SLOVENSKI CIST
Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/l/i Telefon šl. 3487, Inter urban 3487 Kokoplsl se ne vračajo
Izhaja vsak ponedeljek zjutraj
Posamezna šl. 1 D ln, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Hln, na dom ln po nošll dostavljen list S Vin. Celoletna naročnina SOHin, polletna 2S D'n, četrtletna 13 nin. Inseratl po dogovoru
Uprava; Kopitarjeva ulica šl. o/II Voštnl čeK. račun, Ljubljana IS.179 lelejon štev. 2349
Socialna okrožnica Pija XI.
L.■■' •" !	
It i.	PP -s
	NK
	
	•<r ,3
P^ic:	
Rim, !?. maja. Sv. oče Pij XI. jc, kakor j« bilo napovedano, ob 40-lctncm jubileju en-cHilike Leona XIII. >Roriim nova nun« objavil novo encikliko o delavskem iu socialnem vprašanju, ki se začenja z besedami: »Qimdrage-sinio aniio<.
Socialna eneiklika Pija XI. vsebuje tri glavne dele:
V	prvem delu razpravlja
o blagodatih Leonove eneiklike »Rerum novarum«,
ki »luži za trden temelj in je obenem krepak pogon za ureditev novega družabnega in gospodarskega reda un katoliških načelih. Pred 40. leti je enciklika *Reruim novarum« vzbudila smisel za delavsko izobrazbo iu /a družabno gospodarsko preosnovo delavstva, mu lala zavest človeškega in krščanskega dostojansiva. ga navajala k stnotrenemu delovanju zu nrav-ue in gospodarske zanteve ter vsposubiln da je delavstvo na področjui svojih interesov moglo prevzeti celo vodiln i vlogo. Postopo m je v novem duhu porojena socialna politika iz javnega življenja izrinila vladajoči liberalizem v duhu pravičnosti. Z neoma jno odločnostjo sije borila za pravico delavskega združevanj i, ki ga je delavstvu od rek ll liberalizem. Nn la način so nastale številne oigan v.-ieije. ne samo delavcev, ampak tudi rokodelcev, kmetov iu mnogih drugih, ki so se trudili, da bi času primemo udejstvili načela, ki jih je javno proglasil Leon XIII. S tem so si pridobili mnogo zaslug ne samo za Cerkev, ampak tudi za posvetno kulturo in za družabni dobrobit. S polno pravico zaključuje sv. oče (n del «vjje eneiklike z ugotovitvijo: izkušnje prešlih štiride-setletij so pokarale, da se je sRerum novarum« res uveljavila ko finagna clinrtn« vsega katoliškega socialnega delovanja.
V	drugem delu motri sv. oče predmete, ki so v ospredju razprave, ali pa, ki sc zdijo potrebni avtoritativne razjasnitve z. ozirom na spremenjene sodobne razmere, N.ijprvo ugotavlja, da jc pravica Cerkve in njenega poglavarja, kakor je pred 40. leti storil žc Leon XIII. in ne Ie pravica, anipaik tudi stroga dolžnost, posegati v vprašanja, ki se tičejo človeške družbe — ne sicer kar tiče tehničnih strani — pač pa v kolikor tiče nravnih zakonov in Evangelija.
Potrjuje nauk o lastnini, kakor ga uči Cerkev in kakor ga jc proglasil Leon XIII. z ozirom na dvojni značaj lastnine, na njeno individualno in socijalno naravo. Žigosa zablode sebičnega individnalizina za prav tako škodljive kakor zmote kolektivizma ter poudur.jn dolžnosti, ki izvirajo irz lastninske pravice. Zraven pu pristavlja, da ima državna odilaist svoje pravice do zasebne lastnine posameznikov.
K razmerju
stati brez kapitala.« V preteklosti je v razmerje med delom in kn|iitalom brez dvoma nastalo preveč nepravično nesorazmerje, saj vidimo iiu eni strani ogromna premoženja v roki male peščice prebogutih. na drugi strani pn vidimo nepregledno množico ljudi, ki se žive Ic od zaslužka svojega mezdnega tlela, ki nimajo ničesar drugega kakor svojo tlelov no moč.
Nova ureditev vsega gospodarstva je neobhodno potrebna
Ta* ureditev sc mora prilagoditi zahtev am .socijalne pravičnosti \ tej obliki, da bo skupni donos kapitala in tlela bolj pravično razdeljen. S tem prihajamo k tisti zahtevi, ki jo je Leon XIII. toko nujno poudaril: k deproletari-zaciji proletnrcev. Različnost družabnih življenjskih razmer v krogu družine človeštva je Stvarnik modro hotel iu zaradi tega ne more izginiti. loda trajno proletarstvo nc sme biti trajno in običajno stanje za večji del človeštva. Brezposelno mezdno delavstvo mora dobiti možnost, da se sčasoma dokoplje do primernega blagostanju.
Iu smoter sc bo v danem stanju stvari mogel doseči Ic nu podlagi pravičnih in primernih mezd. Poštenemu delavcu mora višina mezde omogočiti ne le pošteno preživljanje samega sebe, ampak tudi zmagovati bremena /.a njegovo družino, ter mu poleg tega omogočiti, dn si svoje stanje nn označeni način uspešno iz.-boljša.
sv. oče v splošnih |H>tezali
\ končnem odstavku drugega dela zariše
novi družabni red po zapovedih pravičnosti
Iz boja med razredi sc moramo jiovzpeti do složnega sodelovanja stanov. Delo ne sme biti na stopnji poljubnega blaga, ampak ga jc treba spoštovati z ozirom na človeško dostojanstvo delavčevo. Različnost poklicnih stanov, raznolikost dobrin in dela nuj se sklenejo v skupno blaginjo. Človeška družba bo tem odkritosrč-neje složna in tem popolneje urejena, čini zve-steje bodo vsi iii vsak izvrševali dolžnosti svojega poklica.
kapitala in dela
teh obeh nasprotnikov v okviru sedanjega gospodarskega reda, poudarja sv. oče, da nobeden ocl obeh delov ne sme <wdov skupnega sodelovanju zahtevati samo zase ter navaja jasne besede Leona XIII.: »Kakor kapital tie more obstati brez dela, tako fctdi delo ne more ob-
V tretjem delu sv. oče s svojega u|M>stol-skega sedeža poda ja splošen
pregled o stanju sedaj vladajočega gospodarjenja
Ne da bi dosedanje gospodarjenje izrecno označil zn slabo, poudarja, da ga označujejo (ežke napake in hibe. .Na mestu prejšnje brezmejne konkurenčne svobode je nastopilo neizmerno kopičenje gospodarske moči ne samo v okviru posameznih gospodarstev, ampak jc resnična svetovna moč združena v rokah malo ljudi, kar se je i/.malieilo v brezobzirno gospodarjenje in vladanje. Edina učinkovita pomoč proti temu narobe obrnjenemu redu je, kakor je že |x>prej označeno, v tem, dn se vrnemo k preizkušenim načelom krščanskega družbeslovju ter ta nauk apliciramo uu ku|>ital. nu tlelo in nn njuno medsebojno razmerje.
Tudi socijnlizem. ki se je ponašal, da ima v sebi zdravilno sredstvo, ki bo zlo ozdravilo |>ii korenini, katero zdravilo pu je bilo še škodljivcjše, kakor pa prejšnje zlo, sc je od časov Leona XIII. temeljito izprevrgel. Rnzklul sc jc v dve smeri. Ena izvaja socijalisiična načela do skrajnih posledic. Ta smer jc prevzela naziv komunizem. Izven vsake razprave jc, tla ni združljiva z naukom Cerkve. Druga smer. ki se še dal je naziv I je socijnlizem. jc svoje programe že močno črtala iu sc jc v ninngokutcri točki več ali manj približala katoliškim soci-jalnini principom, tako zelo, dn sc mnogi sprašujejo, jeli razen razlike v imenu med obema šc kaj spornega. Sv. oče izjavlja slovesno in brez ovinkov sledeče:
Tudi ]M) teh dulckoscžnih ublažitvah iu vkljuh temu. dn je mnogo njegovih zahtev v skladu s pravičnostjo in tla jih ludi Cerkev zastopa. socijnlizem (dokler ostaja pravi socijuli-zem) temelji iiu takem družabnem pojmovanju, ki je tako čisto različno od pravega pojmovanja o človeški družbi, kakršno poznamo iz Evangelijev. iu tako nasprotno krščanskemu pojmovanju človeške družbe, dn jc vsaka načelna združitev z njim vedno in v vseli okolnnstih izključena. Nihče ne more istočasno biti dober katoličan in resničen socijnlist. — I n sv. oče z očetovsko ljubeznijo vabi in svari zablodle svoje
sinove, ki so v zmotnih naduh zašli v tabor so-cijali/.niu, naj sc skoro vrnejo k svoji materi ( erkvi, ki so jo |m> pravici zapustili ter naj utopijo v plemenito četo onih, ki so vse svoje sile posvetili temu. da bi človeško družbo v pravičnost in ljubezni prerodili po naukih Leona XIII.
Pri označbi sredstev zu ozdravljenje sedanje bede sv oče z. bistrim pogledom razkriva
korenine vsega nereda
Bodisi današnje gospodurstvo kakor tudi soci-jalizcm gledata izključno na zemeljsko stran in pozabljata na Boga in na večnost. Glavno zdravilno sredstvo jc treba tedaj dati tej korenini. Srce in duhu jc treba obrniti k Bogu in jii napolniti z višjimi iu plemenitejšimi prizadevanji. V ta namen je treba brez odloga za počuti temeljilo nravno obnovo, obnovo vlade pravice, ki naj vsemu družabnemu gospodarstvu dn svoj pečat. Tudi potem bo še ostalo dovolj prostora za iidejstvovnnje ljubezni, ki jc in bo vedno ostala edina prisiliti in močna vez, ki Im> ljudi združila v enoto prave družine.
Pri tej obnovi družbe na |x>dlagi Evangelija iu krščanske ljubezni morajo sodelovati vsi ljudje, ki so dobre volje. Zato sv. oče z veseljem zre mnogoštevilna prizadevanju in prireditve v raznih deželah kakor tudi vnemo, s katero sc ne le duhovščina ampak tudi la jiki pa tudi mladina udejstviljejo v duhu Katoliške akcije. /. očetovskimi besedami daje sv. oče j*>-guina za nadaljno vnemo in prizadevanja temu vzvišenemu smotru. Čc bi se pa stvari razvile v smeri, ki nasprotuje krščanskim načelom, kar mnogi žele in pričakujejo, bi bilo to strahovit polom. Cerkev se sumu zase nima kaj bati, ker ve, da ji jc obljubljeno, tla ostane nepremagljiva. Ampak Cerkev sc boji zn toliko svojih otrok, za tako mnogo duš. ki bodo pogubljene. Zalo mora vsakdo nu svoje mesto in v svojem delokrogu sodelovati za skupni blagor v jmjiolni edinosti iu složuosti ter ničesar drugega ne iskati, kakor božje stvari in Kraljestva Jezusa Kristusa.
