kave (zbirka) ali Moje življenje 7. Brenkova, Čarobna paličica — igra (zapiski) IV. stopnja 1. Prežih, Požganica (zapiski) 2. Kranjec, Povest o dobrih ljudeh 3. Pahor, Parnik trobi nji 4. Kosmač, Pomladni dan (zapiski) 5. Kajuh, Pesmi (3 naučiti) 6. Bor, V poletni travi — ali Vipotnik, Drevo na samem — ali Udovič, Ogledalo sanj (3 naučiti) 7. Upor (Kondor — zapiski o treh črticah) 8. Bevk. Kaplan Martin Čedr-mac (zapiski) 9. Čosič, Daleč je sonce (zapiski) 10. Kozak, Rodno mesto (Kondor) V. stopnja 1. Prežih, Samorastniki (zapiski) 2. Prežih, Jamnica 3. Miheličeva, Zmeraj, nikoli 4. Kri v plamenih (Kondor — 3 pesmi naučiti) 5. Rozman, Mesto 6. Menart, Semafori — ali Kovič, Korenine vetra — ali Minatti, Bolečina nedoživetega (3 naučiti) 7. Kosmač, Balada o trobenti in oblaku (zapiski) 8. Zupančič, Sedmina 9. Hace, Komisarjevi zapiski 10. Andric, Most na Drini (zapiski) (Za dopolnitev ali zamenjavo upoštevajo nova primerna dela) Obvezno domače branje se ne križa s programom ža značko! Urednik priloge: Najlepša hvala za odgovore in koristne nasvete, ki bodo pripomogli k še hitrejšemu in uspešnejšemu tekmovanju za bralne značke. MLADINSKA KNJIGA bo izdala za to leto še dva učbenika: Mila Vlastič-Gvozdič SRBOHRVATSKA VADNICA za osnovne šole Metodična enota 1. in 2. Obseg 64 strani. Ilustrirala Roža Piščanec (ok. 150 slik). Učbenik bo izšel novembra, čeprav je bil rokopis izročen založbi — tiskarni šele sredi avgusta. Vera Pirc NAUK O ČLOVEKU Učbenik za sedmi razred osnovnih šol. Založba je bila prisiljena zamenjati celotni likovni del knjige, ki ga je v izredno kratkem času na novo izdelal prof. Bogdan UratariS (v pičlih 2 mesecih). Sedaj je priprava za natis knjige z novimi podobami v polnem teku in bo učbenik v začetku novembra že v prodaji. MOJO KNJIŽNICO vsakemu osnovnošolcu Popolna sprostitev in izredne ugodnosti pri nakupu 72 knjig najbolj potrebne in najbolj popularne zbirke Profesorica Petra Dobrila Pisatelj France Bevk je zapisal naši mladini na poti v novo šolsko leto med drugimi tudi naslednje misli: »Ko sem bil še šo-larček, sem imel nekaj svojih knjig. To se mi je zdelo zelo imenitno. Saj ni bilo veliko, morda pet ali šest. In vse so imele živo pisane platnice, kupil sem jih — zdaj eno zdaj drugo — na kakem sejmu. To je bila moja knjižnica, moje bogastvo. Se omeniti mi ni treba, da sem jih — ker so bile pač moje — imel pogosto v rokah in sem jih več kot samo enkrat prebral.« — Taki so pisateljevi spomini, ki segajo sedemdeset let nazaj v njegovo otroštvo. Zato ni treba posebej poudarjati, da so možnosti današnjega otroka in mladega človeka za nakup knjig popolnoma drugačne kot tedaj v revni Zakojci, pa tudi izbor knjig je danes tako zelo raznolik in bogat, da današnjih šolarjev sploh ne moremo primerjati z mladim Francetom, ki si je že v' takratnih razmerah ustvaril lastno knjižnico ta ta mu je pomenila pravi zaklad. Tako je hotel in — kdor zares hoče — se mu izpolni marsikatera plemeni- ta želja. Le odrasli, posebno starši, ne smejo imeti gluhih ušes. Zbirka MOJA KNJIŽNICA že s svojim imenom pove, da hoče izpolniti prav te želje mladih ljudi. O njej je bilo napisanih že veliko pohvalnih besed in odličnih ocen, ki jih z utemeljitvijo zbirke vred ne kaže ponavljati. Danes želimo sporočiti le sklepe založbe Mladinska knjiga, ki omogočajo nakup katerekoli od 72 knjig prvega in drugega letnika zares skoraj vsakemu osnovnošolcu. 1. Vsi naročniki zbirke MOJA KNJIŽNICA — kakor tudi drugih izdaj Mladinske knjige — uživajo ugodnost desetmesečnega obročnega odplačevanja za vsa naročena dela pri našem poverjeniku na šoli. Pri MOJI KNJIŽNICI, ki jo že imamo vso v zalogi, to pomeni, da daje založba naročnikom desetmesečno brezobrestno posojilo, če oddajo našemu poverjeniku od staršev ali skrbnikov podpisano naročilnico. Take možnosti doslej še ni imel naš šolar za ustvarjanje lastne knjižnice, zato smo prepričani, da jo bodo skoraj vsi izrabili. 2. Knjige iz zbirke Moja knjižnica lahko nakupijo naročniki v dosedanjih kompletih prvega (po osem) in drugega letnika (po štiri knjige) za vsak razred. V teh kompletih je nakup knjig najcenejši in zanje veljajo dosedanje naročniške cene. 3. Med vsemi 72 knjigami zbirke Moja knjižnica pa lahko izbere kupec tudi katerokoli posamezno knjigo in jo kupi po prodajnih cenah, ki se od knjige do knjige — upoštevajoč predvsem različen obseg — gibljejo od 2,50 din do 10,00 din za broširano izdajo ta od 5,00 din do 13,00 din za kartonirano izdajo. S tem sklepom smo ugodili nekaterim učencem, ki želijo kupiti samo nekatere knjige iz te zbirke. (Cene za posamezne knjige bomo v teh dneh- sporočili poverjenikom Mladinske knjige v šolah.) 4. Najugodnejši pa je vsekakor nakup najmanj šestih knjig, ki jih učenec samostojno izbere med vsemi 72 deli zbirke Moja knjižnica. Pri samostojnem izboru najmanj šestih knjig prizna Mladinska knjiga naročniku 25 % popusta na veljavne prodajne ce- Izvirna dela za predšolske otroke ter učence nižje in srednje stopnje osnovne šole Pogovor z dr. Kristino Brenkovo, urednico zbirk NAJDIHOJCA, ČEBELICA, VELIKA SLIKANICA, CICIBANOVA KNJIŽNICA in ZLATA PTICA bralno se s tekmovanjem značko kdaj poskusili, do^11-116 učenci ne učitelji ne bo' he ^Povedali, pa jih nihče v » 111 k temu. Skupna doživetja izbr ^^ih ° Prebranih knjigah, j° 0^. izmed najlepših, bogati- Zna?,° Pa pridejo osnovnošolski hiovanrji na sred' šolo> kjer tek‘ mu n-:,.a n.L so razočarani. Svoje-3o Učitelju slovenščine zameri-skozi i-^ih ni Pripravljen voditi 1 irteraturo, njihovi starosti 3e y.er.nc!' Obvezno domače čtivo dovto i‘lus1'rac^a literarne zgo-j05,nne koft branje, ki bi odrašča-Ustrp otroka mikalo, ker bi treK",Zaio njegovim notranjim po-Prvn li' ^osebno občutljiva sta dva letnika srednje šole. šotev6 i em’ nai se tudi srednje-teW slavisiti seznanijo z duhom fta-i uvanja za BZ, sestavijo kar streznejši seznam knjig in za Nekoč ste mi rekli: »Vsak slovenski mladinski pisatelj ali pesnik želi, da bi tudi njegovo delo čimprej izšlo vsaj v eni knjižici zbirke ČEBELICA,- S čim naši ustvarjalci utemeljujejo to svojo željo, ki vsekakor kaže, kako dragocena jim je ta zbirka? Če vemo, da je vsaka drobna slikanica ČEBELICE doživetje več kot dvajsettisočem otrok v prvih in drugih razredih naših osnovnih šol, nam je razumljiva dragocena težnja naših sodobnih •pisateljev, da bi v ČEBELICI spregovorili mladim bralcem. Bogato ilustrirana slikanica, ki_ jo prejmejo šolarji devetkrat v šolskem letu, je tenak, a trden mostič trajne povezave med pisatelji in bralci. Otrokom postanejo imena naših literarnih ustvarjalcev trden pojem, vključijo jih v svet slovenskega duhovnega občestva in širijo krog bodočih odraslih bralcev. Katera izvirna dela bodo izšla v tem letniku ČEBELICE? Že prva knjižica prinaša izviren tekst. Pravljice o ŠIVILJI IN ŠKARJICAH, ki jo je napisal notranjski pisatelj Dragotin Kette. Opremljena prvič z večbarvnimi podobami, še zmeraj očarljivo živa. Prvič sta uvrščena v Cebeličin program pisatelja Tone Pavček in Tone Seliškar. Tokrat je pesnik Pavček napisal tekst v prozi z naslovom »Kaj je oajlepše?