in
GLASILO KOLEKTIVA
Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Urejuje uredniški odbor Tisk in klišeji CETIS Celje
SAMOUPRAVNI ORGANI V PODJETJU
Delavski svet je na svojem zasedanju dne 10. aprila t. 1. sprejel nov Statut podjetja. Določbe statuta bistveno spreminjajo organizacijo in pristojnosti odločanja organov upravljanja. Imena članov kolektiva, ki so bili izvoljeni v delavski svet in posamezne odbora so bila objavljena že v internih informacijah. Ponovno jih objavljamo v Glasilu.
1.	Aškerc Anton, gradb. tehnik
2.	Balek Jože, zidar
3.	Bandič Jerko, ing. org. dela
4.	Brodnik Jože, dipl. gradb. ing.
5.	Drolc Stanko, zidar
6.	Fifer Egidij, gradb. tehnik
7.	Globovnik Rudi, gradb. delovodja
8.	Golner Hubert, gradb. ing.
9.	Hrovat Branko, skladiščnik
10.	Hudomalj Franc, strojni tehnik
11.	Jeraša Jože, gradb. tehnik
12.	Koklič Franc, zidar
13.	Komerički Jože, zidar
14.	Koren Stanko, tesar
15.	Krajnc Alojz, gradb. tehnik
16.	Kronovšek Miha, gradb. tehn.
17.	Maligoj Darko, dipl. ing. arh.
18.	Meštrič Rudi, železokrivec
19.	Mirnik Karl, gradb. delov.
20.	Nerat Alojz, delovodja
21.	Pelko Jernej, dipl. ing. arh.
22.	Petrič Milena, uslužbenka
23.	Razgoršek Jože, tesar
24.	Sorčan Edvard, mizar
25.	Strašek Adolf, električar
26.	Studnička Tomo, gradb. ing.
27.	Škoflek Anton, skladiščnik
28.	Škulj Jože, gradb. tehnik
29.	Vrbnjak Franc, mojster
30.	Vrbnjak Vinko, zidar
31.	Zebec Branko, skladiščnik
Za predsednika je bil izvoljen Maligoj Darko, dipl. ing. arh., za namestnika pa Fifer Egidij, gradb. tehnik.
Naloge in pristojnosti delavskega sveta so določene v 82. členu statuta.
Mandat vseh članov DS traja dve leti. Delavski svet je na svojem prvem zasedanju dne 9. 6. 1970 izvolil naslednje kolektivne izvršilne organe:
I.	Odbor za organizacijo in razvoj podjetja:
1.	ing. Zagode Stane, predsednik
2.	Pintar Jože
3.	ing. Cijan Ivan
4.	Arnuš Jože, econ.
5.	ing. Brodnik Jože
7.	ing. Božnik Edo
8.	ing. Pelko Jernej
9.	ing. Črepinšek Leon — nam. predsednika
Naloge in pristojnosti odbora so določene v 85. členu statuta.
II.	Odbor za delovna razmerja in nagrajevanje:
1.	Vitanc Franc
2.	Bandič Jerko
3.	Klenovšek Štefan
4.	Aškerc Anton
5.	Žager Tilčka
6.	Vrbnjak Franc
7.	Žerovnik Karl
8.	Seničar Stane
9.	Ferk Franc
Za predsednika odbora je bil izvoljen tov. Vitanc Franc, za namestnika pa tov. Bandič Jerko.
Naloge in pristojnosti odbora so določene v 86. členu statuta.
III.	Odbor za ugovore:
1.	ing. Rihteršič Polde
2.	Mirnik Karl
3.	Studnička Tomo, ing.
4.	Nerat Alojz
5.	Petrič Milena
6.	Gorjup Stane
7.	Bezlaj Ivica
Šef tehnične službe v podjetju tovariš Zagode, diplomirani gradbeni inženir
Za predsednika je bil izvoljen tov. ing. Rihteršič Polde, za namestnika pa tov. Mirnik Karl.
Naloge in pristojnosti so določene v 88. členu statuta.