I a očetov ski opomin jc višek znamenite okrožnice, ki jo ,sv. oče nuja v dragocen jubilejni dar svojim ljubljenim sinovom in vsemu svetu. Na koncu prosi Boga za božji blagoslov.
Proces proti katoličanom v Litvi
Vorno sodišča v Kovnu - Senzacionalna izjava Voldemarasa
Kovno. 17. maja. s. Te dni se je pričel pred vojnim sodiščem proces proti osmim dijakom katoliške dijaške zveze Ateitininkai , štirim duhovnikom in dvema sodelavcema katoliške akcije. Sodišču predseduje polkovnik Budrevic.ius, državni pravdnik je major Gudavieius. Zagovorniki so najbolj znani odvetniki Litve najrazličnejših struj, ki so se deloma prostovoljno ponudili obtožencem, da jih branijo. Javnost ima obtožence za pred-bojevnike za svobodo organizacij, za pravičnost in naravne človečanske pravice pod diktaturo. V začetku razprave je bila na povelje vojnega ministra javnost, vključivši časnikarje, izključena, sodna dvorana pa zastražena s policisti. Sodno poslopje je radi tega oblegano od občinstva in dijaštva. Policija je že
I izvršila več aretacij. Preteklo nedeljo so bili po vseh cerkvah države verniki s prižnic pozvani. naj molijo za srečen izid procesa. Odnošaji vlade do Vatikana so se še bol j poslabšali. Računajo s popolnim prelomom, litvin-ski poslanik pri Vatikanu je odpoklican in se je vrnil v Kovno.
Kakor znano, je bivši ministrski predsednik in zunanji minister prof. Voldemaras leta 1927. sklenil s sv. stolico konkordat, ki se ga pa žal ni držal, pač pa je začel boj proti katoličanom. Ko je leta 1929. Voldemaras radi spletk svojih lastnih strankinih pristašev — nacionalistov — padel, niso nacionalisti imeli boljšega dela, kakor da so konflikt s katoličani poostrili Ker je položaj nacionalistov vedno bolj ogrožen, skuša Vol-
Goreči samostani ▼ Španiji. O napadu poulične drubali na samostane in cerkve v Španiji so sedaj došle prve siike. NaSe siike kažejo: (ievo zgoraj) republikanske čete pripravljene, da branijo neki samostan pred druhaljo — (levo spodaj) goreči jezuitski samostan v Madridu — (desno) goreči nunski samostan v španskem glavnem mestu. Skoda je tem večja, ker ie druhal zmetala razne
dragocenosti skozi okna na ulico.
deiiinras sedaj priti v stik v katoličani in je podal naslednjo značilno izjavo proti svojim bivšim strankinim prijateljem:
»Sedanji boj vlade s cerkvijo, je kulturni boj. ki prizadeva Litvi nepopisno škodo. Za papeža, ki ima pod seboj več kakor 300 milijonov katoličanov, pomeni Litva malo, nasprotno pa je simpatija papeža in katoličanov vsega sveta za nas dragocena. Da državni predsednik Smetona ni iiotel sprejeti papež-kega nuncija Bartolonija, ko se je vrnil iz Rima, je nezaslišana žalitev papeža. Da sveta stolica nato ni prekinila odnosajev z Litvo, je vzrok, ker je sedanji vladi spregledala pomanjkanje politične zrelosti in vzgoje in ket je prepričana, da se vlada ne zaveda da-lekosežnosti svojih korakov. Cerkev bo izšla iz te vojne kot zmagovalka, država pa bo imela nepregledno škodo.«
Ta izjava Voldemarasa je udarila v vladni tabor kakor strela z jasnega neba. Pismo s to izjavo je kriminalna policija takoj zaplenila.
Zanimiva razsodba
haašhega razsodišča
glede obiska manjšinskih šol v poljski šileziji
Haag, 17. maja. j. V petek dopoldne se je v tukajšnji Mirovni palači vršila javna seja haaškega razsodišča, katere so se med drugimi udeležili tudi številni zastopniki haaškega diplomatskega zbora. Seja je razpravljala o poljsko-nemškem sporu glede obiska nemških manjšinskih šol v poljski Gornji Šle-ziji. Šlo je za to, če ima družinski oče v poljski Gornji Šleziji pravico odločiti, ali pošlje svojega otroka v poljsko ali v nemško manjšinsko šolo. Poljska vlada je zastopala v Haagu stališče, da pripada v tej zadevi odločitev poljskim oblastem, ne pa družinskemu očetu. Haaško razsodišče pa je odločilo, da mora biti staršem na prosto dano, v katero šolo hočejo pošiljati svoje otroke. Ta odločitev je bila sprejeta z 11 glasovi proti edinemu glasu poljskega zastopnika.
Zaimis na Dunaju
Atene, 17. maja. s. Predsednik republike Zaimis je včeraj odpotoval na Dunaj, kjer bo ostal ineognito 30 do 40 dni. Za čas njegove odsotnosti je prevzel ministrski svet posle predsednika.
Krvavi nemiri v Kairu
Kairo, 17. maja. s. Pri včerajšnjih nemirih je bilo 24 oseb ubitih, 180 pa ranjenih. Med ranjenci je 30 policisto«.
Konferenca žena za svetovni mir
in razorožitev
Belgrad. IT. maja. 1. Te dni je jugoslovun-. skrt prestolicu sprejela v svojo sredino najod-lienejše zastopnice ženskih organizacij iz vsega -vela. Zastopnice \ seh ženskih kulturnih organizacij so prispele v Belgrad, da prisostvujejo konferenci /ena zu svetovni mir in ruzoroževa-lije. konferenci predseduje kot častmi predsed-seduica ga. ( hupman C-utt, ki jc obenem prva predsednica mednarodne. zvezo za pravico ženskega gluso\auju. Vse seje \odi predsednica te lige Rutli Morgan, delegatinja Zedinjenih držav S-v. Amerike, konferenci prisostvujejo zastopnice I" držav. Vnglijo zastopa ga. Corbett Aph-by, Nemčijo ga. dr. Ulrich-Bcil, Bolgarijo ga. Ivanova, littneijo ga. Maluterre-Seliere, Grčijo im. Papudiinitrios, llolandijo Rozu Munnonc, Madjarsko M. \ uiiiberv. Itali jo Giorgia Quarta-ra. Poljsko Scelugovsku. Romunijo prineezinja Cantapudeii in gu. Juneunesen, Švedsko ga. Le-i lic Liivvgren, Češkoslovaško llneskova, Turčijo gu. Seniku Raitb. Uruguuj dr. Pavlina Luizi, Švico l milic (mini. Lukscnburg Julie Noeden. Jugoslavijo zastopata i>redsednica Zveze za ženski »fkret gdč. Alojzija Štebi in Lcposlavu Simič.
Danes < lopo Id ne ob pol II se je vršila v dvorani belgrajske univerze svečana otvoritev konference, ki bo tra jala od 17. do 10. t. m. Med navzočimi jc bilo opaziti tudi nn jmarkantnejše predstavnice jugoslovanskega ženstva, ki so do dobra napolnile obširno dvorano. Njeno Veličanstvo kraljico Marijo jc zastopala dvorna duma gdč. Milk i Grujič, vojnega ministra general Miliujlo Bedi, min. predsednika gen. inšpektor 'Judimirov ič; od diplomatskega zbora smo opazili francoskega poslaniku Emilu Darda. angleškega |K)slanika dr. Ilendersona. ce-koslov. podaniku dr. I liederju, poljskega poslaniku Bn-
binskega, grškega poslanika Melanda ter ltol-garskegu odpravnika jioslov Stojilova. konferenco je o tvorila predsednica Rutli Morgan, ki je uvodoma pozdravila zastopnika drž. oblatiti ter navzoče delegafinje 17 držav. Predsednica Alijančne zvezo žena gdč. Corbett Aphby jc nato predstavila konferenci vse dcleg.it i nje na kongresu. Pozdravne, govore so imele šc naslednje: Predsednica ženskega gibanju v Jugoslaviji gdč. \lojzija štebi, pomočnik zununjega ministra dr. Ljubo Bakotič in podpredsednik belgrajske občine. dr. Milan Stojudinovič.
Nato je Imela predsednica gdč. Corbett Aphby predavanje, v katerem je popisala namen Zveze žena, ki gre zu dosego popolnega svetovnega miru. Ga. Ruth Morgan je imela predavanje, v katerem je poudarjala teži no svetovne gospodarske krize ter razlagala naloge ženstva za omiljenje današnjega težkega gospodarskega stanja, v katerem se nahaja človeška družba.
V itueuu mednarodne zveze akademsko izobraženih žena je govorila doktorira Albalala. Potem je pozdravila konferenco v imenu iberskih ter španjolskib amerikanskih žena gdč. dr. Pavlina Luizi, deleuatinja Urujiuaja. Nato je izrekla dobrodošlico v imenu jugoslovanske lige za D. N. dr. Ibrovae.
Po končani konferenci so se delegatinje.podale na razstavo, katero je priredilo Kolo srbskih sestara v čast inozemskim gostom.
Popoldne ob jjol štirih se je konferenca nadaljevala. Na dnevnem redu je bila razprava o svetovni gospodarski krizi. K stvari so govorile gdč. Delaisi iz Francije, dr. Elza Ulrich-Beil iz Nemčije in romunska prineezinja Cantapuden. — Zvečer je bila v čast delegatinj svečana soareja v paviljonu Cvetke Suzorič na Kalimegdanu.
Za omiljenje svetovne gosp. krize
Ženeva, I", inuja. AA. Po sobotni razpravi c evropskem odboru o nemškem, italijanskem in francoskem gospodarskem načrtu izgleda, da jih bodo predložili v nadaljuo razpravo pododboru. ker italijanski zunanji minister Grandi odločno nasprotuje nekaterim zamislim francoskega in nemškega osnutka. Prav tako se pro-tivi nekaterim točkam teh načrtov tudi francoski zunanji minister Briand. Pojasnilo o francoskem gospodarskem načrtu, ki ga je |)odnl francoski državni tajnik Poncet, gu ni preveč pojasnilo. Povedal ni veliko novega. Nekateri uuglnšujo. du so poskusili udejstviti neke ideje francoskega načrtu že. prej. da pu niso imeli uspehu, lako poudarjajo, du je kontrola Dru-;tvu narodov nad financami nekaterih držav neizvedljiva. ker da so gospodarske razmere sedaj popolnemu različne od onih. ki so vladale v inflacijski dobi. Dal je naglasa jo. da Društvo narodov nima namena otežkočiti normalnega razvoja izmenjave kapitala. To nalogo mora oprav-jati svetovnu banka /a mednarodna izplačila v Buzlu.