«. Najlepše je mati in njena nenehna skrb in ljubezen za otroka. Seliškarjeva slikanica pa ima naslov »MOJA PRVA KNJIGA«, ilustrira jo slikarka Melita Vovk-Stihova. Iz bogatega Seliškarjevega pisateljskega opusa se je zdela vprav ta pripoved najprimernejša za učence prvih razredov, saj jim približa knjigo, govori o veselju in lepoti, ki ju podarja lepo in zanimivo branje. / In zakaj ste se odločili prav za ta dela? Za uvrstitev Kettejevega In Seliškarjevega teksta v program ČEBELICE sta nedvomno dali pobudo njuni bralni znački. Na notranjskih šolah tekmujejo tudi cicibani za Kettejevo mačko in za ljubljanske najmlajše tekmovalce bo priročen Seliškarjev tekst v ČEBELICI. Toneta Pavčka štejejo po naših šolah med tiste pisatelje, ki ob nastopih pred šolarji požanje-jo najglasnejše in najdaljše aplavze. V rezervi imamo še natis moderne pravljice Ele Peroci: »Moj dežnik je lahko balon«. Čeprav je tekst izšel že v veliki slikanici, je vendarle prvošolcem po našem podeželju le težko dostopen. Slovenska barvna izvirna slikanica sicer ne velja kaj več kot liter vina, a je domala neznana po slovenskih hišah. Ce je noviteta ob decembrskih praznikih prišla v dva tisoč slovenskih družin povečini v mestih, štejemo lahko to številko za velik uspeh. Tako bo iste podobe Marlenke Stupičeve, kot so v veliki slikanici, spoznalo vsaj trideset tisoč otrok, poleg italijanskih, finskih in čeških šolarjev. Saj je slikanica izšla prevedena v vse tri jezike. Drugošolcem pa je namenjena knjižica »KRUHEK« z izborom črtic Kristine Brenkove. ČEBELICE z obširnejšim tekstom in manjšim številom ilustracij bomo uvrščali v vsakoletni program za bralce v drugem razredu, ki že gladko bero. Naj omenim Jz Cebeličinega programa še dve deli: izbor pe- smic Desanke Maksimovič z ilustracijami Marije Vogelnikove; pesmi je iz srbščine prepesnil Ivan Minatti, ter privlačno zgodbico pisatelja Voje Cariča o babici, prevedla jo je, Vida Kovačič, ilustrirala pa Ančka Gošnik-Go-dec. Vsi naročniki pa se bodo razveselili Rdeče kapice, stare pravljice, ki jo pozna skoraj ves otroški svet našega planeta, z risbami Marlenke Stupičeve. Predšolskim otrokom od drugega leta starosti dalje in prvošolcem je namenjena zbirka NAJDIHOJCA. V njej imajo med vsemi vašimi izdajami ilustracije največji pomen, ker znajo otroci mnogo prej »brati- slike kot besedilo. Katere kartonske slikanice bodo izšle v tem letu in kdo jih bo ilustriral? Za letošnje šolsko leto bodo najprivlačnejše tiste kartonske slikanice s podobami slikarke Stupičeve k starim otroškim pesmicam. Naslovi izborov »Mra-kovček Premrakovček« in »Izidor ovčice pasel«. Prvič so te sloven- (Dalje na 8. strani) ne za posamezno knjigo. Te ugodnosti se bodo gotovo razveselili vsi učenci ta učitelji slovenščine, saj bodo naročniki med 72 knjigami izbrali skoraj samo tista dela, ki bodo v tem letu na programu obveznega domačega branja in tekmavanja za bralno značko. Pri poverjeniku bodo torej naročili knjige, ki jih nujno potrebujejo, in jih tudi prejeli že v začetku šolskega leta. S samostojnim izborom na/manj šestih knjig in s 25 % popustom na prodajno ceno tako izbranih knjig bo zbirka tudi po tej plati v celoti uresničila svoj temeljni namen in vlogo; ta pa je — vse od zasnove dalje — služiti predvsem obveznemu domačemu branju in tekmovanju za bralne značke. In — ko smo že pri tekmovanju za bralne značke — še skromna prošnja. Na zadnjem posvetovanju organizatorjev tekmovanja za bralne značke ;z vse Slovenije smo sprejeli skiep, da bodo vsi tekmovalci podelili priznanje ZLATA KNJIGA tistemu delu, ki jim je bilo v zadnjem letu najbolj všeč in bi ga zato najraje imeli v svoji knjižnici. Žal smo doslej prejeli tako malo odgovorov, da tega sklepa verjetno ne bomo mogli realizirati. Zato prosirpo — v imenu organizatorjev tekmovanja za bralna-značke — vse učitelje slovenščine od prvega razreda osnovne šole dalje, da nam čim prej (že v oktobru) pomagajo uresničiti ta sklep. Vsak tekmovalec naj napiše na listek ime avtorja in naslov knjige, ki jo je izbral ter razred, v katerem je. Te glasovnice potem pošljite skupno za vso šolo na naslov: KLUB BRALNIH ZNAČK, Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3. Ker učenci na različnih starostnih stopnjah izberejo različna dela, nujno potrebujemo odločitev tekmovalcev prav iz vsakega razreda in iz vseh šol, kjer so že tekmovali za bralne značke. V zbirki SINJI GALEB bo izšlo osem novih, zelo zanimivih knjig in ponatis Bevkove UČITELJICE BREDE. Naročniška cena za vseh devet del je samo 12,00 din, čeprav stane posamezna knjiga 5,00 din. Poleg prevodov v svetu nagrajenih flel in UČITELJICE BREDE izideta tudi dve izvirni knjigi: Walerije Skrinjar-Tvrzove — BOSONOGA in Draga Vresnika — ZAKLAD NA OBALI. ZA MLADI ROD — KNJIGE — ČASOPISI — PLOŠČE — ZA MLADI ROD — KNJIGE — ČASOPISI Pogovor z dr. Kristino Brenkovo CICIBAN V NOVO LETO (Nadaljevanje s 7.. strani) (ke otroške pesmice natisnjene v knjižici z barvnimi podobami. S teksti sta za Cicibane na knjižni polici še dve: pesmice Nika Gra- na prvenca: knjiga Zlate Pirnat z naslovom »Obisk v velikem mestu«, s pripovedmi dekličinih doživetij iz mladosti v istrskem mestu. Med njimi so zgodbe o »Pokonci izpod korenin«. Pred štiridesetimi leti je bila prvič natisnjena za naše otroke, danes so že odrasli pa je ne morejo pozabiti in jo bodo radi kupovali fenauerja o Pedenjpedu in osem Psu> mački, pticah, lisici, o ribi- svojim otrokom in vnukom. Slike uspavank s celega sveta. Pedenj-peda je ilustrirala Lidija Osterc, Uspavanke pa Marlenka Stupica. Ob teh knjižicah s kratkimi pesmicami pa bodo izšle še štiri kartonske slikanice za najmlajše s podobami naših domačih in gozdnih živali. Slikanica »Grlica« je delo slikarke Osterčeve, živali na dvorišču in v gozdu pa je naslikala Jelka Reichmann. Naštete nove slikanice bodo s pri- ču in njegovi hčeri. Ilustracije je ustvarila nemška slikarka Si-Nade Lukežič so kot zrasle iz byle von Olfers, tekst pa je na-zgodb, prežete miline. pisal Oton Župančič. Izvirni in Jana Milčinski pa se je s svo- novi sta slikanici »Bela mačica« jo prvo knjigo uvrstila med pi- in »Klobuček, petelin in roža«. V satelje moderne pravljice, tako prvi je pesmi Daneta Zajca ilu- . . . . kot jih pišejo Ela Peroci, Branka strirala Lidija Osterc, v drugi pa ,za.l?.t.r0 v’e in odrasle bo kn.uga Katere knjige bodo še izšle v tem letniku ZLATE PTICE? V letošnjem šolskem letu bosta izšli še dve knjigi finskih ljudskih pripovedi v prevodu Jožeta Dolenca. Ob Pravljicah Božene Nemcove pa so pravkar prišle v knjigarne »Večerne pravljice« v izboru in prevodu Cvetka Zagorskega z umetniškimi prilogami Lidije Osterc. Imenitno bra- Nekajj mnenj: »Pustne msm naše sanje!