IV.	Odbor za varstvo pri delu:
1.	Kukovec Slavko, predsednik
2.	Golner Hubert, ing.
3.	Krajnc Ivan
4.	Mikša Vlado
5.	Globovnik Rudi
Naloge in pristojnosti odbora so določene v 87. členu statuta.
V.	Odbor za izrekanje ukrepov:
Člani:
1.	Golner Hubert
2.	Lakovič Alojz
3.	Hudomalj Franc Namestniki:
1.	Kovač Hilda
2.	Kerkoš Albert
3.	Podsedenšek Slavko
Za predsednika je bil izvoljen tov, Golner Hubert, za namestnika pa Kovač Hilda.
Naloge in pristojnosti odbora so določene v 89. členu statuta.
VI.	Odbor za informiranost:
1.	Seničar Stane
2.	Balek Jože
3.	Jagrič Marija
4.	Kodrin Darinka
5.	Vitanc Franc
6.	Vrbnjak Vinko
7.	Škoflek Anton
Za predsednika je bil izvoljen tov. Seničar Stane, za namestnika pa tov. Jagrič Marija.
Naloge in pristojnosti odbora so določene v 90. členu statuta.
VII.	Odbor za splošne akte:
1.	Čevnik Franjo
2.	Ajster Roman
3.	Bandič Jerko
4.	Čmak Ivan
5.	ing. Brodnik Jože
6.	Arnuš Ludvik
7.	Aškerc Anton
Vprašanje: XV. ustavni amandma je zahteval vrsto sprememb v vsebini in organizaciji samoupravljanja v podjetjih. Kako smo sc v »Ingradu-« odzvali tem zahtevam?
Odgovor: Tudi v našem podjetju smo sledili zahtevam XV. ustavnega amandmaja. Vse spremembe oziroma dopolnitve o samoupravljanju v podjetjih smo obrazložili delavcem na zborih delovnih ljudi. Seznanili smo jih o nalogah delavskega sveta in kolektivnih izvršilnih organov, katere smo izvolili namesto dotedanjega upravnega odbora. Izvolili smo:
—	odbor za organizacijo in razvoj podjetja;
—	odbor za delovna razmerja in nagrajevanje;
—	odbor za ugovore;
—	odbor za varstvo pri delu;
Za direktorja našega podjetja je bil izvoljen tovariš Henrik Cmak, diplomirani gradbeni inženir.
Pri njegovem delu mu želimo mnogo uspehov
Za predsednika je bil izvoljen tov. Čevnik Franjo, za namestnika pa tov. Ajster Roman.
Naloge in pristojnosti so določene v 91 členu statuta.
Vsi člani kolektivnih izvršilnih organov so izvoljeni za dobo dveh let.
Glede na tak sestav organov delavskega samoupravljanja v podjetju vsi pričakujemo uspešno, strokovno in pravično odločanje, v zadovoljstvo posameznikov in korist podjetja.
—	odbor za izrekanje ukrepov;
—	odbor za informiranost;
—	odbor z asplošne akte podjetja.
Skupno je v teh odborih 50 delavcev, ki so z direktorjem podjetja in 31 člani delavskega sveta najodgovornejši za dobro organizacijo in samoupravljanje v podjetju. To število pa se še poveča, če upoštevamo delavce, ki delujejo v raznih družbenopolitičnih organizacijah.
Zato smatram, da se v skupnem delu in s skupnimi cilji za napredek podjetja in napredek ekonom-sko-političnega standarda naših delavcev nikakor ne more nazadovati, temveč samo napredovati. Tako visoko število strokovno in politično močnih ljudi nam mora biti za to porok.
(Nadaljevanje na 2. strani)
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM DS
Razgovor s predsednikom DS
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vprašanje: Ali menite, da imajo naši člani kolektiva dovolj možnosti, da neposredno sodelujejo pri odločanju o poslovni politiki, kadrovski politiki, načrtovanju razvoja Ingrada itd?