Rezultat sobotne debate pa je. da so se delegati prepričali o potrebi energičnih korakov. Li se omili sedanja svetovna gospodarska kriza.
Francoska spomenica
proti carinski uniji
Ženeva, 17. maja. u. Francoska delegacija je porabila nedeljo za to, da je izdala že napovedano spomenico proti nameravani nemško-avstrijski carinski uniji. Spomenica je pa očividuo nameravana priprava za veliko debato, ki se bo začela jutri v svetu D. N., pa so jo prvotno nameravali razdelili šele pri
Sijajen uspeh mladega šahov, mojstra Pirca
Tretja partija med velemojstrom Spielmannom in Pirccm je končala z zmago Pirca.
Maribor. 17. maja.
Danes dopoldne, se je nadaljevala tretja partija med velemojstrom Spielmannom in Pirccm, ki je bila včeraj po 55. potezi prekinjena ob boljšem stanju Pirca. Svojo boljšo pozicijo jc znal Pire izkoristiti in se jc danes Spielmann po 60. potezi udal. Stanje po tretji partiji jc: Pire 2 točki, Spielmann I točka. Mariborčani so vsekakor sprejeli z veseljem na znanje redek uspeh mladega talentiranega Mariborčana.
Odličen Francoz v Ljubljani
Ljubljana, 17. maja. AA. Z današnjim popoldanskim brzovlakom je ob 17.20 prispel iz Zagreba v Ljubljano profesor na College de France v Parizu g. Antoine Meillet, znameniti jezikoslovec in predsednik instituta za slovanske sludije v Parizu. Na kolodvoru so ga sprejeli prav številni odlični predstavniki, tako v imenu ljubljanske univerze dekan filozofske fakultete dr. Jakob Kele-mina in univ. prof. dr. Fran Ramovš in dr. Karel Oštir. Nadalje so bili navzoči: zastopnik francoskega instituta lektor Marcel Vey, tajnik Boris Jaklič in prof. Prezelj.
Odlični znanstvenik bo jutri v ponedeljek ob 18 predaval v zbornici univerze o najstarejših fazah do evropskih jezikov, saj je g. prof. Meillet svetovno znan indoevropist. Na čast slavnemu gostu priredi naša univerza jutri slavnostno večerjo v holelu »Bellevue«.
Obvarujete se poznejših očitkov, če privadite
svoje otroke ob pravem času na vsakdanjo nego zob in ust z Odoloml Razkužujoči učinek te ustne vode, ki jo priporočajo zdravniki specijalisti, obvaruje ntrnkc pred zobno gnilobo in njenitui posledicami ter jim da zdravo in čisto sapo. Odol pomeni izvir zdravja in veselja v otrokovem življenju! Ima moč x vsaki kaplji;
začetku razprave v svetu D. N. Vzrok za to, da so spomenico nenadoma izdali že v nedeljo, je ta, da se je proti dogovoru že v soboto začela razprava o carinski uniji v evropski komisiji. Tako se je bomba razpočila predčasno in je francoska delegacija pospešila izdajo spomenice, v kateri dokazuje z gospodarskimi, političnimi in predvsem juri-dičnimi argumenti nedopustnost te carinske unije.
Po včerajšnjem govoru italijanskega zunanjega ministra Grandija je jasno, da ta avstrijsko-nemški carinski načrt razven v Nemčiji in Avstriji nima mnogo prijateljev.
Madžari demonstrirajo
Budimpešta, 17. maja. ž. Ob majskem zase-* danju sveta D. N. v Ženevi je danes madjars&a liga za revizijo mirovnih pogodb skupno z drugimi madjarskimi patriotičnimi organizacijami priredila po vsej Madjarski manifestacije proti trianonski mirovni pogodbi. V Budimpešti sami se je demonstracijskega sprevoda udeležilo 500 avtomobilov in nad 100.000 ljudi. Na trgu Svobode je govorilo več govornikov proti vsiljenemu miru. Poslali so brzojavko svetu D. N., v kateri naglašajo nevzdržnost trianonske mirovne pogodbe in njeno takojšnjo revizijo. Poleg drugih govornikov so govorili tudi inozemski delegati, med njimi italijanski časnikar Gino Cuchetti, predsednik macedonskega narodnega odbora Eftimov, in delegata slovaške svetovne zveze ter zveze slovaških emigrantov. Zborovanje je poteklo brez incidenta.
Živan Živanovič f
Belgrad, 17. maja. L Danes popoldne je umrl v Belgradu znani bivši politik in srbski književnik Živan Živanovič. — Rojen je bil leta 1854. in je bil večkrat narodni poslanec liberalne stranke v bivši kraljevini Srbiji in zavzel tudi dvakrat mesto prosvetnega ministra in ministrstva za narodno prehrano. Do leta 1924. je bil redni član državnega sveta.
Prometne nesreče
Pariz, 17. maja. s. Na progi Albi-Castres v južni Franciji je snoči nedaleč od Mous-quette iztiril osebni vlak, katerega sta radi napete proge vlekli dve lokomotivi. Obe lokomotivi in trije osebni vagoni so padli čez precej visok železniški nasip. Ostali vagoni so ostali ua tračnicah. En strojevodja in dva potnika so bili ubiti, 6 potuikov je ranjenih. Druga prometna nesreča se je pripetila včeraj zvečer pri Beauvaisu v bližini Pariza. Neki tovorni avtomobil je padel, najbrže, ker je odpovedal volan, v 12 m globoko jamo ob cesti. Šofer in en delavec sta skočila z avtomobila, da bi se tako rešila, prišla pa sta pod avtomobilova kolesa, ki so ju zmečkala. Tri druge delavce so nezavestne in z zlomljenimi udi izvlekli izpod avtombila in jih prepeljali \ bolnišnico. Njihovo stanje je brezupno.
Essen, 17. maja. s. Včeraj se je v bližini kolodvora Essen-Nord pripetila težka železniška nesreča. Ob ranžirno lokomotivo je zadel tovorni vlak, ki je vozil s kolodvora, s tako silo, da je padla s tračnic na prometno cesto. Kurjač in strojevodja sta bila težko ranjena in sta kmalu po nesreči umrla
Strašen požar
na Japonskem
Tokio, 17. maja. s. Iz Akite na severnem Japonskem poročajo, da je strašen požar vpepelil nad 600 hiš. Požar je divjal več ur. Boje se, da je zgorelo tudi več ljudi, vendar podrobnosti o tem ie niso znane. To je že četrti velik požar, ki je tekom dobrega tedna divjal na Jauonskem.
Generalna stavka
v severni Franciji
Pariš, 17. maja. U. Jutri se bo začela generalna stavka v tekstilni industriji severne Francije na ozemlju Roubaix Tour-qoin, kjer se nahaja 400 industrij z več kot 120.000 delavci. Zveza tekstilnih delavcev se je sicer odrekla 10odstotnemu znižanju mezd, zato pa je zahtevala, da se odpravijo 4odst. premije za akordno delo. Delavske strokovne zveze so to zahtevo odklonUe, ker pomeni to dejansko znižanje mezd za 4 odstotke, pri čemer se industrija ni odrekla nadaljnjemu znižanju. Oblasti so poslale v to ozemlje 15 čet orožništva.
Kralj Amanulah tožen
Pariš, 17. maja. U. Pariško sodišče bo imelo te dni razpravljati o veliki tožbi za odškodnino, ki izvira iz svoječasuega nakupovanja orožja po bivšem afganistanskem kralju Amanullahu. Afganistanski poslanik v Parizu Gulani Nabi kan je leta 1028. dal naročilo ruskemu emigrantu iug. Hanukjevu, da nakupi za kralja Amanullaha 50.000 pušk, popolnoma opremljenih, in 50 milijonov nabojev. Hanukjev je naročilo sprejel, potem pa je dobil še nadaljnji nalog, da izposlujc posojilo 50 milijonov frankov za financiranje te kupčije. Drugi dau jo šel inženjer v London •>n dobil v angleškem vojnem ministrstvu zahtevano šte- ilo pušk. Nek ol ili o časa pozneje se mu je posrečilo uajti tudi dve finančni skupini, ki sta bili pripravljeni financirati to kupčijo. Londonski afganistanski poslanik pa je izjavil, ko je finančna skupina zahtevah jamstva za posojilo, da sme podpisati samo akceptirane menice. Ker v Londonu kljub pooblastilu pariškega afganistanskega posla-tčii niso hoteli poznati menic, je vsa kupčija propadla. Par mcsecev nato je bil pa Amanullah pregnan iz Afganistana, njegov pariški poslanik pa zamenjan z drugim. Ru-
ski inženjer Ilanukjev je sedaj vložil odškodninsko tožbo proti bivšemu poslaniku in kralju Amanullahu. V tožbi zahteva 115 milijonov frankov kot odškodnino za prelomitev pogodbe, povračilo stroškov in izgubo dobička.
Trije letalci se ubili
Stockliolm. 17. maju. I . V bližini Viiste-issa se je včeraj ponesrečilo vojaško letalo tipa sHansus. Strmogla v ilo je ua tla takoj nato, ko se je dvignilo v zrak. Vsi trije letalci so mrtvi. Med njimi je tudi narednik Sveusou, ki se je svoječasno udeležil švedske pomožne eks pedicijo na Spitzberge, du reši Nobila.
Tragedija v gronladskem ledu
Junaška smrt učenjaka dr. Wegenerja
Berlin, 16. milja.
Sem je prispela rudio-brzojnvka rešilne e. k špedicije, ki je v Grenlandiji iskalu pogrešanega nemškega učenjaka dr. VVegenerja. Ta brzojavka že podrobneje opisuje tragedijo, ki se je odigrala tam v zadnji zimi. Po 40dnevnem truda-polnem maršu, je dr. Wegener 30. oktrobra lanskega leta dosegel neko postajo, ki leži nekako v sredini Grenlandije in je oddaljena od njene vzhodne obale 500 kilometrov, od zapadne pa 400 kilometrov. Njegovemu spremljevalcu dr. L0weju so zmrznili vsi prsti na nogah. Kljub silni utrujenosti pa si je dr. NVegener dovolil le p-oldrug dan počitka iu takoj nato odšel s svojim grbnlandskiiu spremljevalcem proti zapadu. Očividno je nameraval dospeti do glavnega dela ekspedicije na zapadu Grenlandije.