« Jurca in drugi. Naj vam omenim iz srbohrvaške knjižne zakladnice knjigo pravljic Ahmeda Hromadžiča >Ptičje jezero«. Prevedla jo je dom dopolnile bogati izbor izvir- Vida Kovačiač, ilustrirala pa Da- nih kartonskih slikanic na knjigotrških policah. Kakšen pomen imajo te slikanice v razvoju predšolskega otroka? O pomenu teh slikanic so napisane debele knjige, strokovne študije in poljudni zapisi v vseh svetovnih jezikih. Prav bi bilo, če bi jim kdaj posvetili drobec pozornosti tudi naši pedagogi in psihologi, vsaj informativno v strokovni reviji ali na straneh dnevnega tiska. Toda čeprav vsi vemo, da otrokom dobre slikanice širijo obzorje, ostrijo čut opazovanja in posebej estetski čut, vendarle gledamo po naših knjigarnah in kioskih visoke kupe pocenkarskih nelepih slikanic namenjenih prav otrokom omenjene starosti. Brezobzirni ko-mercializem se samopašno krohota v obraz ugotovitvi, kako pomembni in močni so vtisi, ki jih človek sprejema v otroški rasti svojega življenja. Po CICIBANOVI KNJIŽNICI segajo že zahtevnejši mladi bralci; povestice, klasične in moderne pravljice iz te zbirke pa pogosto prebirajo tudi starši predšolskim otrokom in vzgojiteljice svojim malčkom v vrtcih. Katera dela tega, letnika CICIBANOVE KNJIŽNICE zaslužijo po vašem mnenju prav posebno pozornost? Za CICIBANOVO KNJIŽNICO je Leopold Suhodolčan napisal pravljično pripoved o velikem in malem kapitanu. Suhodolčana poznajo naši šolarji že vrsto let, poznajo ga bralci Cicibana, Pionirskega lista, poslušalci radijskih iger, v ČEBELICI je izšla zgodba o slonu Jumbu in dečku Primožu. »Veliki in mali kapitan« bo izšel še v letu 1968 in urednici je le žal, da ni knjiga opremljena z barvnimi podobami, ker so predrage. Enobarvne risbe Boža Kosa pa so tudi zelo zabavne in domiselne. Ob Suhodolčanovi knjigi sta bralcem namenjena še dva knjiž- nica Rusjan. Prepričana sem tudi, da bodo bralcem nadvse všeč hudomušne zgodbe o Mačku Mike-šu. Napisal in ilustriral jih je češki pisatelj Josef Lada. Prevedel je delo naš pisatelj Oton Berkopec, ki živi v Pragi. Se pred knjigami iz CICIBANOVE KNJIŽNICE pa otroci, ki jim napisana beseda ne predstavlja več nobenih težav, z veseljem prebirajo drobne, a bogato ilustrirane sta natisnjeni dve pravljici Ele Peroci z ilustracijami iste slikarke. Posebej pa moram še omeniti slikanico o Metli Vsepometli s podobami Nade Lukežič. Kdor bo to staro švedsko pravljico enkrat prebral, si jo bo želel brati še in še. VELIKE SLIKANICE izhajajo istočasno tudi v koprodukciji z drugimi založbami v Jugoslaviji in v svetu. Katere izvirne slikanice iz te zbirke bodo izšle že v tem letu tudi v drugih jezikih? Slikanica »Pravljice žive v velikem starem mestu« (prvič je tekst napisala Ela Peroci za stoto »Valaških pravljic«. Zapisal jih je dr. Nečas, prevedla J. Hribar; čudovitih barvnih podob češkega slikarja Vojtecha Kubašte pa se bo razveselil sleherni kupec in bralec. In katera, dela bomo še dobili poleg navedenih zbirk v tem šolskem letu z vaše uredniške mize? Dve zajetni knjigi v karton- »Dajte nam branje« pravijo otroci, »dajte nam peruti! Vi, ki ste mogočni in močni, pomagajte nam, da vzletimo v daljave... Radi se bomo naučili vsega, kar nas učite v šoli, toda prosimo vas, da nam pustite naše sanje!« S temi besedami označuje francoski literarni zgodovinar Paul Hazard otrokovo željo po branju. Ko prelistavam otroško revijo CICIBAN, se mi dozdeva, da prav CICIBAN, kljub temu da je postal tako rekoč nepogrešljivo berilo v šoli, ohranja, otroku v najplemenitejšem pomenu njegovo otroštvo, njegove sanje. MARTINA ŠIRCELJ, članica uredniškega odbora CICIBAN je najbolj priljubljena otroška revija. Ima svoje zelo pomembno mesto, saj ho- škem ovitku: »Grimmove prav- da nam pomaga plemeni- knjige iz zbirke VELIKA SLI- ČEBELICO, nato pa ga je izpo KANIČA. Kateri motivi so obravnavani v zgodbah in pravljicah tega letnika? Ob velikih slikanicah moram omeniti predvsem lepo knjižico polnila in mu dala nov naslov, barvne podobe pa je naslikala Marlenka Stupica) bo izšla letos tudi v češkem, slovaškem, madžarskem in bolgarskem jeziku. Tako jo bodo poleg slovenskih prebirali tudi otroci štirih drugih narodov. Naše izvirne slikanice so si dosedaj vkljub raznoterim težavam vendarle uspešno utrle pot tudi do mladih bralcev po svetu. Na primer: Valjavčevo pesnitev »Pastir« s podobami Marlenke Stupica so spoznali v svojem je- otl.oške pesmi Daneta Zaj- najvišjo vrednost Majceva otro- nju takega SVeta in medsebojnih ko se je zadnji del kolone že sti del pete pesmi, ki si ga na- partizanska pesem aktualna m. ca (BEIjA maCICA), prozne ska ,PoezlJa odnosov, v katerih svetloba zma- umaknil v zeleno bukovje, je po vadno nazadnje zapomnimo. Par- živa, kakor je ze stoletja^ živa zgodbe EIe perocijeve (KLOBU- im,a ln :e ,0 ® guje nad temo. Zajčevemu svetu dolini odmevala otožna pesem, tizanski invalidski pevski zbor, puntarska pesem in ze vec kot £EK PETELIN IN ROŽA) in Polnoma enakovredna stvaritva Otroške fantazije je znala intui- Mladi in stari smo strmeli v gozd, ki je imel od 1944. leta že nad sto let Prešernova Zdravljica. ŠVedsko ljudsko pravljico (MET- Y. tivno Prisluhniti tudi ilustratorka stiskalo nas je v grlu in stari že- 1500 nastopov, je tokrat posnel Tehnično neoporečni posnet- I A vSEPOMETLA), ki po mojem življenjskih dilem, ki se zastav Lidi:ja Osterčeva; njen delež se niči, ki je gledala kolono skozi na plošče naslednje pesmi: Jutri ki partizanske pesmi na ploščah vgebuieio nekatere poglavitne oclraslemu. ciovdku. vse zliva 2 besednim v umetniško okno pi-vega nadstropja, sta pri- gremo v napad, Naša vojska, jo bodo pomagali ohraniti— ne- znažilnosti književnosti za otroke. močno Prepričljivo celoto, tekli solzi no licih Rekla je: Tudi Smrt v Brdih, Na juriš, Bolen mi potvorjeno in polnokrvno, taksno, , • Jo preprosto, pa vendarle močno Tudi prozni zgodbici Ele Pero- ranjence peljejo s seboj. Nekaj leži, Bilečanka, Kosec koso brusi, kakršno nam že leta in leta pre- Dane Zajc ohranja z BELO poetično vsebino tisto sugestivno cijeve bosta prijetno branje. Ven-^esecev kasneje pa smo že vsi V boj, Nismo se uklonili, Hej, bri- peva Partizanski invalidski pev- MAClCO tisto vez v naši književ- moč, ki osvaja m hkrati pleme- darle bi ju iabko uvrstili med drveli na partizanski miting. Bor- gade, Hej, tovariši, Pesem XV. ski zbor — za vedno med nami. nosti, ki kaže, kako so vsi po- niti duha. Pesnikov fantazijski jtevdna besedila za mladino, ki bena pesem me je tako prevzela, brigade, Komandant Stane, Bo- In tako kot doslej nas bo bodrila membnejši slovenski literarni svet je hkrati otrokov predstav- pisana zanjo namensko, a jim se mi je za vedno vtisnila v hor je vstal, Puntarska, Pesem v porazih, spremljala naše delov- možje, naj omenimo samo Lev- ni svet, v katerem postavlja zi- prav tega večkrat manj- spornin. Pozneje sem videl še XIV. divizije, Svobodna Sloveni- ne uspehe in zmage. Ne bomo jo Stika, Zupančiča in