Odgovor: Vsi člani našega podjetja imajo možnost, da poleg dela in odgovornosti na svojem delovnem mestu, sodelujejo še pri neposrednem odločaju o zgoraj navedenih nalogah v podjetju. To soodločanje pa je vezano predvsem na delokrog lastnega delovnega mesta, oziroma na proizvodnih sestankih gradbišč, delavnic in uprave. Člani kolektiva, ki so izvoljeni v razne samoupravne organe ter družbeno-politične organizacije v podjetju, pa imajo poleg pravice tudi dolžnost neposrednega soodločanja o poslovni politiki, kadrovski zasedbi, razvoju podjetja itd.
Predsednik delavskega sveta podjetja tovariš Darko Maligoj, diplomirani inženir arhitekture
Osebno sem prepričan, da je ožje vodstvo podjetja zelo zainteresirano, da bi čimvečje število delavcev želelo in tudi dejansko soodločalo o teh vprašanjih v prid podjetja.
Vprašanje: Kako ocenjujete organizacijo v podjetju?
Odgovor: Vsako gradbeno podjetje ima lastne specifične pogoje dela in razvoja z ozirom na število in ekonomsko moč investitorjev, krajev gradnje, lastne organizacijske sposobnosti, strokovnega "kadra, tehničnih pripomočkov itd. Zato ima tudi vsako podjetje svojo specifično organizacijo. Nikakor ne smemo misliti, da je organizacijo podjetja možno kar kopirati od sorodnega podjetja. Ni rečeno, da je tudi za nas dobro, kar je za drugega morda celo odlično. In seveda obratno. Zato tudi pri našem podjetju poizkušamo organizacijo dela prilagajati specifičnim nalogam in sodobnim metodam. To pa poleg sodobnih tehničnih pripomočkov zahteva tudi veliko dobrih strokovnih delavcev, ki jih stalno poskušamo pridobiti. Predvsem z ekonomskim in tehničnim znanjem je strokovnjakov malo in imajo zato visoko ceno. Brez dobrih delav-
cev ni dobre organizacije, brez dobre organizacije pa ni rentabilnega poslovanja. Zato moramo delo teh strokovnjakov vzpodbudno nagrajevati.
Vprašanje: Kaj vas v Ingradu najbolj moti?
Odgovor: Odgovor na to vprašanje je delno najti že v odgovoru o organizaciji v podjetju. Če so v podjetju dobri delavci, je dobra organizacija dela, je delo rentabilno, so dobri dohodki in delavci zadovoljni. To je kot veriga, ki je slaba, če je le en sam člen v njej slab. Vsak posamezni delavec je zato s svojim delom bistveno udeležen v skupnem rezultatu podjetja. Še vedno pa imamo primere, da posamezniki ljubosumno čuvajo »svoje« ljudi, in ne priskočijo na pomoč drugemu gradbišču a!li sektorju, da posamezniki ali skupine gledajo le »svojo« delavnico, objekt ali sektor. Mnogokrat ne vidimo uspeha ali ugleda celotnega podjetja, temveč le ozko lastno področje. Najti in odpraviti moramo vzroke za taka gledanja. Ali so temu krivi obračuni po ekonomskih enotah, osebnostni vidiki, karierizem?
Tako gledanje vedno znova in znova neugodno vpliva na dobro poslovnost, to pa je kvaliteta del, izvršitvam roki in konkurenčne cene. Doseganje rokov je po mojem mnenju naša največja »rak rana« in me pri našem podjetju najbolj moti.
Vprašanje:	Kako vsklajujete
strokovno delo z zahtevanim in odgovornim delom predsednika delavskega sveta?
Odgovor: Čeprav sem po poklicu projektant, me privlači in zadovoljuje tudi delo v samoupravnih in družbeno-poilitičnih organizacijah. Seveda pa je zelo težko vskladiti tehnično vedo z dostikrat nedoločljivimi hotenji in nedosegljivimi željami, ki jih obravnavamo na raznovrstnih sejah. Vedno pa želim biti stvaren in delovati v korist in napredek delavcev in delovne organizacije. Trudim se, da bi se mi to čimbolj posrečilo.