Pri iskanju dr. Wegenerjevih sledov je rešilna ekspedicija našla 150 kilometrov od izhodišča dr. \Vegenerjeve suni. 00 kilometrov naprej pa je našla njegovo smučI, ki jih je zasadil v sneg kakor kažijiot. To tio zadnji ostanki, ki so jih našli od dr. Wegenerja. Skoro ui več nobenega dvoma, da je genialni učenjak uašel v večnem ledu smrt.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno. Temperatura se bo le malo izpremenila.
NEDELJSKI ŠPORT
Gradjanski-Primorje 2 si (Ost)
Zagreb. 17. mnja. ž. Na igrišču Gradjanskega se je danes zbralo 3500 ljudi. Odigrala se je tekma za prvenstvo lige med ljubljanskim Primorjem in zagrebškim Gradjanskim. Tekmo je sodil dobro ing. Popovič iz Belgrada. V pričetku igre je Gradjanski ostro startal. V prvi minuti že je Jančigaj branil oster strel. Indirektni strel na gol rešita branilca. V četrti minuti pride P. do nasprotnikovega gola in doseže kot. ki ga pa za-strelja out. Igra se nervozno. Nobeno moštvo se ne more prav razviti. V 8. minuti kot za Gradjanski. V 0. min. strelja desno krilo ostro v vrata P. Jančigaj brani odlično. V 11. min. ustavita branilca G. nevaren napad P. V prihodnji minuti kot za (i. Nato odprta igra. P. se znajde in igra odlično. Radi sijajne igre P. se G. odloča k opreznejši igri.
V	17. minuti lovi Jančigaj mojstrsko oster strel Stankoviča. V 18. min. odbije branilec G. napad Primorjašev z glavo. Nato dva kota za G. V 23. min. vrže Slamič iz sredine igrišča žogo do nasprotnikovih vrat, domačim branilcem pa se posreči odbili nevaren napad, v 27. min. ujame Slapar žogo, prodira sani proti golu, preigra branilca in strelja neubranljivo z desne strani v levi kot: prvi gol za goste! Med zagrebško publiko veliko iznenadenje. Slapar zopet nevarno napada, vendar ga Rakovič ustavi. G. hoče na vsak način izravnati, Jančigaj pa bravurozno brani vsak strel G. napada. V primorskem napadu je Slapar izvrsten, tako v startu kakor v igri in kombinaciji. Prvi polčas se konča z 1:0 za goste, kljub temu, da so imeli domači večkrat prilike do izravnanja.
V	42. min. kot za G. Pred golom nastane gnječa. Jančigaj pa hazardira ter sigurno vjaine žogo iz gnječe.
Po odmoru G. ostro napada. Primorski igralci se omejijo le na obrambo. V 22. min. Slamič faula, prosti strel Stankoviča gre preko zidu-: v levi ogel gola, vendar Jančigaj sigurno in mojstrsko vjame žogo. Igra postaja ostrejša. Sodnik ima mnogo posla. Po mnogih uapadih G. se mu posreči izenačiti. Jančigaj še nadalje izvrstno brani. Tik pred koncem pa zabije G. zmugonosni gol.
Ostale tekme lig
Osijek, 17. maja. ž. Prvenstvena tekma med Subotiško Bačko in Gradjanskim iz Velikega Bečkereku je končala s 5:t (2:t) za Gradjanski.
Subotica, 17. maja. ž. Prvenstvena tekma meti Sundom iu oeije.ško Slavijo jc končala z, 1:0 v korist Slavije.
Belgrad, 17. maja. ž. BSK je premagal v prvenstveni tekmi Jug iz Skoplja z 7:0 (5:0). Jug je igral zelo raztrgano.
Sarajevo, 17. maja. ž. DanaSnja tekma za državno prvenstvo v sarajevski ligi med Sa-škom in Slavijo je iznenadila, Sašk jc sigurno zmagal s 5:0.
Novi Sad, 17. maja. ž. Ligina prvenstvena tekma med tukajšnjo Vojvodino in Obiličem iz, Vel. Beokereka je končala s 6:5 (0:2) v korist Vojvodini.
JAVORNIK : DISK 4:1 (1:1).
V Domžalah se je vršila zadnja tekma za
Srvenstvo pokrajine. Zmagal je Javornik po lepi i napeti igri. Prvenstvo je sicer končano, ker je pa Javornik vložil na L. N. P. radi tekme z Ela-110111 protest, se bo najbrže tekma morala ponoviti V nasprotnem slučaju si je pa prvenstvo i>o-krajine priboril Elan.
Zanimanje za tekmo je bilo veliko, prisostvovalo jo okoli 500 gledalcev. Doražalcj so pa priredili tudi promonadni koncert. Sodil je pu dobro g. Cimperman.
Otvoritev lahkoatletske
sezone
Včeraj j« priredila IUrija prvi letošnji miting, rrtlla se je sicer že ena prireditev — junioraka —, vendar je smatrati včerajšnjo prireditev kol otvoritveno. To pa radi tega, ker je startalo veliko ftevilo atUtov-senioriev. Star tali &o atleti iz Za-
greba, Maribora in pa domači. Vkljub temu, da je bila to prva prireditev in je bilo mogoče prav malo trenirati, bi sodili po udeležbi, da smo že sredi sezone, rezultati pa pokažejo seveda drugače. Z izjemo skoka ob palici ni bil dosežen nikjer dober rezultat. No, ne samo na rezultatih, temveč tudi na organizaciji prireditve je bilo videti pričetek sezone. Program se je zelo počasi izvajal in poleg tega tudi nepraktično. Lahko bi se vršili po dve panogi skupaj in bi bila prireditev veliko bolj zanimiva. Prisostvovalo je precej gledalcev.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
100 m: 1. Kovačič (Primorje), 2. Stepišnik (Ilirija) 12.3, 3. Orel (Ilirija) (6 tekmovalcev).
Met krogle: 1. Zupančič Neli 11.98 (Ilirija), 2. Jeglič 11.54 (Ilirija), 3. Stepišnik Milan ;ij,bt}6 (Ilirija). Tekmovalcev 6.
Tek 1500 m: 1. Kumer K. 4:30.6 (Maratfcon), 2. Sporn 4:36.8 (Ilirija), 3. Ogrin (Primorje). Tekmovalcev 7.
Skok v višino: Juniorji skupina A: 1, Tršar 1.45 (Primorje), 2. Pribošek 1.40 (Ilirija).
Juniorji skupina B: 1. Gerzinič Leo 1.45 (Ilirija), 2. Vesenjak 1.45 (Ilirija), 3. Suiteršič 1.35 (Ilirija).
Seniorji: 1. Kallay L. 1.70 (Marathon), 2. Župančič Neli 1.65 (Ilirija), 3. Finec 1.60 (Ilirija), 4. Jeglič 1.60 (Ilirija). Tekmovalcev 11.
100 m: Juniorji skupina B: 1. predtek: 1. Vesenjak 13.2 (Ilirija), 2. Tršar (Primorje), 3. Nagy E. (Ilirija).
2. predtek: 1. Glavnik L. 13.2 (Ilirija), 2. Kosec (Primorje), Gogala (Ilirija).
Finale skupine B: 1. Kosec 13.2 (Primorje), 2. Vesenjak (Ilirija), 3. Tršar (Primorje).
100 m: Juniorji sk. C: 1. Ribnikar 12.8 (Primorje), Černelič, 3. Raič.
Metanje diska: 1. Kallav 34.16 (M), 2. Župančič N. 33.85 (I), 3. Stepišnik M. 32.06 (I).
t,	L Korče 55 2 Z Putinja 56.3 (P),
J. riabič (1).
Skok ob palici: 1. Župančič N. 3.10 (I), 2. Oro-szy 3 (1), Kallay 2.90 (Marathon).
1000 m juniorji C: 1. Glavnik L. 3 minute, 2. Heric (Železničar), 3. Pogačnik (P) in Glavnik M. (I) istočasno.
Skok v daljavo: 1. Korče 6.44 (P), 2. Outrata 5.98 (I), Stepišnik 5.805.
5000 m: 1. Krevs 17:8.8 (P), 2. Podpečan (Železničar), 3. Sporn.
Metanje kladiva: 1. Stepišnik M. 34.23 (l), 2. Neli 32.15 (I), 3. Kallav 27.30.
Štafeta 4 X100 m: 1. SK Ilirija (Neli, Orel, liabic, Stepišnik).
2. ASK Primorje (Raič, Kosec, Putinja, Ko-vaeič).
Mariborski spori
Maribor, 17. maja.
Danes se je v Mariboru igralo drugo kolo medklubskega državnega prvenstva v tenisu, iu sicer sfa se srečala mi igrišču S. K. Rapida S. K. Ptuj m S k. Rapid. Zmagal je Rapid z 8:1. Prihodnje kolo se igra prihodnjo nedeljo v Mariboru med S. K. Rnpidom iu zmagovalcem iz tekme Cakovae:/uiar.
Slavnostna otvoritev uoTih teniških igrišč iu klnbovega doma L S. S. K. Maribor. S. S. K. Maribor je ponovno dokazal, da spada med ona društva. ki so si stekla za kulturno povzdigo obmejne metropole kar največ zaslug. Po graditvi nogometnega igrišču s tribuno in drugimi potrebnimi stranskimi prostori, je kot prvi postavil zares za šport idealno zatočišče telesne kulture iu higiene. Postavil je odlično teniško igrišče. Slavnostne otvoritve se je udeležil tudi zastopnik banske uprave dr. Potočnik, zastopnik mestne občine dr. Lipold in drugi odlični gostje. Svečano razpo-lozenje je bilo živ dokaz, kako visoko znajo tukajšnji krogi ceniti napravo, ki jo je postavil 'n, klub po dolgem trudapolnem delu. Blagoslovitev prostorov in doma je izvršil g. prof. teologije Bogovic, ki je. s krasnim nagovorom orisal pomen športa v današnji dobi. Prisotni so njegov govor burno aklamirall. Nato so .-i gostje ogledali Sov« športne naprave. Opoldne se je potein razvil živahen turnir celotnega klubovega članstva.
•S. K. Ilirija: S. K. Železničar 2:1 (1:0). I)n-nes je po daljšem presledku gostovala v Mariboru zopet ljubljanska Ilirija ler je odigrala s tukajšnjim S. K. Železničarjem prijateljsko tekmo. Gostje so sicer odnesli zmago, lorl« hi zmago ni bila prepričevalna. Domačini so bili ves čas igre v premoči, toda radi slabe igre geleitničar&kegn napadu niso dosegli rezulliiUt, ki bi odgovarjal izteku igre. Sodil je jako dobro dr. Plauinšek.
Slovesna blagoslovitev
dupleškega mosta
r%	Maribor, 17. maju.