Ketteja, obo- valsko druščino, bodisi da gre ka tistega izvirnega otroškega du- 08enj kri rane in strašno razde- ja, Kovači smo, Nov cvet, Domo- peli samo ob obletnicah na pro- gatili svoj ustvarjalni opus tudi za razmerje med mišmi in mac- , k- mačneje prevzame prav janje’ jeklene smrti, a če zdaj vina naša je svobodna in Pesem slavah, ampak se bo jutri še bolj z deli za mladino. V teh spozna- kami, med ptiči in drugim, v ena- s SV0j0 enkratnostjo. Perocijevi kdaj pa kdaj zaživi pred menoj o svobodi. Izbor je tehten in vse- kot danes uvrstila na častno me- varno njihove najbolj svetle tre- ke odnose, kakor veljajo v člo- mol.anflo priznati, da oblikuje Podoba iz tistih let, še skoraj vse- stranski; pesmi opisujejo nočni sto — med najlepše narodne in nutke, življenjski optimizem, veskem rodu. To pomeni, da zeli zgodbjce spretno, njena pripoved lej oglasi v spominu tudi parti- pohod, pojo o fantih in dekletih, ponarodele pesmi. Ivan Bizjak iskrivo duhovitost, jezikovno iz- biti otrok ze od vsega začetka p0jna-otroško preprostih belska pesem. Brez nje si kljub ki so sledili glasu srca, pa o smrt- -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- t"J* —'- zgodovinskim podatkom, številnim no ranjenem partizanu v sončnih Phvelam in romanom, ki sem jih Brdih, ali prekipevajo od bojevi-Prebral in jih tudi danes rad pre- tosti in želje po maščevanju za bi ram, tega obdobja ne morem prizadejane krivice in nasilje. In Predstavljati. Suha zgodovinska še bi lahko naštevali motive in dejstva ne zmorejo vzbuditi celo- tematiko, kakor je to storil parti-vite podobe, ker so preskromna zanski skladatelj in dirigent Ra-Podlaga podoživljanja, partizan- dovan Gobec, ki je v spremni Rka pesem pa obda spoznanje s knjižici podrobno označil vse pe-riJstvom in zato jo od tistega pr- srni in na kratko predstavil svoj Ve§a dne v otroštvu rad poslušam, zbor. Spremno besedilo pa je pre-Tega nisem zapisal zato, ker vedeno tudi v srbohrvaščino, an-bi hotel bralcem razgrinjati last- gleščino, francoščino in ruščino in ne spomine, ampak zato, ker po je tako slovenska partizanska pe-fehi sodim, da je mlajšim ljudem, sem dostopnejša in bolj razum-kl. k sreči nimajo lastnih dožive- Ijiva tudi tujim poslušalcem; za-iz vojnih let, še mnogo bolj radi izredno lepe in praktične hot moji generaciji potrebna za opreme pa bo mnogokrat služila Zlv Prikaz tega obdobja našega tudi kot darilo. (Tu naj povem še, n ar oda čim bolj avtentična parti- da izredno nizka — že prav iz-?anska pesem in prav najmlajši jemna cena: 49 dinarjev — prav 30, tudi danes radi poslušajo in gotovo ne bo nikomur ovira za P°jo, čeprav je tako zelo drugač- nakup.) vL?Č številnih popevk, ki nas partiZanske pesmi na ploščah haviii26 k?r v*lljlvT° !pfemlJT bodo dobrodošle vsem šolam: naša |kem koraku- In.'tako 3® da prepr}čan sem> da se jih bodo barti,flc?tna’ veseia in borbena razvesebii vsi pedagoški delavci, da „Zanaka Pesem z‘va vez 1Tr,°~ Partizanske pesmi pomagajo uči-se žo 0<^ srca dp srca- Zato teiju uresničevati plemenite vzgo j-nesa dolgo nisem kakega kultur- ne sm0t^re jn zato niso samo lepa ^n^H,eJan]a tak0..raZTS.el11 ilustracija in poživitev zgodovine na š+idAaJSf >h Planskih pesmi pri poukUj ampak so umetnine, ki Wki inSki1 Svskf zb^ objamejo in prevzamejo z mislijo '"'/■"t" 'i m sednih zvez, tudi vsi uporabljeni rekviziti so iz otrokovega bližnjega okolja in izpovedani na način, ki bo šolarju na začetku njegove poti lahko dojemljiv. V primerjavi z Zajčevo otroško poezijo njena proza manj spodbuja k zavestnim prizadevanjem, k želji po soustvarjanju; otrok bo pri branju sicer zadovoljen, ostal pa bo manj prizadet. V delu Klobuček, petelin in roža, predvsem pa v Povestici tik-tak, so žive tudi take prvine, ki silijo otroka k moralnemu opredeljevanju. Pisateljica mu namreč spretno zastavlja vprašanja, na katera mora poiskati odgovore sam, pritegne ga k razmišljanju ter mu pušča odprte možnosti. Ilustrativna stran (ilustracije je tudi tu prispevala Lidija Osterc) je v tej knjižici precej bogatejša, kot je besedna. Švedska ljudska pravljica METLA VSEPOMETLA vsebuje tiste posebnosti, ki so značilne za vse ljudske pravljice, hkrati pa ima tudi nekaj privlačne švedske obarvanosti. Veseli je bodo zlasti tisti otroci, ki imajo radi zapletene in daljše zgodbe. Iz nje veje nekoliko ostrejši duh severnjaškega ljudskega pripovedovanja in tudi glavni pravljični akterji, invalidski pevsKi zoor in melodij0 z epskimi in liričnimi ..........— in mai gmvm pravljični akterji, vou vodstvom sedanjega dirigenta prvinalni g SV0j0 vedno živo in V zbirki GLOBUS, ki razveseljuje ljubitelje potopisne literature in je hkrati koristna dopolnitev in po- kot so Tepibaba, Tepidedec, Ska-aaovama Gobca in jih je prav- oristno leooto z iokom in vri- elobitev v šoli pridobljenega znanja, bodo v tem šolskem letu izšle naslednje knjige: Stcvan Majstoro- čibaba, Letidedec, Potepuh Pome- ka-r^LT*? 'dYDC,a 1I? Jl,a J.f t’lav" pristno lepoto, z jokom in vri- globltev v šoli pridobljenega znanja, bodo ... , ^ , , , , dr lzdala Mladinska knjiga. *:kom a tudi z neomajno vero v vič — DOMOVINA SAG, Miran Ogrin — ŠIRINE SVETA, Alma Karlin — SAMOTNO POTOVANJE in tub in nekateri drugi, bodo zam-, Posnete pesmi so nastale sredi popolno zmago pravice. Zato nas Hans Baumann — MOST BOGOV. Zbirka GLOBUS bo začela izhajati v bistveno boljši opremi. For- mlva novost Ilustracije Nade hoja in se tudi že tedai udoma- tudi dandanašnji prav nič ne mo- mat knjige bomo nekoliko zožili in jih ovili z večbarvnim ovitkom. Tako bo tudi oblika knjig in pa Lukeziceve dobro dopolnjujejo rile, koder so iih Deli partizani ti da še vedno pozivajo v boj njihova celotna podoba poudarjala kakovost vsebine in jih naredila še privlačnejše za bralce. Pričaku- vsebino omenjene pravljice. »h kulturniške brigadne skupine proti okupatorju, saj je do ures- jemo, da bodo bralci s svojo zvestobo zbirki še naprej podpirali prizadevanja založbe. JANEZ MUSIČ s St. 15 PRAVNI NASVETI VPRAŠANJE: Na šoli je v delovnem razmerja tovarišica, ki že peto leto poučuje na predmetni stopnji. Končala je učiteljišče leta 1962. Predmeta, ki ju poučuje, tudi izredno študira in bo predvidoma diplomirala v februarju 1969. leta. Po zakonu bi morala opraviti strokovni izpit najkasneje do 27. 12. 1968, namerava pa ga opravljati takoj po diplomi. Ker ne bo imela opravljenega strokovnega izpita, ji bo po zakonu prenehalo delovno razmerje. Ker bi jo na šoli radi obdržali, sprašujejo, če jo lahko zaposlijo po 31. 12. 1968 za določen čas? ODGOVOR: Glede na določilo drugega odstavka 64. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9/68) morajo učitelji v petih letih opraviti stro-Hovni izpit, sicer ne smejo več opravljati vzgojnega izobraževalnega dela na osnovni šoli. Delovno razmerje tovarišici ne bi prenehalo le v izjemnem primeru, če se je namreč prijavila izpitni komisiji, le-ta pa je ne bi mogla izprašati do 27. 