Vprašanje: Želite postaviti preko »Glasila« kakšno vprašanje posamenziku ali skupini v »Ingradu«?
Odgovor: Mnenja sem, da tak način javnega »spraševanja« ne rodi dobrih in trajnih rešitev. Po strokovni in samoupravni strani imam dovolj možnosti, da dobim odgovore na vsako vprašanje. In tega se tudi poslužujem.
Člani kolektiva naj takoj predložijo potrdila o šolanju otrok, ki se redno šolajo in so stari nad 15 let.
Otroci, ki dopolnijo 15 let starosti in ne hodijo več v šolo, ni-
OOZK je v naši delovni skupnosti, na raznih dogovorih in konferencah večkrat ugotavljala in opozarjala na razne napake, ki niso zgolj organizacijskega pomena same organizacije, temveč imajo širši pomen za uspešno gospodarjenje v naši delovni skupnosti. Na osnovi takih ugotovitev je bilo izdelanih nekaj pomembnih programov za odpravljanje pomanjkljivosti.
Osnovno vodilo pri formiranju programa dela OOZK v naši delovni organizaciji je bilo vključevanje vseh zaposlenih in ne samo članov ZK. V programu aktivnosti organizacije ZK najde vsakdo svojo nalogo, ne zato ker je to sprejela ZK temveč zato, da se bomo vsi zavzemali za boljši jutrišnji dan. Zato je prevladalo mnenje, da morajo biti točno določene naloge, zadolžitve in nosilci nalog. Pri takem intenzivnem delu so bile naloge razdeljene na kratkoročne in dolgoročne.
1.	Prvo mesto v programu zavzema izobraževanje, ki je osnova za napredno družbo. Kljub'temu, da še obstajajo razni dvomi o izobraževanju, je vendarle prevladalo napredno mišljenje, da je potrebno čimveč strokovnih kadrov, zlasti v neposredni proizvodnji in pri snovanju perspektive na tem področju. Naša delovna skupnost vlaga ogromna sredstva za strokovno izobraževanje, kar je dobra naložba, ne smemo pa pozabiti na pomembnost družbenega usposabljanja.
2.	Obveščanje.
Vsak član naše delovne skupnosti naj bi bil obveščen o najbolj pomembnih dogodkih podjetja, svoje enote, samoupravljanja in o delu družbenih organizacij. Zato je delavski svet izvolil odbor za informiranost v delovnem tisku.
majo pravice do zdravstvenega varstva.
Potrdila o šolanju predložite v oddelku za delovna razmerja. Brez potrdila, otrokom starim nad 15 let, zdravstvenih izkaznic ne bomo potrjevali.
VSEBINA DELA OOZK GIF INGRAD CELJE
Sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov tovariš Franc Vrbnjak
Odbor ima zelo pester program, za katerega uresničitev so družbene organizacije posebej zainteresirane. Obveščanju dajemo poseben pomen zaradi enotnega spoznavanja problematike, s tem pa želimo odpraviti tudi napačno obveščanje, ki velikokrat povzroči nezadovoljstvo v kolektivu.
3.	Samoupravljanje je predpogoj za uspešno razvijanje našega delavskega kolektiva. Zato je dvom ali nam je samoupravljanje potrebno ali ne, odveč. Poglabljanje in iskanje novih poti je osnovna potreba ZK pri razvijanju demokratizacije in hkrati odprave zastarelih metod samoupravljanja. V novem obdobju je vsem članom DS naložena zahtevna naloga — opravičiti svoje poslanstvo, to pomeni biti aktiven in vzdrževati trdne vezi med DS in neposrednimi proizvajalci. Vsak član naše delovne skupnosti naj bi čutil, da je proizvajalec in samoupravljalec.
4.	Pomembno je skupno obravnavanje gospodarskih problemov, problemov družbenih organizacij in samoupravljanja.
Na osnovi omenjene problematike je sekretariat OOZK formiral v podjetju politični aktiv, v katerem sodelujejo predstavniki vseh družbenih organizacij, DS in direktor podjetja.