Že v zgodnjih jutranjih urah so so odpravile množic« l< slovesni otvoritvi ni blagoslovitvi /.gor-niedupleškogh mostu, ki je bil že lansko leto te-seni Izročen javnemu prometu. Tri deklico od Sv. Martina, Žitniške vnsi iu Sv. Miklavža so v lepih deklamacijah pozdravile dušic goste na lesnem bregu Drave. Vse goste je nato pozdravil predsednik pripravljalnega odbora .tanko Kostanj-šek s sledečim nagovorom:
Ne samo v imenu odbora, ampak prav posebno v imenu celokupnega prebivalstva ter v imenu vseb občin, ki so dolga leta zaman prosile oblasti in vlade, da jim uresničijo njihove želje, v imenu celega naroda na levem in desnem bregu Drave, se radujent, da se je s skupnimi močmi posrečilo postaviti most čez deročo Dravo.
Imenoma mi je čast pozdraviti zastopniku kraljeve vlade pooblaščenca banu, inšpektorja dr. Scbaubacba. oba okrajna načelnika dr. lpavca in dr. Harinii. poduačelnika okraju Ptuj dr. Brutino, načelnika cestnega oill>ora in mesta Maribor dr. .luvann, župana mesta Ptuja in načelnika ptujskega cestnega odbora g. Brenčiča. uadsvetniku fier-neta, bivšega predsednika mariborske oblasti dr. Leskovarja, bivšega gerento dr. Vebieta, velikega našega dobrolnika grofa Herbersteina. upravitelja Herbersteinovih posestev g. Keglja, zastopnike časopisja in župane vseh domačih občin, vsa društva iu korporacije. Bodite nain vsi prisrčno po-rdravljeni in Vam kličem: Naš slovenski dobro-■lošli!
Po pozdravuem govoru je pevski zbor Ja-drau iz Maribora zapel pesem Iz bratskog za-crljaja . Nato je pred oltarjem, ki ie bil postavljen sredi uiostu. opravil obrede blagoslovitve mosta stolni župnik insgr. Umek, nakar je bral svečano .našo ob asistenci dekana Sagaja, župnika Starca ii župnika Potočnika. Stolni župnik msgr. Umek ';e imel krasno, globoko zamišljeno pridigo. Med
mašo je pel pevski zbor Jadrana . Po svečanih obredih je razložil bivši narodni poslanec, ua-čelnik cestnega odboru Franjo Žebot pred več ti-sočglavo množico v lepi besedi zgodovino mosta:
Današnja slovesnost priča, kaj se lahko doseže za napredek ljudstva in domovine, za gospodarsko zboljšanje naše. lepe domovine, ako sc dela v slogi, v medsebojnem razumevanju in po geslu: kar more. to mož je storiti dolžan. Cele decenije pred svetovno vojno, ko so bile gospodarske razmere mnogo bolj godne nego danes, so se naši prednamci borili in potegovali za nov most čez deročo Dravo ali, žali Bog:, niso uspeli. Naši narodni nasprotniki, ki niso imeli v svojih rokah le vajeti, ampak tudi politično in gospodarsko moč, niso hoteli dati tem lepim slovenskim krajem prometne zveze. Zakaj ne? Zgodovinska nesreča je: ker je (u bival slovenski rod, slovenski kmet. Ta jc imel samo pravico in dolžnost plačevati davke, služiti cesarja: niti narodnih, ijiti gospodarskih pravic mu niso privoščili. Skozi desetletja so stavili našemu narodu v teh krajih toliko zaprek, da bi lahko o tem govorili dneve in dneve. Borba za ta most jc dokaz, da ne pretiravam. In ko snto postali sami svoji, ko je Sloveuec postal gospodar na svoji zemlji, smo s skupnimi močmi in s složnim delom uspeli, da smo zgradili v tem lepem kosu slovenske zemlje to, kar smo si iskreno želeli leta in leta.
Nato jc v kratkih in jedrnatih besedah po-dal zgodoviuo in težko borb • za uresničenje želje okoliških občin, zgraditi preko Drave most. ki je bil tako nujno potreben.
Po slovesnem govoru g-. Kranja Žcbotu so jc vršil slavnostni banket v Pakčičcvi gostilni, katerega so se udeležili zastopuiki vseli oblasti. ki so bili nnvzoči pri blagoslovitv mosta. Z banketa so poslali udnnostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko g. predsedniku vlade.
Najfinejša moka nI tako fina kakor prašek, ki se podeluje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro in čuva Vaše zobje.
Po Jugoslaviji
Ljubljanska nedelja
Kriza promenade - Fotografski atentati - Amaterski strelci - Slovo koroških Slovencev - Ktolulanfe na trga - Dve nesreči
Ljubljana, 17. maja.
Naši zgodovinarji ue bo.lo kljub vsej svoji pretirani ljubezni do preteklosti nt do najmanjših javnih dogodkov nekoč mogli skoraj ničesar povedati o današnji nedelji v Ljubljani. Običajno ljudsko preseljevanje skoraj nI vredno omembe, saj jc vsakdo, ki se je količkaj zanimal za vreme, takoj Uganil, da ju prav malo Ljubljančanov ostalo v uiestu. Dandanes ie že tako, da se med vsemi stvarmi najslabše obnese optimizem. Optimizem v IžbMjšanje gospodarske krize na primer se ni, puč fla se je danes izjemoma obuesel optimizem Ljubljančanov v lepo vreme.
Ljubljana doživlja poleg vseb mogočih kriz še eno, in sicer prav resno krizo, namreč kri*« promenade. Včusib so bile gov/iriro o losunosti ljubljanske promenade samo simboličuo opravljanje, ampak ljubljausku promenada je te dni postala resnično, dasi zaenkrat samo napol lesena. Današnja dopoldanska promenada pa je imela poleg te lesene ovire še drugo, namreč v neurejenosti tivolskega drevoreda. Da se Ljubljančani nikakor ne morejo otresti ljubezni do Tivoliju, pa jc dokazal današnji obisk v nekdanjem glavnem drevoredu in vseh stranskih tivolskih pote.b. Če pa je imel kdo nekoč na ljubljanski promenadi smolo v simboličnem pomenu besede, jo mogel danes s promenade v Šelenburgovi ulici odnesti nekaj smolo tudi na podpiatib.
Za preganjanje dolgočasja Ljubljančanov in '.u laskanje njihovih sainoljubnosti, je bil prav dobrodošel domlslek nekega fotografa, ki že nekaj časa uprizarja prave fotografsko atentate na nič sluteče ali pa žc na vse najhujše pripravljene pasante na ulicah ter jib filma . Ali ni to krasno, ko more biti vsak svoj lastni filmski junak«? To -filmanje pa se jo danes dopoldue in še tudi popoldne razpaslo v pravo industrijo, lako rekoč v industrijo na tekočI trak Izkazala pa se jc tudi že znana ambicijoznost Ljubljančanov, ki malo da se niso stepli iz bojazui. da jih ne bi filmski trak »grešil.
To filmanje je postalo skoraj tuala atrakcija ljubljansko promenade. Svetujemo Zvezi za tujski promet, naj so tega domisleka posluži pri Iskanju atrakcij, ki naj privabijo tujce v naša letovišča.
Javim tajnost j,; Ze poslalo dejstvo, da imamo v Ljubljani dve mogočni skupini, ki med seboj zelo ostro tekmujeta. To sta dve skupini naših amaterskih strelcev. Ena skupina se je vabila danes na strelišču na Dolenjski cesti, druga •>a na strelišču pod Rožnikom. Obe skupini sta bili vztrajni iu streljanje obeh je uašlo ua obeh krajih mnogo poslušalcev. Obe skupini grozita, da bos I a p svojimi produkcijami nadaljevali vsako '.cpo nedeljo odslej dalje. Mnogo uspeha in mnogo tadelib ciljev želimo obema skupinama.
Skoraj
edini kulturni dogodek,
če. izvzamemo druge, ki si po krivici lastijo naslov kulturnost, je bilo danes slovo koroški!) Slovencev od Ljubljane, Koroški Slovenci, igralci prosvetnega društva Kot; v Šl. Jakobu v Rožu, go se danes poslovili od Ljubljane. Njihovo gostovanje v Ljubljani in prav tuko gostovanje v Mariboru je potrdilo, naj bodo meje še. takšne, vendar da kri ni voda 111 dn je ljubezen med nami in njimi ostala neskaljena in bratovsko čisla. Iz Maribora p» se koroški igralci, 52 po številu, vrnili ob četrt na II. Sprejeli so jib na kolodvoru Člani Kluba koroških Slovoucev ler jih spremili v Ljubljanski dvor. Tam so imeli kratko malico, pri kateri jim jo predsednik Kluba koroških
Družba JURIJA"
Dima Skd CcStS Št. 46
Teieloo 1 2830
Premog Drva Koks
Slovencev dr. Felaber izročil lovorjev venec. Ljubljanska dekleta so koroške Slovence okrasila s cvetjem. Št. Jakobčani so se poslovili iz Ljubljane in odpotovali z vlakom ob 11.35. Slovo je bilo skromno, vendar pa prisrčno. Na kolodvoru so jih spremili člani Kluba koroških Slovencev , zastopniki akademskih in domoljubnih društev, še kratke pa prisrčno besede v slovo ter nekaj lepili koroških narodnih pesmi — in bratje so odpotovali. Naj pridejo še večkrat v Ljubljano, ne samo kot dobrodošli gostje, temveč kot ljubljeni bratje v domačo hišo — nu svoje!
Drugafce pa je današnja nedelja potekla v glavnem v ugotavljanju, kdo bo komu danes teden boter ali botrica. Poleg teli sklepanj so se govorice polastile tudi
male senzacije.
ki se je pripetila davi uavse zgodaj nu Pogačar-jevem trgu Prišlo je skoraj (io majhne ljubavne drame in do prav resnega konflikta. Neki mladenič — strašen črv ljubosumja mora razjedati njegovo notranjost — je davi napadel na omenjenem trgu svojo 20-letno zaročenko Jožef o \V. Prav neromantično. a po vsem stvarno realistično, je nadebudni kavalir dekle tako neusmiljeno pretepel, da je revica omedlela. Klofute njenega zaročenca so bile tako krepke, da je dobila celo majhne poškodbe na glavi. Moral jn posredovati reševalni voz, ki je nezavestno dekle odpeljal v bolnišnico. Ljubljanski jeziki pa priznano že tako izvrstno funkcionirajo, da je čez nekaj ur zvedela o tem pomembnem dogodku že vsa Ljubljana.
V bolnišnico so sprejeli še dva ponesrečenca Prvi je 14-Ietni Ivan Martinec, sin posestnika iz Škofljice. Ta ie včeraj popoldne imel opraviti pri rezanju slame. Slatnorezniea pa mu je zmečkala prste na desni roki. Danes ie bil sprejet v bolnišnico.