12. 1968 zaradi velikega števila kandidatov. Iz vprašanja je razvidno, da se tovarišica ni prijavila za opravljanje strokovnega Izpita in ji bo torej delovno razmerje z 31. 12. 1968 prenehalo. Izpraznjeno delovno mesto boste morali torej razpisati in le v primeru, da se na razpis ne bo javil nihče z ustrezno strokovno izobrazbo, boste lahko sprejeli to tovarišico v delovno razmerje za določen čas (glej določila 23. člena drugega odstavka TZDR — upoštevajoč njegove spremembe, Ur. 1. SFRJ, št 26/68). VPRAŠANJE: D. J. sprašuje, če sme kolegialni organ ovreči oziroma spremeniti tekst svojega sklepa (odločbe), s katerim je pred dvema letoma sklenil delovno razmerje za določen čas do roka — »do konca šolskega leta«. ODGOVOR: Noben kolegialni organ ne more z retroaktivno močjo spreminjati teksta svojega sklepa oziroma izdane odločbe brez predhodnega sporazuma z nasprotno stranko. Po sporazumu z nasprotno stranko pa le z veljavnostjo za vnaprej. Še posebej pa je treba poudariti, da je v navednem primeru sklenjeno delovno razmerje že poteklo z 31. 8. 1968 (konec šolskega leta) in tudi iz tega razloga ni mogoče že preteklega roka za prenehanje dela za določen čas spreminjati. Podrobnejši odgovor pa stei že sprejeli pismeno 20. 8. 1968. VPRAŠANJE: H. J. je bil upokojen s 1. 1. 1962. leta. Po upokojitvi pa je ostal v službi do 31. 8. 1962. leta. V tem letu so se osebni dohodki prosvetnih delavcev nekoliko zvišali. Sprašuje, ali bi lahko zaprosil za ponovno odmero pokojnine, in sicer tako, da bi se mu za osnovo šteli dohodki za 4 mesece iz leta 1961 (zadnji meseci) in 8 mesecev iz leta 1962, ker bi bila ta osnova za odmero pokojnine žanj ugodnejša. ODGOVOR: Starostni upokoje- nec, ki po upokojitvi dela še naprej ali se po upokojitvi ponovno zaposli in ki prebije v taki zaposlitvi najmanj tri leta, ima po pokojninskem zakonu pravico do ponovne določitve starostne pokojnine (glej 38. člen TZPZ). Toda novi sistem pokojninskega zavarovanja je prevzel načelo iz prejšnjega sistema pokojninskega zavarovanja, po katerem upokojenec, ki med trajanjem zaposlitve prejema poln znesek pokojnine, ne more pridobiti nobenih pravic iz pokojninskega zavarovanja. Skladno z navedenim načelom določa 3. odstavek 38. člena TZPZ, da upokojenec, ki ima odločbo o uveljavitvi starostne pokojnine na podlagi 40 (moški) oziroma 35 (ženske) let pokojninske dobe — pri čemer ni pomembno, ali je bil upokojen po prejšnjih ali po novih predpisih — od 1. januarja 1965 dalje ni več pokojninsko zavarovan. Smatrajoč, da ste izpolnjevali ob upokojitvi 40 let delovne dobe oziroma pokojninske dobe in glede na določila 38. člena TZPZ o vsaj triletni zaposlitvi po upokojitvi (Vi pa imate le 8 mesečno zaposlitev) ne izpolnjujete pogojev za ponovno odmero pokojnine. Pa tudi sicer se za osnovo ne bi moglo šteti 4 mesece iz leta 1961 in 8 mesecev iz leta 1982, ker se po tretjem odstavku 39. člena TZPZ vzame le tisto koledarsko leto, v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovalne dobe, medtem ko se druga leta izpustijo. Janko Brunet dipl. pravnik UPZ »EMIL ADAMIČ« LETOS NA RABU JOŽE UNVERDORBEN 19. avgusta 1968 smo pospremili na zadnjo pot zaslužnega slovenskega pedagoga, vzornega učitelja — defektologa in dobrega tovariša, šolskega upravitelja in pedagoškega svetovalca v pokoju Jožeta isnver-dorbna. Na svoji bogati življenjski poti, ki jo je pričel 11. avgusta 1898 v rojstni Slovenski Bistrici, se je vseskozi razdajal tistim, ki so ga potrebovali — otrokom in pomoči potrebnim učiteljem. V Mariboru je obiskoval učiteljišče, ki ga je zaradi vpoklica k vojakom med prvo svetovno vojno moral končati v izrednem roku 22. decembra 1916. Konec vojne je dočakal na krvavih bojiščih severne Italije, po vojni pa so mu Zreče postale prvo mesto učiteljevanja. Ker se je zavedal svojega odgovornega poklica, ni delal le tega, kar je moral, temveč je dolga leta dvakrat tedensko brezplačno pešačil še v hribovito Skomarje, kjer ga je željno pričakovalo vedno več znanja željnih šolarjev. Vestno delo z otroki mu je dalo spoznanje, da so le-ti silno različni, da so med njimi takšni, ki so potrebni prav posebne pomoči, več ljubezni, drugačnega dela in ogromnega razumevanja, da bi se mogli z drugimi vred vključiti v življenje. Brez pomisleka je zato ob preselitvi v Rogaško Slatino 1. marca 1938 prevzel tamkajšnji pomožni oddelek. Tu se je začelo obdobje njegovega najplodnejšega dela. Žal ga je po treh letih prekinila druga svetovna vojna. 1. aprila 1941 so Jožeta Unverdorbna Nemci ujeli in ga z mnogimi drugimi rodoljubi odpeljali v vojno ujetništvo. Od težkega ujetniškega življenja izčrpan in bolehen se je vrnil v okupirano domovino šele sredi vojne. Kot zaveden Slovenec ni hotel služiti potujčevanju našega rodu, zato je šel v Zreče za tovarniškega delavca, da je lahko preživljal družino in sebe. Ves čas je pomagal slovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju in se: tudi vključil v vrste pohorskih partizanov. 27. avgusta 1945 je bil nameščen kot strokovni učitelj pomožnega oddelka v Celju. Število prijavljenih duševno prizadetih otrok je naraščalo, da en oddelek ni zadoščal. Jože Unverdorben je začel med učitelji iskati pomočnike za svoje delo. 30. oktobra 1946 so pomožni oddelki dobili naslov pomožne šole, njen ustanovitelj Jože Unverdorben je bil imenovan za njenega prvega upravitelja. Franjo Haberman Na tisoče Knjig je posredoval stotinam izposojevalcem v več kot 40 letih svojega dela: Franjo Haberman, dolgoletni knjižničar knjižnice pedagoškega društva v Mariboru. Umrl je letošnjega 27. junija, star 74 let. Franjo Haberman je vodil pedagoško knjižnico vsa leta poleg svojega poklicnega dela (bil je predmetni učitelj na I. deški meščanski šoli v Mariboru). To delo je opravljal brezplačno; šele po osvoboditvi je prejemal zanj majhen honorar. Edino priznanje mu je dalo mariborsko pedagoško društvo, ko ga 'e na letošnjem občnem zboru imenovalo za svojega častnega člana. Doma je bil iz Breznega ob Dravi. Po maturi na učiteljišču je moral 1. 1918 na gališko in tirolsko fronto, po razpadu Avstro-ogrske pa se je prijavil k Maistrovim borcem. Po prvi svetovni vojni je služboval najprej v osnovni šoli v Krčevini v Mariboru, nato na pomožni šoli in kasneje na I. deški meščanski šoli. Medtem je tudi diplomiral na beograjski VPŠ. Kljub temu, da je bil 1. 1962 upokojen, so ga kot izvrstnega strokovnjaka — metodika za nemščino in zgodovino, še vedno vabili k sodelovanju. Honorarno je poučeval na mariborski delavski večerni gimnaziji in učiteljišču. Pisal je v pedagoške časopise in revije, vodil pedagoške tečaje itn. Med drugo svetovno vojno, ko je bil v socialni službi, je zelo veliko pomagal našim ljudem, po osvoboditvi pa se je posebej zavzemal za socialno šibko mladino. Življenje in značaj Franja Ha-bermana so odlikovale danes tako redke vrline: delavnost, poštenost In nesebično tovarištvo. Spomin nanj boi ostal lep in nepozaben. Potrebe so prerasle celjske okvire, šolska vrata je bilo treba odpreti še otrokom š širšega celjskega območja. Le-tem pa je bilo nujno poiskati nov dom. Jože Unverdorben je tudi v tem uspel. 