5.	Proizvodna problematika, naloge strokovnih služb, izvršitev revizije obstoječe organizacije dela z vsemi potrebnimi izpopolnitvami, s čimbolj podrobno obdelanimi nalogami posameznih služb in enot, je prav gotovo poseben del prizadevnosti OZK. V letu 1969 smo začeli iskati možnosti za čim-boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet, na osnovi, racionalnega koriščenja delovnega časa in doseganja boljših delovnih in poslovnih uspehov. V letu 1970 so se v posameznih enotah z boljšo organizacijo dela, koriščenjem sodobnejših metod in oblik dela ter ustvarjanjem novih tehnologij dela že lažje vključili v nadaljnji petletni perspektivni razvoj.
Premalo članov ZK je vsebinsko angažiranih, pri čemer je tudi sekretariat OO nespreten, ker ne daje nalog za akcijo.
Le z dobro organiziranim delom bomo odpravili vse slabosti, zato bomo morali sodelovati vsi člani ZK v podjetju.
Zdravstveno varstvo družinskih elanov
NEKATERI VIDIKI RAZVOJA V PRIHODNJIH 5 LETIH
Ob koncu leta 1970 se bo izteklo obdobje perspektivnega plana, ki je bil sprejet" leta 1964 in je veljal za leta od 1964 do 1970. V njem smo si zastavili dokaj obširne in zahtevne naloge, ki pa jih nismo v celoti izpolnili. Predvideli smo precej višje stopnje širjenja, opremljenosti, zaposlenosti in produktivnosti kot pa smo jih res dosegli.
To je svarilo, da moramo pri sprejemanju razvojnega programa poznati in upoštevati naše stvarne razvojne možnosti. Pretirana čr-noglednost pa bi bila še bolj škodljiva. Najti moramo pravo razmerje med previdnostjo in ambicijo, če hočemo, da bo razvojni program res vodilo in merilo razvoja v prihodnjih petih letih.
Da bi to dosegli, so bile v letošnjem letu, to je v pripravljalni fazi razvojnega programa, sestavljene obširne analize, v katerih
LUDVIK ARNUŠ šef plansko-analitske službe
smo ugotovili trend razvoja v zadnjih 10 letih, posebno pa v zadnjih petih letih in te rezultate primerjali tudi z rezultati vrste sorodnih gradbenih podjetij v Sloveniji.
Ob upoštevanju vseh teh ugotovitev je bil sestavljen predlog razvojnega programa in dan enotam v razpravo. Predlog je bil že obravnavan na zasedanju delavskega sveta, dokončno pa bo sprejet pred koncem letošnjega leta.
Osnovno vprašanje je, v katero smer in do katere meje naj gre širjenje z ozirom na OBSEG PROIZVODNJE. Ta je odvisen predvsem od razpoložljivih sredstev, od števila in strokovnosti kadrov, posebno pa od stopnje produktivnosti. V predlogu je predvideno, da naj bi proizvodnja po fizičnem obsegu porastla vsako leto za povprečno 10 %, tako, da bi znašal letni bruto produkt leta 1975 že 180 milijonov ND. Točneje bruto produkt naj bi porastel od 97,5 milijonov v letu 1969 na 180 milijonov v letu 1975, — torej naj bi se v petih letih povečal za 85 %, oziroma skoraj podvojil.
Ta 85 % porast proizvodnje pa je planiran tako, da bo dosežen ob samo 14 %' povečanju števila zaposlenih (letno povprečno povečanje 2 do 3%). Pri tem pa je treba izboljšati kvalifikacijsko strukturo tako, da se bo razmerje spreminjalo v korist višjih kvalifikacij — tako pri proizvodnih, kot tudi pri režijskih delavcih.
Cilj je: dobro organizirano in mehanizirano gradbišče (ali obrat) z maloštevilno, toda viso-kosposobno delovno silo, ki bi umno koristila sodobna delovna sredstva. Proizvajali in gospodarili bomo tako, kot že to delajo v najbolj razvitih državah.