Snoči pa je bil sprejet v bolnišnico 48-letni mizarski pomočnik Valentin Stare iz Ljubljane. Tega so v čelrtek na Resljevi cesti podrli konji grajščaka Codellija. Stare je dobil poškodbe na levi roki, nogi, po telesu in na glavi. V bolnišnico pa je odšel šele v soboto zvečer.
Napad na Jezici
Ob petih popoldne je prišlo na Ježici do razburljivega spopada. 27 letni ključavničar Alfonz,
-	.	-'1. -	..„, <
Na Kolesu je imel svojo zaročenko. Na cesti ga je brez vsakega povoda napadla skupina treh Bo-i saajcev. Eden teh Bosancev je zabodel Kralju z ; nožem pod hrbet. Na pomoč jo prihitol Kralju Ivau Jakob z Ježice. Ta pa je po nesreči blizu skupine padel ua tla iu tedaj je Bosanec sunil še njega z nožem v hrbet.
0 dogodku smo dobili od očividca še naslednje poročilo: Trije Bosanci, ki so napadli Kralja so bili pijani. Zastavili so cesto z noži v rokah in se znesli pač nad Kraljem kot prvim pasantom, ki so ga dobili v roke. Oba ranjenca. Kralj in Jakob, sta bila prepeljana z nekim privatnim avtom v ljubljansko bolnišnico. Malo kes-neje se je pripeljal s kolesom po cesti tudi znani ljubljanski zdravnik. Bosanci so hoteli napasti tudi njega vendar pa so se ustrašili zdravnikove hladnokrvnosti tu odočnosti, s katero je peljal mimo njih. Ljudje so poklicali takoj črnuške orožnike, ki so prihiteli iD hoteli aretirati Bosance. Lahko pa je šlo to samo pri enem, medtem, ko «tu se druga dva a vso srditostjo branila. Enega jc moral orožnik jura v s silo aretirati.
Duviknrja podeželskega tnesta so strašno boleli zobje. Na vprašanje, zakaj ne gre k zobozdravniku, je menil:
>N«s upam si, ker sem obema tukajšnjima zdravnikoma /višal daveik.«
»Črna roka«. V petek ponoči se je v vasi ' Kuštilju pri Vršcu zgodi! strahovit roparski umor. j
V	hišo trgovca Josipa Korča, 82 letnega starcu -o j vdrli neznani roparji, zadavili njega in njegovo tudi že staro ženo, pobrali vse, kar »o dosegli, in nato napregli konja in voz ter se s plenom izgubili v no£. Po sledovih je videti, da so bili roparji trije In da se je med njimi in starcem razvila obupna borba, v kateri je starček podlegel. — Josip Korča jc bil znan bogataš. Pred nekaj dnevi jc prejel pismo s podpisom -Črna roka--, ki je od njega zahtevala, naj položi na gotovo mesto ob določenem času 3O.0CO dinarjev, sicer bo umorjen. Korča tega ni vzel za resno in tudi ni obvestil orožništvn. To neprevidnost je plačal s svojim življenjem. — Boion med zločinci in starim možem je morala biti v resnici strašna. Roparji so oba, njega in njegovo ženo Jeleno, na najbrutalnejši način zadavili. Odnesli so prav vse, kar jc bil o vrednega, med tem tudi precej gotovine Za brutalnimi zločinci ni nobenega sledu.
V	soboto je orožništvo aretiralo sumljivo cigansko trojico, dva moška in eno žensko, vendar ti trije najbrže niso izvršili lega strahotnega dejanja.
Kup opeke pokopal pod seboj dva otroka.
V	Novem Sadu se je v petek popoldne pripetila huda nesreča. Dva olročiča. petletni Tino Dra-ktilič in sedemletni Ivica Nozdrvanovič sta se igrala v bližini visoko zložene skladovnice opeke. Naenkrat sla sc domislila, da bi splezala na skla-do vnico Rečeno — storjeno! Todn komaj sla prilezla pud vrh skladovnice, se je ta podrla in pokopala oba nesrečna malčka pod seboj. Brž so jima priskočili na pomoč delavci, ki so delali v bližini, vendar prcpoz.no. Tino Drakulič je bil že mrtev. Njegovo glavico jc opeka povsem zmečkala. 1 vico pa so prepeljali v bolnišnico, vendar jc njegovo stanje brezupno.
Smrtna sodba. Sodišče v Beli Crkvi jc tc dnt obsodilo na smrt na vešalih cigana Josipa Horvatha, ki je izvršil roparski umor nad gostilničarjem Vindauerjem v Vršcu.
Strašno dejanje zakonske žene. Iz Banjaluke poročajo: V vasi Dragotinju, okraj Prijedor so te dni odkrili strašen zločin, kakršnih malo pozna kriminalna kronika. — V omenjeni vasi je živci precej revno težak Djuraj Gojnič s svojo ženo Djujo in 13 letnim sinom Milanom. Djuradj se ni posebno razumel s svojo ženo, ki je bila nenavadno močna. Djuja je zadnje čase neprestano kovala načrt, kako bi se iznebila svojega moža. Te dni ponoči je bila že vsa mala družina, ki je spala v skupni sobi, v globokem snu. Naenkrat pa sc je Djuja prebudila, vstala, pograbila sekiro in ubila svojega moža. Sin Milan je trdno spal in ni ničesar opazil. Nato jc zavlekla njegovo truplo v hlev in ga pokrila s slamo. Zjutraj pa je šla na vze zgodaj okrog sosedov in bridko tožila, kako jo skrbi, ker se njen mož še ni vrnil domov. Naslednjo noč pa je Djuja povedala svojemu sinu, kaj je storila, in ga obenem pregovorila, nai ji pomaga zavleči očetovo truplo na železniško progo, ki teče kakih 300 metrov proč od hiše. Milan se je udal in nato sla skupno položila očetovo truplo na tračnice. Kmalu za tem je pri-vozil vlak, ki je vlekel Djuradjevo truplo s seboj, in ga na nekem ovinku, po kakih 300 metriii, vrgel s proge. Ko so naslednje jutro našli truplo, ni nihče mislil, da je Djuradj izvršil samoumor
ali da se je zgodila nesreča, ker so vsi predobro poznali Djujo. Orožniki > > jo takoj piijeli in pi kratkem obotavljanju je v celoti priznala svoj nagnusni zločin. Za svojega sina je izjavila, da 111 kriv. Orožništvo je oba odvedlo v zapore.
Gospa, bodite dosledni 1:1 perite le s pravim terpeutinovim milom Gazela. Stoti-ioec gospodirii pere lc z Gazelo in gotovo bo tudi Vam izvrstno služilo.
Angleški učitelji
v naših planinah
Angleži do sedaj niso ravno v množicah po-scčali naše gore. V bodoče pa se bo menda to izpremenilo. Jc med numi več ljudi, ki delajo z,i zbližanje lega velikega naroda z nami in za spoznavanje naših prelepih gora V zadnjem času je posebno knjiga gospe Copeland o naših Alpah vzbudila med Angleži veliko zanimanje za naše kraje. Posledice se žc kažejo. Poleg gostejših po-setov posameznikov se je letos prijavila skupina trideset učiteljev oziroma učiteljskih kandidatov, ki bodo prišli k nam 5. avgusta. Dogovorili so sc žc v Slov. planinskem društvu, da bodo ostali v Kamniški Bistrici štirinajst dni. Od lani bodo delali izlete po Kamniških planinah. Tretji teden bodo prebili v Ljubljani, od koder bodo pohiteli na Bled. v Bohinj in tudi v katero izmed naših podzemskih jam. Duša tega lepega obiska je seveda neumorna gospa Copeland, lektorica angleškega jezika na našem vseučilišču. Ker pa bodo obiskovalci hodili po naših Kamniških planinah Ic v mnnpih skupinah ter delali ture, ki jim bodo primerne — nekateri Ic lažje, drugi tudi plezalne — zato jc potrebno, da bi sc prijavilo nekoliko naših planinccv. ki morda obvladajo nekoliko angleščine, da bi bili posebno v času od 5. do 17. avgusta na razpolago za vodstvo. Posebno bi bili v to poklicani naši učitelji. Oni, ki bi hoteli sodelovati kot vodniki, naj se blagovolijo pismeno javili na naslov: Kunaver Pavel, ravnatelj meščanske «ole, Zgornja Šiška 190. Končno pripominjam. da se bo posebno tod požrtvovalnost izplačala. Naša domovina ie še vse premalo znana med Angleži; samo kniige in časopisi niso zadostna propaganda Sedaj pa imamo priliko, dn razkažemo lepote domovine onim. ki so poklicani, da vzgajajo narod. Z živo besedo bodo vnemah mlada srca tisočev največjega naroda cela desetletja za kraje in ljudi, za katere se bodo navdušili. Zalo: poklicani možje na delo in na pomoč!
Komorni večer
K. P.
honservatoristov
V pelek 13. t. m. je bil v Filharmoniji v okvirju letošnjih produkcij gojencev konservatorija v Ljubljani komorni večer.
Gojenci iz šole izvrstnega prof. Jana Šlaisa: prvi violinist L. Pfeiler, drugi violinist Stanič F. in violinist Suštcršič V., dalje učcnec prof. Beranii za cello O. Bajde so sc strnili v komorni kvartet in podali Mozartov kvartet D-dur v spomin 175 letnice rojstva mojstra, Ravclov kvartet, v zvezi s pianistom M. Lipovškom pa sta Pfeifer in Bajde podala še Novakov Klavirski trio Quasl una ballata op. 27.
Mozartov mladoslni kvartet jc bil podan s klasično čistočo in finim umevanjem njegovega stila. Čudili smo se dobri šoli posameznih igračev, nič manj pa njih skupni igri, ki jc bila zelo lepo enotno ubrana, nekatera mesta so bila kar zrelo podana. Novakov novoromantični baladni ton s svojo zmerno moderno harmoniko je s svojo toplino ogrel, Ravelov kvartet v štirih stavkih, zlasti drugi stavek in pa četrti sta pa stavila na izvajate velike naloge. Vendar je konccrl lepo uspel in je bil mladi kvartet navdušeno sprejet Da bi se le držal in se izpopolnjeval in nam postal reden koncertni komorni faktor!
Ronald VVright:
Vlom
Curdevv je že več dni opazoval grad na koncu vasi. V njem je stanovala Lady Bavfield. precej petična ženska. Cardevvu je bil posebno pri srcu dragocen nakit, k-i ga je dama branila v leseni kaseti v predalu svoje toaletne mizice. Dama se je seveda bala vlomilcev in je v lo svrho najela krepkega slugo, ki je bil svoje dni dober boksač in je vrhu tega tudi zual streljati z revolverjem.