20. marca 1958 je* bil poleg šole ustanovljen še vzgojni dom za duševno prizadete otroke, Jože Unverdorben pa imenovan za njegovega prvega upravnika. Njegove sposobnosti in pridnost pa niti zdaj niso bile izčrpane. Poleg svoje družine, šole in vzgojnega doma je kot pedagoški svetovalec obiskoval še druge slovenske, kasneje pa še štajerske pomožne šole, da bi tudi tam s prijateljsko in dobrohotno ’ besedo pomagal, vzgajal, učil, da bi povsod pokazal, da je treba delati in kako je treba delati. To delo je poleg stanovanjskih kolegov poznala in cenila tudi širša družba, saj je Jože Unverdorben zanj bil odlikovan z redom dela III. in II. reda, z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo, z Žagarjevo nagrado ter z mnogimi drugimi nagradami in pohvalami. 1. septembra 1959 je šel Jože Unverdorben v pokoj. Zal mu je pet dni po sedemdesetletnici srčna kap prezgodaj iztrgala pero iz rok. V krogu svojih naj bližnjih je prekinil svoje delovno in pošteno življenje človeka-vzgojitelja, ki je mladim posebno skrbno pomagal utirati pot v življenje. Prijatelji in sodelavci Učiteljski pevski zbor Slovenije mora zaradi posebnih pogojev dela izkoristiti za študij svojega programa tiste dni v letu, ko je članstvo zbora zaradi svoje zaposlenosti najbolj prosto. To pa so prav dnevi v semestralnih počitnicah, prosti dnevi v glavnih počitnicah in deloma tudi prosti dnevi ob raznih državnih praznikih. Glavna pevska vaja in redni pevovodski tečaj je bil letos na otoku Rabu. Delovni kolektiv železarne v Štorah nam je za deset dni odstopil njihov redni penzion po lastni ceni. Te priložnosti ni kazalo zavreči; po drugi strani pa je tudi iz zdravstvenih razlogov, nujno, da prosvetni delavci, ki vse leto mnogo govorijo, v počitniških dneh izkoristijo priložnost za bivanje ob morju in si tako pridobijo novih moči za naslednje šolsko leto. Pevske vaje na Rabu so trajale od letošnjega 3. do 13. julija. To so bile predvsem študijske vaje novega programa, s katerim se želi zbor v naslednjih dveh letih predstaviti v vseh večjih krajih Slovenije. Program teh vaj je bil sestavljen zelo premišljeno. Delovna disciplina v zboru je bila izredna. Vsi člani zbora z dirigentom in korepetitorji smo imeli pred seboj cilj, da sb čimveč naučimo. Imeti na dan šest ur intenzivnih poglobljenih vaj, v izredni vročini, res ni bilo lahko,-To je bila obenem- tudi dobra preizkušnja za nove člane zbora, ki so letošnjega januarja postali naši aktivni sodelavci. Poleg rednih pevskih vaj je imel zbor na Rabu tudi dva promenadna koncerta: 10. julija smo zapeli v hotelu Continental, 12. julija pa v hotelu Imperial. Organizacijo koncertov v obeh gostinskih obratih je prevzelo turistično društvo na Rabu. Glede na improvizirane koncertne prostore sta oba koncerta kljub neugodnim okoliščinam dobro uspela. Take so bile ocene dveh domačih glasbenih kritikov in nekaterih turistov. V obeh gostiščih je bilo namreč največ tujcev, predvsem iz Zahodne Evrope. Zbor se je tudi dostojno oddolžil slovenskim ter jugoslovanskim žrtvam fašističnega terorja rned drugo svetovno vojno v zloglasnem italijanskem taborišču v Kamporju na Rabu. Organizirali smo lepo pripravljeno komemoracijo. V imenu zbora je spregovorila dolgoletna tajnica zbora Marička Žbogarjeva. Omenila je, da so bili v tem taborišču tudi slovenski učitelji, med njimi čla- OGLAS Učiteljski par z več let službe se želi zaposliti v Ljubljani, Kranju ali okolici. Stanovanje ni pogoj. Naslov v upravi lista. ni našega pevskega zbora. Za edino preži\%.lo pevko zbora, ki je bila v tem taborišču internirana s svojim sedaj že pokojnim možem, Lidijo Miklavčevo, ta komemoracija pač ni pomenila drugega kot obujanje strahot. Predsednik ZB — Rab je prikazal kratko zgodovino tega taborišča, povedal nekatere podrobnosti ter v imenu obč. odbora ZB-Rab ter ostalih političnih organizacij občine Rab iskreno in toplo pozdravil zbor. Ob sklepu vaj je imel zbor tudi izredni občni zbor. Sprejeti smo morali pravilnik in poslovnik zbora. Izvolili smo dve komisiji in obravnavali tekoče probleme zbora. Žal smo morali sprejeti ostavko našega dosedanjega dirigenta Marka Muniha. V svoji obrazložitvi se je tov. Marko iskreno zahvalil članom zbora za sodelovanje. Povedal je tudi, da po treh in pol letih uspešnega dela pri zboru zelo nerad zapušča to koncertno telo, žal pa to mora storiti, ker je v svojem poklicnem delu prezaposlen in ne bo več zmogel odgovornega dela pri našem zboru. Izredno žal nam je, da nas tovariš Munih ne bo več vodil. Pod njegovim strokovnim vodstvom je zbor dosegal zelo lepe uspehe, medtem ko si je Marko s svojim tovari- škim odnosom^ do pevcev znal pridobiti ljubitelje petja in iskrene prijatelje. Tovarišu Munihu je dal zbor vse priznanje, ki mu v resnici tudi gre, za njegovo delo pri zboru se mu je lepo zahvalil, svojo hvaležnost pa je članstvo izkazalo s prisrčnimi ovacijami in s skromnim darilom. Tovarišu Marku želimo na tem področju še mnogo uspehov! Letos ima zbor v programu nekaj sektorskih vaj in skupno vajo v prostih dneh ob prazniku 29. novembra. Trenutno je v zboru slaba zasedba basovskih glasov. Članstvo bo skušalo z osebnim poznanstvom pridobiti nekaj drugih basov, rabili pa bi jih šest. Ce nam to ne bo uspelo, bomo prosta mesta razpisali. Vabimo ljubitelje petja, tokrat predvsem II. base, da se prijavijo v zbor. O vsem nadaljnjem delu in o problemih zbora pa bomo tudi v prihodnje obveščali naše stanovske tovariše v našem glasilu. Kolege bi radi spomnili tudi na članek, ki je bil objavljen v zadnji junijski številki Prosvetnega delavca in govori o problemih, katerih v našem zboru ni malo. Če boste utegnili, pa članek zopet preberite, mogoče nam boste lahko kaj pomagali, kakor ste nam že mnogokrat. Jakob Majcen OLGI JUVANČIČEVI V Maribor je po razpadu Av-stro-Ogrske; predvsem pa po izvedbi mirovne pogodbe v Rapallu, prišlo mnogo prosvetnih delavcev z območja Gorice in Trsta, po koro- ? škem plebiscitu pa tudi iz avstrijskega dela Koroške. Toda že pred tem je prišlo precej učiteljev in učiteljic iz koprskega in goriškega učiteljišča službovat v kraje na naši severni meji, ki je potrebovala v času ponemčevalnih schulverein-skih in siidmarških šol narodno zavedne šolnike in ljudske vzgojitelje. Ena od teh, ki je izšla iz goriškega ženskega učiteljišča, kjer je L 1902 maturirala z odliko in potem ko je nekaj časa službovala v tamkajšnjem šolskem domu, je bila tudi upraviteljica Olga JUVANCl-CEVA. Takratno goriško žensko učiteljišče je imelo med drugimi izvrstnimi profesorji in učitelji posebno / dva odlična pedagoga in strokovnjaka; to sta bila znameniti PROSVETNI DELAVEC List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6-II, tel. 