Ob takih razmerah je predviden porast produktivnosti tako, da se bo stopnja skoraj podvojila. Bruto produkt na zaposlenega je namreč v letu 1969 znašal 68.500 din, v letu 1975 pa bo po predvidevanjih znašal 113.208 din, torej 64 % več kot v letu 1969.
K temu bo pripomogla sodobnejša tehnologija dela, to je novi proizvodni postopki (montaža) in mehanizacija. Kot najvažnejši ele-
ment razvoja pa je človek in njegov interes. V predlogu razvojnega programa so podani ukrepi, ki naj zagotovijo zavzetost za dosego zastavljenih ciljev. Predvsem: strokovno usposabljanje, napredovanje, delitev dohodka po delu in uspehu, odnosi med ljudmi in med enotami, varstvo pri delu, stanovanjska izgradnja, rekreacija, samoupravljanje itd.
Za izboljšanje tehnologije in organizacije so v predlogu podani ukrepi za področje proizvodnje in za ostalo poslovanje. Priporočamo, da v razpravah posvetite tem ukrepom še posebno pozornost in jih dopolnite s svojimi predlogi.
Naslednje bistveno vprašanje ob projektiranju razvoja je vprašanje materialne baze, to je sredstev, s katerimi moramo razpolagati, da bomo dosegli planirani vzpon.
Sodobna tehnologija ni dosegljiva z lopato in krampom, temveč le s sodobno in mobilno mehanizacijo. V zadnjih letih smo razvoj mehanoopremljenosti nekoliko zanemarili, zato bo potrebno v to precej vlagati v naslednjih petih letih.
Razpolagamo z osnovnimi sredstvi, katerih nabavna vrednost je 21,6 milijonov din, sedanja vrednost pa 974.000 din. Stopnja sposobnosti je dokaj nizka, saj znaša leše 46%.
V predlogu razvojnega programa je predvideno, da naj bi znašala investicijska vlaganja v osnovna sredstva v naslednjih petih letih 32,5 milijonov din, od tega 6,9 milijonov din za odplačila kreditov in 25,6 milijonov din za nabave novih osnovnih sredstev. Pri teh nabavah naj bi bilo namenjeno 15,9 milijonov za mehanizacijo, 7,7 milijonov za zgradbe ter 2 milijona za ostala osnovna sredstva.
Ta investicijska vlaganja bomo financirali z vlaganjem lastnih sredstev v višini 26,5 milijona din ter s tujimi sredstvi (krediti) v višini 6 milijonov din. Lastna sredstva (26,5 mili j.) bomo črpali iz naslednjih virov: 13,4 milijone iz funkcionalne amortizacije, 9,9 milijonov iz dohodka in 3,3 milijone iz prodaje odvišnih osnovnih sredstev.
Po takih vlaganjih bo znašala leta 1975 nabavna vrednost osnovnih sredstev 38,2 milijona din, to je za 77 % več kot sedaj, medtem ko bo sedanja vrednost znašala 22,2 milijona din, oziroma se bo več kot podvojila (226 %). Stopnja sposobnosti bo znašala tedaj 58 %, skoraj za tretjino več. Značilnost: v naslednjih petih letih bomo izločili vso sedanjo mehanizacijo in jo nadomestili z novo (15,9 milijonov din).
Ob tržnih razmerah in ob kreditni politiki, kot so predvideni v načrtu družbenega razvojnega plana, bo (še bolj kot sedaj) postalo ključno tudi vprašanje lastnih obratnih sredstev.
Kljub dosedanjim naporom za formiranje lastnih obratnih sredstev, nam teh še vedno primanjkuje. Zato so v predlogu razvojnega programa predvidena večja vlaganja tudi v ta namen.
Ob koncu letošnjega leta bodo lastna obratna sredstva znašala predvidoma 11 milijonov din, pri bruto produktu 120 milij. din, torej 9 % od vrednosti proizvodnje.