Vse lo je Cardevvu povedala Jeatnne, sobarica Lady Bayfie!ds. Precej svoje zgovornosti je moral uporabiti, da se mu je lo posrečilo, vendar Cardevv se ni nikoli prenaglil.
Dekleta rada poslušajo siavospeve njihovi lepoti in Cardevv ni štedil z njimi. Dejal .ji ,ie tudi, da je preveč pametna, da bi še nadalje garala z-i tako majhno plačo, ko vendar lahko zasluži majhno premoženje. Drugega da ji ni treba storiti, kakor odpreti vrata v knjižnico.
Nekega večera, ko je Cardevv opre/,oval okrog gradu, je pritekla vsa vznemirjena: Danes gre goepa k neki slavnosti v vas. Prišla bo zelo pozno domov in jaz jo moram počakali--:.
:,Dobro.' je odvrnil Cardevv. Zelo ugodna prilika. Ali bi mogli vi Jeaunc, pustiti vrnta na balkon odprta?
»Mislila sem že na lo. Toda. kuj dobim jaz?
"Hm, lo odvisi puč o<l velikosli plenu. O tem bova porneje govoriki. Lc zaupajte mil Ob pol dvanajstih pridem Ic
it
Točno ob pol dvanajstih je Cardevv splezal na balkon. S seboj je nosil le najpotrebnejšo orodje.
Velika vrata v knjižnico so bila odprta na stežaj. Neslišno se je plazil v soho. Previdno je
lipal v temi naprej, ko 11111 je nenadoma stopila na pot postava. Bila je Jeanuc.
Sluga še ni šel spal, 11111 je zašepetalu. Ravnali morale tiho kakor miš. Pojdite po stopnjicah in potem skozi druga vrata nn levo.
Hvaležno ji je stisnil roko in se splazil dalje. Nekaj trenutkov pozneje je že stopil v sobo. Ob medlem svitu svoje žepne svetilke je po pretili stopul proli toaletni mizici. V naslednjem hipu je bila kaselii /. nakilom že v njegovih rokah. Zmagoslavno se jo nasmehnil.
V leni trenutku so zaškripala vrula. Prikazala se Jeannina glava. — Slugu vas je slišal. Vsak hip bo tu. Brž skozi okno! Jaz, bom kričala, da me nc osumijo.
Cardevv je ročno odprl okno in splezal doli. Ko je začutil ped nogami triln Ha. je stekel, kar so ga ueele noge. in se ustavil šele v malem gozdičku nu obronku vasi.
Zadovoljno se je smehljal in ponavljal sam pri sebi: Pametno dekle. Njegovo bistro uho je ujelo še godrnjajoč glas sluge in nato se jc raz legnilo v nočno tišino nekaj strelov in histerično kričanje Jeanne.
it
Naslednji dan je Cardevv mirim -rdel v neki londonski kavami in bral jutranja izdajo nekrvi lista. Njegovo pozornost je /budila kratka notica: Nocoj se Je zgodil v Onkvvood Munorii drzen vlom. Neznan vlomilec je vdrl v grad l.ad.v Bnvficlds iu odnose I nakit v vrednosti 2tM».'l> funtov. Snlmi-im je dobila živčni uapud iu je morala za nekaj časa zapustili svojo službo, du se dnin« zopet opciuoK Do sedaj policija še ni nikogar aretirala.
Cardevv- je vadihnil. Riv, polletno dekle, l-ile Jeanne! Kaseta, ki jo je ukrade) v Otikvvc.oil Ma-norn. ie biln namreč praznil ...
Življenje v globinah morja
Popolna lišina — popolna tema
Pogoji, od katerih zavisi življenje na naši zemlji, so na njeni površini tako različni in mnogovrstni. kakor je različen in mnogovrsten z.naČaj k<ipnega nad obema tečajema. Ta raznolikost vpliva na vse življenje na kopnem, kar se opažu pri vseh živalih in rastlinah v posameznih predelih. V morju pa so li pogoji bolj enolični, vendar pa je tudi tu razlika med življenjem v gornjih in spodnjih plasteh. Življenje v gornjih plasteh morja izkazuje še vedno odvisnost od zemljepisno-klimatskih razmer posameznih širin. Ta odvisnost pa izginja, čim globlje gremo v morje. V veliki morski globini so (Higoji življenja povsod enaki iu je prav tako tudi življenje enako.
V	globinah morja, pa bodisi na ravniku ali na tečajih, vlada povsod enaka temperatura. Je zelo nizka in znaša komaj nekaj stopinj nad ničlo. Četudi vlada na tečajih silen mraz, na ravniku pa pripeka vroče solnce, se vendar to v globinah ne abčuti. Ker v globine nad 41)0 metrov |H)d morjem ne prodre ver noben solnimi žarek, je tam doli popolna tema, in ker od tisoč metrov naprej ni večjega gibanja vodnih mas, vlada tam doli popolna tt&irta.
V	te globine človeško oko še ui pogledalo. Za nas so popolnoma tajna in še v preteklem stoletju se je splošno mislilo, da so globine morja povsem zapuščena vodna puščava brez vsakih živin bitij. To mnenje je bilo tem hoij opravičeno, kw je v velikih morskih globinah treba računati s »tlnim pritiskom vodnih mas. |»od katerimi so stisne še lako trda snov. Kako na: torej tak pritisk vzdrži živo bitje?
Pa vendar ti [KHlmorsK, predeli niso nikaka puščava. Novejša raziskovanja so |ioi;aztda, da živi tam doli cela množica živih bitij najrazličnejše vrste. Nekatere od njih živo samo na morskem dnu, druge pa ludi plavajo. Vendar pa je to za nas še velika tajnost. S pomočjo mreže so sicer izvlekli na dan nekaj živalic, vendar čaka prirodopisce še ogromno delo, če bodo hoteli saj približno prodreti v tajnost življenja morskih globin. Vendar pa so do sedaj ugotovili, da se življenje v velikih morskih globinah silno razlikuje od življenja v
zgornjih morskih plasteh. Izvaemši bakterije ni tu prav nobenih rastlin, niti enostaničnih alg, ki se v ogromnih količinah kot takoavaiiii planktoni nahajajo v gornjih plasteh morja. Rastlina rabi za gradbo svojega organizma predvsem svetlobe, tam doli pa vlada večna tema.
Ravno te alge — planktoni — v gornjih morskih plasteh pa igrajo važno vlogo za življenje v morskih globinah. Od njih prav za prav zavisi življenje v morskih globinah. Posredno ali neposredno se itak vse živali, bodisi na kopnem ali v morju, hranijo z rastlinami. Ali se hranijo •/. njimi neposredno,-ali pa jedo živali, ki uživajo rastlinsko hrano. Edino rastlina lahko pretvori anorganske snovi v organske. Planktoni, čeprav silno majhni, so ogromen material hrane. Pomisliti moramo, da živi v enem kubičnem metru morske vode v gornjih plasteh na milijone etioslaničnih alg. Od teh izumre vsak dan ena tretjina in pada v večje globine v obliki neprestanega dežja organskih snovi. Ustavijo se pač na morskem dnu in tu služijo kot hrana raznim gobani, |>olžem, malini rakom in drugim prebivalcem morskega dna. Mnogo te organske snovi izgine seveda že med padanjem, ker jo porabijo številne ribe. Zalo pride v večje globine le malo leli snovi iti radi tega vlada Iu neusmiljena vojna med živimi bitji.
Kakor že omenjeno, ne prodre v le globine noben solnčni žarek iu vlada torej v njih popolna tema. Zato je večina teli živali povsem slepih. Mesto oči imajo zelo razvita tipala, ki so včasih daljša kakor telo same živali. Druge živali morskih globin pa imajo ravno oči sililo razvite in zavzemajo ofi večino telesa. Tretje |>a imajo zopet takozvane teleskopske oči, s katerimi je žival usposobljena, da ujame še tako majhen žarek svetlobe.
Treba pa je še odgovoriti na vprašanje, čemu rabijo te živali oči, ko vendar vlada tam doli popolna tema. Te globine imajo svojo lastno svetlobo, s čudovitim fosforesciranjeni. Ni še iiovsem raziskano. odkod živalim la svetloba. ,le sicer zelo malenkostna. vendar zadostuje finim vidnim organom iiodmorskih prebivalcev.
živa bitja v morskih globinah imajo zelo nežno telo in je pravcati čudež, da vzdrže silen pritisk vodnih mas, ki znaša na stotine atmosfer. Na lo vprašanje je znanost že odgovorila. Njihovo telo je sestavljeno večinoma iz vode, torej je samo izpolnjeno z istim pritiskom, kateremu je podvrženo. Izven svojih temnih globin ne morejo živeti. Če jih izvlečemo z mrežo na površje, se ne morejo dovolj hitro privaditi manjšemu pritisku. Radi notranjega močnejšega pritiska jim poči mehur ali kaj drugega. Še bolj pa deluje nanje sprememba temperature, ker so navajene na ledenomrzlo vodo.
Silno raznoliko je življenje v morskih globinah, vendar žalibog še zelo malo raziskano. Tu čaka znanstvenike še velika naloga. Brez dvoma bodo prišle na dan še silne zanimivosti, o katerih se nam danes niti ne sanja.
Podzemska trdnjava zlata
Kako varuje Francoska drž. banka svojo zlato zalogo
Zlatu zaloga Francije je v teku zadnjih let narastla za 4" odstotkov. Predstavlja vrednost
56 milijard frankov
in s leni najbogatejšo zlato zalogo livrope. Nc zaostaja dosti za največjo zlato zalogo sveta, ki jo varujejo ameriške državne banke. Polovica tega francoskega zlata je shranjena v podzemskih prostorih Francoske banke. Ti prostori tvorijo trdnjavo, ki je utrjena
z. jeklom, vodo in skalami.