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, tel. 22-284. Poštni predal 355-VII. Letna naročnina 10 N-dln (1000 ; S-din), za šole in druge ustanove ; 20 N-din (2000 S-din). Štev. tek. računa: 501-8-26-1. Tisk: CZP Ljudska pravica. slovenski pedagog, jezikoslovec, kritik in urednik Viktor Bežek (1860-1920) ter odlični zgodovinar in kritik dr. Franic Kos (1853-1924); oba sta pomenila Olgi Juvančičevi visoki avtoriteti, ki sta močno vplivali na oblikovanje njenega trdnega, ponosnega kraškega značaja, na njeno temeljito izobrazbo in na .formiranje njenega pedagoškega lika — neumorno delavne, vestne in napredne ljudske vzgojiteljice in izobraževalke. Znano je, daje do zadnjega mnogo brala, imela neverjeten spomin za zgodovinske dogodke in domačo ter francosko literaturo. Olga Juvančičeva je bila rojena 29. aprila 1882. 1. v Vipavi, službovala je od leta 1902 v kraju Selnica ob Dravi, kjer se je, kot ob vsej meji, čutil vpliv vsenemške propagande, kateri pa se je znala s svojo močno osebnostjo in vzgojiteljsko narodno prevzetostjo upreti. Eden njenih tedanjih učencev je o njej dejal: »Znala je poučevati mladino tako, da nismo nikoli čutili, da smo na nemški šoli«. Prav zato in zaradi njenih pedagoških kvalitet jo je ljubila mladina in so jo spoštovali starši. Njen značaj, energičen nastop in takten odnos jo je usposobil, da so ji 1. 1919 zaupali upravi tel j sko mesto na II. dekliški osnovni šoli v Mariboru, katero je vodila do upokojitve. Po osvoboditvi 1. 1945 je bila med prvimi, ki je prostovoljno pomagala v mariborski Studijski knjižnici pri urejanju knjig. Tudi vsa nadaljnja leta, skoraj do svoje smrti 10. junija 1968, se je posvetila leposlovni in znanstveni knjigi. Profesor in pesnik Janko Glazer se je na grobu poslovil od pokojne Olge Juvančičeve, ki je pred pol stoletja prišla v Maribor in dala mladini tega mesta vse svoje moči. David Rimaš: šesto lajanje v luno Mister 69 in delavnice prepirov Pes mi je zaupal: Ugotavljam, da ljudje v odnosih vse bolj posnemate mene in mačko. Počitnice sem preživel tako, kot jih preživijo zelo poprečni poprečneži. Sprva sem se zoprno dolgočasil, na dolgčas pa sem se kaj kmalu tako navadil, da me niti dolgočasil ni več. Iz dneva v dan sem malomeščansko skrbel za dušo in telo, se' veselil ob neumnostih in nepomembnostih ter drobnj arijam pripisoval veliko večji pomen, kot so ga zaslužile. Tu pa tam sem slišal kak nepomemben očitek na račun počitnic, laično politiziral o bratski pomoči med Slovani, stresal jezo nad delno oblačnostjo in sploh temeljito poskrbel, da so se mi vsi junijski počitniški načrti izjalovili. Odpotoval nisem sprva nikamor, ker sem moral skrbeti za psa, ki ga sosedje niso marali vzeti na hrano v času moje odsotnosti, v zadnjih tednih počitnic pa mi je ravno pes omogočil zavidljivo optovanje po naši vojvodini. Tako je bilo: Neko super aktivno turistično društvo je sredi pasjih dni razpisalo lepotno tekmovanje psov. Srečneža je čakala častna titula MISTER 68 in še kup koristnih in izvirnih nagrad, da o filmskih vlogah sploh ne govorim. Od repa do glave sem si ogledal svojega psa in ugotovil, da ima precej mišičaste sprednje okončine, lepo raščene zadnje noge, čez pas je očito kazal, da ga hrani prosvetni delavec, po njegovih opazkah sem dognal, da y glavi nima slame. To je zadostovalo, zato sem ga prijavil. Skupaj sva odpotovala v omenjeni turistični kraj. Priznam, da sem malce trpel, ko sem gledal svojega psa na tekmovalnem odru, kako se je moral zvirati' in deliti publiki konfekcijski nasmeh, a potrpel sem. Ko so razglasili rezultate, skoraj nisem verjel ušesom. Moj pes je postal MISTER 68! Okoli vratu so mu obesili Židan trak z zlatim napisom, dali so mu veliko volovsko kost, dva metra telegrafskega droga in kuverto. Veselo je pomahal z repom, se še malo poafnal po odru in končno pritekel k meni. Takoj so naju obkrožili številni novinarji in nama postavljali bolj ali manj neumna vprašanja. V neumnosti je vse posekal neki skravžljani novinar neke tuje televizije. Podpisala sva tudi nekaj pogodb s filmskimi producenti in jo s četrto brzi-no ubrala domov. Vrnivši domov, sva kost potisnila v pasjo uto, drog zabila pred njo, da ga bo Imel vedno pri rokah, pravzaprav pri nogah, trak sva. spravila v z žametom obloženo škatlo in nato' prešla na odpiranje kuverte. Upala sva, da se bodo iz nje tisuli bankovci, a se niso. Iz nje sva potegnila polo, na kateri je pisalo, da si' lahko brezplačno ogledava po vsej deželi delavnice raznovrstnih in nepotrebnih prepirov. MISTER 68, tako mu od tistega slavnega dne pravim, s tem delom nagrade ni bil posebno zadovoljen. Menil je, da ima dovolj špetirov z mačko, da mu tako rekoč segajo že do glave, a prijateljsko sem ga začel prepričevati, da so človeški špe-tiri vse kaj drugega, kot sb pasji. Poleg tega sem mu še enkrat razložil, da pravzaprav ne gre pri vsej stvari za prepire, ampak za tovarne prepirov, ki so posebno v zadnjem- času napravile ogromen razvoj, kar se proizvodnje in prodaje tiče. Obliznil se je okoli gobca, še enkrat bahavo napel mišice na prednjih okončinah in rekel, da me bo na potovanju spremljal samo zaradi ljubega veselja. Dogovorjena sva bila in krenila sva. Najino popotovanje je bilo nenavadno razburljivo in poučno. Deželo sva prekrižarila po dolgem in počez in si ogledala ne-broj raznovrstnih delavnic. V nekaterih so izdelovali že finalne izdelke, v drugih polizdelke, v tretjih pa le sredstva za razrast prepirov. Nekatere delavnice, sva ugotovila, so se specializirale za gospodarske prepire, druge so izdelovale kulturne prepire in jih prodajale pod imenom polemike, tretje so proizvajale politične prepire in jih opremljale z etiketo ideološkega razčiščavanja, četrte so se vrgle na športne, zdravstvene, turistične in še nekatere druge vrste prepirov, tu pa tam pa sva.naletala tudi na delavnice, ki so se usmerile zgolj v proizvodnjo prosvetnih prepirov. Teh sicer ni bilo veliko, tiste pa, ki so bile, se nad prodajo svojih izdelkov niso pritoževale. Vodilni kader, v teh delavnicah je trdil, da kupci njihovih proizvodov še zdaleč niso samo prosvetni delav-ci. anipak v veliki meri drugi, ki bi želeli v deželi razširiti misel, da je med učiteljskim kadrom vse narobe. Včasih jim tudi uspe, da se. prosvetarji za malenkost sprekljajo, potem pa nad svojim uspehom plešejo kot parkelni okoli neizpovedanega mrliča. Ker so se me ravno tovrstne delavnice bolj antikale kot druge, vam sporočam, da sem malo bolj natančno spoznal njihovo proizvodnjo in prodajo, zato nekaj več besed o njih. Vodilni kader v Bukovemboru je bil o najinem prihodu že obveščen. Potem ko sva pokazala papirje in so psa prešlatali od repa do glave, so naju spustili v notranjost. Razložili so nama, da izdelujejo ekonomsko-prosvetne prepire. Njihovi artikli imajo obliko parol, češ da so prosvetne ustanove neproduktivna zadevščina, zato naj bodo zaznamovane s finančnim minusom. Povedali so