Ker potrebujemo sedaj napram realizaciji najmanj 28 % obratnih sredstev, smo za razliko med 9 in 28 % vezani na tuja obratna sredstva, to je na kredite pri bankah in pri dobaviteljih.
Z izboljšanjem poslovanja bo možno ta odstotek znižati predvidoma na 22 %. Zaradi povečanja proizvodnje bo, kljub znižanju stopnje najetih sredstev, potrebno veliko več lastnih obratnih sredstev kot pa jih imamo sedaj. To pa predvsem zaradi tega, ker se obseg kreditov pri bankah ne povečuje vzporedno z razširjeno proizvodnjo in ker tudi dobavitelji pričakujejo in zahtevajo hitrejše plačilo dobav ter storitev.
Zato bomo morali vsako leto velik del novoustvarjenega dohodka nameniti za obratna sredstva.
V predlogu razvojnega programa je predvideno, da bomo v petih letih vložili v lastna obratna sredstva nič manj kot 17,2 milijona din in to iz dohodka. Dejavna moč vlaganja je najvišja kljub temu pa do leta 1975 ne bomo imeli toliko lastnih obratnih sredstev, da bi z njimi pokrili celotno potrebo, temveč le 70 %. Razliko do potrebnih 39,6 milijo-
nov din bomo morali najti pri bankah, dobaviteljih in investitorjih (11,4 milij.).
Osebni dohodki na zaposlenegg se bodo napram sedanjim povečali za 74 %, obseg stanovanjske izgradnje se bo podvojil (230 %), sredstva za izobraževanje ter za rekreacijo pa bodo sedemkrat večja ko sedanja (715 %). Torej, ne le več sredstev za obnavljanje ampak bo tudi za potrošnjo.
Zaključek:	v prihodnjem
obdobju si moramo zagotoviti korak prednosti pred povprečjem v naši panogi. Obdržati moramo sloves, da smo eno od vodilnih podjetij v slovenskem gradbeništvu. Naše geslo v bodoče naj bo: delati bolje in hitreje, delati z večjimi sredstvi in od tega več imeti.
Stopnjevanje razvoja je za podjetje in za kolektiv življenjskega pomena. Zato je prav zdaj čas, da kritično ocenimo naše moči in težnje ter da si odmerimo v bodočnost tako pot, ki nas bo vodila k večji proizvodni in ekonomski moči. To pa je osnova za zadovoljitev naših osebnih potreb in osnova za občutek, da smo člani močnega, sposobnega kolektiva.
Ludvik Arnuš, econ.
S precejšnjo razliko prednosti v točkah je osvojil »Ingrad« prehodni pokal in pozlačen pokal v trajno last. Oba pokala sta darilo RO sindikata gradbenih delavcev
Na sliki so prehodni pokal, pokal, ki ga je prejel zmagovalec v trajno last (v sredini), pokal darilo Biroja gradbeništva, ki ga je prejelo dru-goplasirano podjetje (levo) in pokal darilo pokrovitelja športnih iger, ki ga je prejelo tretjeplasirano podjetje (desno)
Športne igre gradbincev Slovenije
panoga	vseh mesto nast°Pa-mesto jočih ekip	
šah	i.	23
namizni tenis žene	0 1.	10
kegljanje žene	1.	11
odbojka žene	1.	5
odbojka moški	2.	14
namizni tenis moški	3.	26
streljanje žene	4.	17
balinanje	5.	18
mali nogomet	6.	32
streljanje moški	6.	37
kegljanje moški	11.	31
Največ smole pri tekmovanju so imeli kegljači, zato so tudi najnižje pristali. Vse ostale ekipe so
se zelo dobro uvrstile, k čemer je pripomogel izreden trud, disciplina in požrtvovalnost vseh nastopajočih.