Neki uevvvorški poročevalec, ki mu je bilo dovoljeno. ogledati si trdnjavo, piše o njej med drugim sledeče:
•<Bombe. ki bi jih metala letala nad Pa-rizoni. bi nikdar ne mogle prebiti oklep«, ki ščiti posamezne celice, in v slučaju revoltr hi lahko tisoč 1110/. vojakov in bančnih uradnikov, vzdržalo večtedensko obleganje. Inženjerji. ki so gladili to trdnjavo, so pretresli natančno
vsako nevarnost, ki bi v gotovem slučaju lahko grozila trdnjavi in z njo pri svojih načrtih tudi računali. Prostori leže pori skalnatim stropom, ki je debel 32 metrov. Pri delu so inženjerji naleteli na podzemsko reko Grange Bateliere in takoj sklenili, da bodo lo reko uporabili kot obrambo proti pod m i ni ran j 11 utrdb. Speljali so njeno vodo v številne kanale, ki sc v i jo okrog vodo-iiopropustiiili sten. Posebno pozornost so posvetili graditelji vhodu v trdnjavo. Vrata so iz cementa in jekla in tehtajo okrog osem ton. Z lahnim pritiskom vzvoda pa se da v najkrajšem času njih težo povečati še za nadaljnjih 12 ton. Č'e bi jutri izbruhnila v Parizu revolucija, bi se francoska banka lahko Ihkoj spremenila v vojno trdnjavo, ki bi lahke to kljubovala napadom upornikov. M) /rac.n,ti cevi, katerih izhodi so najskrbnoje skriti, iako ua bi jih oblegovalei ua noben način ue mogli najti, bi dovajalo obleganceni dovolj svežega zraka. Ravno lako je poskrbljeno tudi za hrano oble-gancev. Pripravljene so kuhii.je ki bi z lahkoto dnevno skuhale hrano za liso."- o„seb, 111 tudi živež bi se lahko sproti dob-jvljai.«
Zlato na Slovaškem
Kakor poroča >SlovensWy Vycliod«, je te dni v čučojiu na Slovaškem začela obratovati izpirabiiea zlata, ki je opremljena z najmodernejšimi ameriškimi stroji. Pri čučonu je že od leta 1802 rudnik autimona. ki pa so ga leta 1020 radi ue rentabilnosti opustili, že j. red sto leti so včasih pri kopanju naleteli ia zlatu. V zadnjih mesecih pa se je začel zanimati za rudnik češkoslovaški državni geološki institut, čigar strokovnja.ško mnenje je bilo, da bi moderna izpiralnieu zlata lam dobro uspevala. Seveda so podvzeli v.se potrebne ukrepe glede varnosti. -Zlati rudniki« so obdani z visoko in bodečo žično mrežo.
Predsednik Hoover, svetovni rekorder v telefoniranju
Iz Washingtona poročajo: Statistiki so prešteli vse telefonske pogovore, ki jih je imel pre-sednik Hoover od 4. marca 19*29, ko je preveel predsedstvo združenih držav. Ugotoviti so. da je Hoover v tem času vodil po telefonu nič manj kakor 711.780 pogovorov. To je obenem tudi 6vetovwi rekord v telefonskih pogovorih.
LJUDSKO POSOJILNIM
registrovana zadruga z neomejene navezo v Lfubliani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno pre moženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 180 miliionov dinarjev
Navihan šolarček. —
Kako to, da imaš v vedenju nezadostno?' — Nikar si s tem ne beli glave, papa, saj živimo v dobi ponarejenih listin. Morda je tudi moje spričevalo ponarejeno.«
Prav takšen bedak. —
Glej Pavel, reče žena, na onem vogalu si me vedno čakal, ko sva bila še zaročenca! — Saj res, odvrne mož, glej že zopet sloji tam takšen bedak ..
Pred odhodom vlaka.
Mož na stopnicah vagona: Gospod sprevodnik, ali imam še čas posloviti se od žene? -To je od visno od tega, kako dolgo sta poročena.«
šoeceriisko m koloniialno blago, umetna gnojila, cemeni itd. Itd.
dobavlja
Gospodarska zveza v unbliani
Najnovejši
Sachs"
motorji, ilvokolesa, olro-ki rozii-ki, šivalni stroji, oo«a inezni deli, pneumstika. Ceniki franko. Najnižje eeue.
..TRIBUNA" F. B. L.
Ljubljana, Karlorska vesta št. 4.
G
AZELA TERPENTI. NOVO MILO JE NEPOGREŠLJIVO V VSAKEM DOBREM GOSPODINJSTVU.
PAZITE NA IME .GAZELA-.
Inserirajte v „Slov. listu l"
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOiAVttl NASLOV: 505P0BBNKB
D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) 20K!^M79
Vloge nad	podružnice: Bled. Novi Sad, Kranj, šibenik, Kapital in reterua nad
Din 500,000.000'- Maribor. Kočevje. Celje, Sombor. Ojnkovo, Split. Q|n 16,000 000*—
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh lržiSč<h v tuzemstvu ln inozemstvu
Edini slooenskl zaood brez tujega kapitala fe
Vzajemna zavarovalnica
o Unbliani,
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti.
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru; a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe b) vse premično blago, mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
J. Sprejema v življenskein oddelku zavarovanje ua doživetje in smrt. otroške lote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in iarah.
Dvajset tisoč milj pod morjem
spisal
JULES VERNE.	46
»Konzulent!« sem vzkliknil. »Konzulent!«
»Lepo vas prosim, gospod profesor, ali naju ni ta lopov prvi napadel?«
Že res, Konzulent, toda človeško življenje je več vredno ko školjka.«
»Ljubše bi mi bilo, da mi je razbil ramo nego Školjko, ki je več vredna ko vseh tisoč teh-le nepridipravov.«
Med tem se je bil položaj zelo izpremenil. Pojavili so se čolni, takozvane piroge, ki so izdolbene iz debla drevesa, so dolge in ozke ter silno pripravne za plovbo po ožinah. V njih so sedeli divjaki, ki so kaj spretno veslali. Brez dvoma so ti divjaki belo-kožce poznali in jim tudi njihove ladje niso bile tuje. Bogve kaj so si neki mislili o našem dolgem železnem cilindru, ki ni imel ne jarbol ne dimnika? Od začetka so se ga gotovo bali ter se mu niso upali približati, toda ko so videli, da se na njem nič ne gane, jih je strah minil. Naša puška, ki je bila kakor znano, tako konstruirana, da strel ni počil, jih tudi ni posebno ustrašila. Človek se strela boji le, če obenem poči, Piroge so se nam bile že močno približale in puščice so se usule na nas ko dež.
»Umaknimo se,« je dejal Konzulent, »ta dež utegne biti strupen.«
Umaknila sva se skozi odprtino v notranjost ladje.
»Treba je obvestiti kapitana,« sem dejal, ko sva bila dospela doli. Podal sem se v salon, kjer pa kapitana nisem našel. Ojunačil sem se in potrkal na vrata njegove kabine. Kapitan je zaklical: »Naprej!«
Ko sem vstopil, sem ga našel vtopljenega v nek al-gebraičen račun.
»Ali motim?« sem vprašal.
»Nič ne de,« je dejal, »gotovo imate resen vzrok, da ste me poiskali.«
»Zelo resen! Piroge divjakov obkrožajo »Nautilusa«. Brez dvoma nas bo čez nekaj minut napadlo več sto ljudožreev.«
»Kaj ne poveste,«« je mirno odgovoril kapitan Nemo, »torej na svojih pirogah so prišli?«
»Da, gospod kapitan«.
»V tem slučaju, gospod profesor, se mi zdi zadosti, če zatvorimo odprtino.«
»Se razume, saj sem Vam ravno to hotel reči.«
»To je silno lahko,« je dejal kapitan Nemo in pritisnil na električen gumb. »Odprtina je zaprta. Menda se ne bojite, da bi divjaki razbili stene, ki so kljubovale kroglam vaše fregate?«
»Tega se res ne bojim. Opasnost pa kljub temu ni minula.«
»Sem radoveden, kaj mislite.«
»Če bo treba jutri odpreti zaklop, da se obnovi zrak ...«
»To bo vsekakor potrebno, zakaj «Nautilus» zajema zrak enako kakor kit.«
»Torej če bomo odprli zaklop, potem ne vem, na kakšen način bo mogoče zabraniti Papuancem, da udrejo v našo podmornico.«
»To bomo že videli,« je z največjo ravnodušnostjo končal kapitan to razmišljanje.
»Po teh besedah sem se hotel posloviti, toda kapitan Nemo me je zadržal in me povabil, naj sedem. Spraševal me je, kaj smo na otoku počenjali, kaj in kako smo lovili, in ni mogel razumeti, kako more človek biti tako lakomen mesa kakor Ned Land. V obče je bi! kapitan sila ljubeznjiv. Najbrž ga je vese-
lilo, kako me bo drugi dan zopet presenetil. Začela sva govoriti o sedanji legi «Nautilusa», ki je obtičal točno na istem mestu, kjer bi se bil svojčas kmalu ponesrečil Dumont dTJrville. Kapitan je dejal:
»To je bil eden najbolj inteligentnih morjeplovcev vašega naroda. Bil je vam Francozom to, kar je bil Angležem Cook. Nesrečni raziskovalec! Srečno je ob-plul ledene gore južnega tečaja, brez škode je plul skozi ožine koraljišč Oceanije, ljudožrci Tihega oceana mu niso storili nič žalega — pa je končal svoje življenje ob železniški nesreči v vlaku!«
Potem sva na karti še enkrat zasledovala pota francoskega pomorca, ki je dvakrat poskušal doseči južni tečaj, pri čemer je odkril deželo Adelieje in Louis-Philippa.
»Velike so tudi njegove hidrografične študije otočja Tihega oceana,« je dejal kapitan, »seveda se ne morejo primerjati z mojimi. Delal je na korvetah «Astrolabe» in «Zel6e», ki ju je ocean pošteno izdelal, dočim moj «Nautilus« notri v oceanu predstavlja delovno sobo, v kateri je mogoče ravno tako mirno študirati kakor v najlepšem laboratoriju v Parizu.«
»V nečem pa je usoda «Nautilusa» podobna usodi Dumont d'Urvillovih korvet.«
»V čem neki, gospod profesor?«
»Da je ravno tako obtičal na dnu kakor «Astro-labe» in «Zelee».«
»Motite se; «Nautilus» ni prav nič obtičal na dnu Moja ladja je zgrajena tako, da na morskem dnu lahko enostavno počiva. Zato ji ni treba manevrov in težkega truda, da zopet vzplava. «Astrolabe» in «Zelee» bi se bile kmalu razbile, dočim «Nautilusu» ne preti niti najmanjša nevarnost. Jutri točno ob uri, ki sem jo napovedal, bo plima ladjo mirno dvignila, in «Nautilus» bo nadaljeval svojo pot.«
»Kapitan, ne dvomim ...«	»

giSŠI
pr-'®1 <J en®
fS <• K1 t-< B
0	S" Ž csK;
ircog tc s
? 5o s-
C- co R
1	iu P o *
' I Z"
C5 „ _ I O «J< o j., osi^ N
n -P f £.
< O < 5" (B < N d a,
(6 N Z. •• a os 7.
CP »Jf S
® E o P <£
W P C <§
® D I g i S - 5" 1 ° 1 O
o-
Si jr S § ®
g-aCšr
S3 r
a. S- ^ 5 — »t? »g-8
- ^ S
.. fe ^ _ 2-
- • ' -!t ,
5 ^i-S: t« **