nama, da so glavni kupci njihovih parol slabo prosvetljeni občinski funkcionarji, ki s tovrstnimi parolami dražijo bolestno občutljive prosvetarje. Uspeh parol je stoodstoten in povzročajo, da se tovrstni prepiri vlečejo kot jara kača. Zahvalila sva se za razlago, MISTER 68 je pograbil kost, ki so mu jo vrgli in poslovila sva se. V Smrekovlistu naju je vratar takoj po formalnostih odpeljal v glavno proizvodno halo. Tu je zbrano delalo okoli sto izkušenih tercialk. Zaupale so nama, da izdelujejo artikle za podeželje. Njihov proizvodni program obsega praške za podtikanja, svečke za spletke, tablete za jezikavost, pilule za fovšijo in še nekaj drugih blagodejnih artiklov. Prodajajo jih po vaseh, povzročajo neskončne prepire med vaščani in učiteljstvom. Uspeh skoraj nikoli ne izostane: občutljive učiteljice poberejo šila kopita in odidejo ali pa se malodušno zakrknejo. Hrastosmreški samoupravljavci so bili skoraj vsi vinsko navlaže-ni ob najinem prihodu. Veselili so se, ker so uobili novo veliko naročilo. Izdali so nama, da izdelujejo sredstva, ki povzročajo, da se začnejo v krajih z več šolami širiti neskončni prepiri o tem, katera šola je najboljša. To je bila tudi ena redkih delavnic na najini poti, ki neprestano sprejema novo delovno silo. Prepričani so bili in so, da bo po njihovih sredstvih še dolgo veliko povpraševanje. Mogoče se ne motijo, mogoče pa ... V Lipovstoržu so delavnico ravno obnavljali, zato si njihovega proizvodnega procesa nisva mogla ogledati. Komercialni nama je povedal, da izdelujejo pri njih aktualne prepire. Imajo dobro organizirano raziskovalno ekipo, ki vsako leto poskrbi, da se razbo- Filmski vodič LOv brez usmiljenja — Čudodelka, Billy the Kid (ponekod predvajan kot Levoroki revolveraš), Bonnie in Clyde in sedaj še Lov brez usmiljenja nam kažejo velikega cineasta Arthurja Penna v popolni podobi. Spopad z nasiljem je večna tema njegovega opusa. Surov in neizprosen se upira lažnemu usmiljenju, ki je obenem nasilje nad otrokovo psiho (Čudodelka), okovom nepisanih zakonov tradicij (Billy the .Kid), nasilju v imenu pravice (Bonnie in Clyde) in nasilju zaradi ohranitve pozicij propadajoče družbe (Lov brez usmiljenja). Strašna je podoba sodobnega Teksasa — lahko tudi cele Amerike — kakršno nam jo kaže Arthur Penn. Njegova umetniška obsodba takšnega stanja je trda in neizprosna. To je film, ki nam, ki smo‘navajeni na konfekcijski ameriški film, ponovno potrjuje obstoj neke druge, nam slabo znane ameriške kinematografije. Literarna osnova Lilian Hellman in igra Mar-lona Branda, predvsem pa režija Arthurja Penna uvrščajo film nedvomno med najboljše trenutnega jugoslovanskega filmskega repertoarja. Film priporočamo za film-sko-vzgojno delo od 13. leta dalj«;. Napad (predvajan tudi pod naslovom Ataka) je bil posnet pred 12 leti in kaže mnogo obeležij svojega časa. Narejen je po gledališkem komadu Petra Brooka. Film je skoraj v popolnosti zadržal svoj gledališki okvir. Kljub temu pritegne. Bolj zaradi teksta samega in izredno dobre igre igralcev kot pa same realizacije. Sama tema zasluži dokaj pozornosti. Obravnava etičnih problemov, ki jih prinaša s seboj vojevanje in jih načenja film, pa bo težko dostopna mlajšemu gledalcu. Lola Colt je italijanski vestem s črnko v glavni vlogi. V njem najdemo vse, kar naj bi bilo najti v westernu. Poleg tega pa še nekaj moderne glasbe in petja (električni ansambel). Le zaman iščemo duh ustvarjalca. Sobota v Londonu je film malo znanega režiserja Roberta Hart-worda-Davisa. Mornarji, prostitutke, propadle eksistence in ljubezen dveh mladih v neki sobotni noči v Londonu. V filmu zgodba sploh ni važna. Važno je življenje, takšno, kot nam ga režiser kaže. Senčno in sončno. Lepo v svoji vsakdanjosti. Takšno, kot pač je. Odlična igra igralcev je pripomogla, da film lahko vključimo med zanimivejše filme angleške proizvodnje. Nezrel gledalec bo težko dojel pravo vrednost filma. Dama iz Bejruta: ponovno sladkobna španska pevka Sorita Montiel v melodrami z odtenki kriminalke in glasbenimi vložki. Izmišljena zgodba in povprečna realizacija. Film brez umetniške vrednosti, ki pa vseeno najde gledalce. Razbojnik Waco in film Nasilje v Jerichi sta filma iz serije, ki jih je letos polno jugoslovansko tržišče, ki ne prinašajo nič novega in nič dobrega. Sta brez vrednosti. Tajni agent 777 režiserja Henry Baya naj bi na svoj način dopolnil galerijo James Bondovih'konkurentov. Ponavljanje, dolgočasje. DEKLICA — ameriško-mehiški — petek, 27. 9. 1968 Režija: Louis Bunuel Filmi Louisa Bunuela redno zasledujejo določen cilj: razlagajo človekova naj nižje strasti v briljantni filmski obliki in psihološko poglobljeno. Čeprav DEKLICA ni njegov najboljši film, vendarle prav tako zasleduje človekove strasti malih ljudi z ameriškega juga. Film priporočamo gledalcem nad 16 let. SMO LJUDJE ALI KAPLARJI — torek, 1. 10. 1968 Italijanske serijske komedije so si med seboj zelo podobne in ne zaslužilo posebne pozornosti. Hrupni. delno duhoviti dialogi in Toto — vse to sestavila zabavno delo za najširši krog gledalcev. Primerno za gledalce nad 12 let. hoti med prosvetarji in meščani nov in do tedaj še neznan prepir. Letos je ta ekipa predlagala za nekatere občine prepir v zvezi z vpisom, proizvajalci v. delavnici pa so poskrbeli, da so dali svojemu izdelku tako obliko, ki je vžgala. Njihovi kupci so bili kraji, kjer imajo eno novo in eno staro šolo in usmiljene starše. Iz strahu pred novotarijami so namreč želeli vsi starši vpisati svoje scrkljane otroke v staro šolo, pa čeprav imajq novo pred nosom. Govorili so: Če hodijo lahko hribovski otroci dve uri daleč v šolo, bodo še naši v četrt ure oddaljeno... (Oprostite, zdi se mi, da sem stvari zamešal. No ja, nic hudega.) Samoupravljavci v Smrekov-žiru so nama razkazali ogromen asortiman svojih artiklov. Njihovi izdelki povzročajo celo vrsto nepomembnih, a hudih prepiroV> ki se sučejo okoli tega, na kateri šoli so lepši učitelji, mlajše učiteljice. bogatejši profesorji, modernejše profesorice, kateri predmetni ima več honorarnih ur in katera predmetna boljše stanovanje, kateri ravnatelj ima več zvez in še in še. Njihove izdelke kupujejo navadni občani pa tudi prosvetarji. Izbiro imajo veliko, povpraševanje je ogromno in proizvodnja: teče v treh izmenah .. • Mislim, da so bile tp vse delavnice, ki se mene in nas tičejo. Kot sem omenil, so se med poplavo številnih drugih izgubile kot kaplja v pesku, a zanimivo pri Xsem tem je bilo, da je ravno te moj MISTER 68 najbolj oblajal, ko sva se od njih oddaljevala. Utrujena sva se vrnila domov. Psa sem privezal k uti. sam sem se skobalil v svoj pograd. Pfs to noč ni. lajal, razmišljal je zjutraj mi je zaupal ugotovitev, ki sem jo zapisal zgoraj. Sedaj tuhtam, če ni do nas ljudi majčkeno krivičen. Če se med delavnicami prepirov ne bo pojavila težnja po integraciji dobro stoječih in slabo stoječih, potem i013 MISTER 68 prav, ker so vse dobro stoječe.