Dne 4. septembra so bile organizirane medrepubliške športne igre gradbincev, na katerih so sodelovale prvouvrščene ekipe iz slovenskih športnih iger. Od Ingrada bi morale sodelovati naslednje ekipe: šah, namizni tenis žene, odbojka žene in kegljanje žene. Ker ostale republike niso prijavile odbojkarskih in kegljaških ženskih ekip, je tekmovanje v teh panogah odpadlo. Nastopili pa so šahisti in namizni tenis žene. Obe ekipi sta osvojili prvo mesto. Tudi ostala slovenska podjetja, ki so poslala svoje ekipe na tekmovanje v Zagreb, so se zelo dobro uvrstila. V skupnem plas-
^ -športni dejavnosti v podjetju že precej časa nismo nič pisali, čeprav naši športniki niso počivali. Nasprotno — trdo so delali. Pripravljali so se na razna tekmovanja: spomladanski del občinskega sindikalnega prvenstva, športne igre gradbincev Slovenije, medrepubliške športne igre gradbincev in ostala srečanja. Uspeh teh treningov ni izostal. Na vseh teh tekmovanjih so naši športniki želi zelo lepe uspehe. Tu in tam je bilo nekaj spodrsljajev, vendar smo z rezultati v glavnem lahko zelo zadovoljni.
V spomladanskem delu sindikalnega prvenstva so se moški uvrstili v skupnem plasmanu na tretje mesto, starejši moški na šesto mesto, ženske pa na prvo mesto.
Športne igre gradbincev Slovenije so bile v letošnjem letu za naše športnike zelo uspešne. O doseženih rezultatih smo bežno že pisali v internih informacijah.
Posamezne ekipe so se na tem tekmovanju uvrstile takole:
S«
,
,
Športniki čakajo na prelet letal, iz katerih bosta skočila padalca s pozdravi športnikom
Parada je bila zaradi slabega vremena preložena na zaključek tekmovanja
manu so zasedli slovenski gradbinci prvo mesto (osvojili ^o 5 prvih mest in 3 druga mesta), Hrvatje so zasedli drugo mesto (o-sVojili so dve prvi mesti), Srbi so zasedli tretje mesto (osvojili so 1 prvo mesto).
Kegljaška ekipa Ingrada se je udeležila pokalnih turnirjev, ki sta jih razpisala Železarna Store in Obnova Celje. Zasedla je prvo mesto na turnirju, ki ga je organizirala Železarna in drugo mesto na turnirju, ki ga je organizirala celjska Obnova.
Pričel se je že jesenski del sindikalnega prvenstva, katerega se bomo udeležili v vseh razpisanih panogah.
V letošnjem letu ima društvo namen organizirati še: povratno srečanje s športniki Salonita iz Anhovega, udeležilo se bo tekmovanja, ki ga organizira Gradis ob 25. obletnici obstoja, odzvali pa se bomo tudi vabilu GP Banat iz Zrenjanina, če bo to možno.
Precej zanimanja med športniki je vzbudilo tekmovanje za sindikalno rekreacijsko značko, ki ga razpisuje komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu.
Športne igre gradbincev Slovenije - športne igre gradbincev Slovenije
Tekmovanje za rekreacijsko značko traja 1 leto, od 1. maja tekočega leta do 1. maja prihodnjega leta. V tem času je potrebno zbrati določeno število točk za bronasto, srebrno in zlato značko, katere bo podeljevala navedena komisija.
V okviru tega tekmovanja se lahko tekmuje v naslednjih disciplinah:
—	plavanju
—	streljanju
—	planinstvu
—	smučanju
Poleg tega se točkujejo vse aktivnosti (organizirani treningi in tekmovanja, izleti itd.).
Za vsakega, ki sodeluje pri tem tekmovanju, vodimo kartoteko, kamor vpisujemo vsa tekmovanja in ostale aktivnosti z navedbo ustreznega števila točk, ki se bodo ob koncu leta, oziroma ob koncu aprila, seštele.
Delo športnega društva je torej zelo razgibano v tekmovalni in rekreativni smeri. Želimo pa, da se naše množice še povečajo. K temu bo nedvomno prispevalo tekmovanje za rekreacijsko značko. To tekmovanje ima namen čiste rekreacije, katere je vsak delovni človek nujno potreben po napornem delu na delovnem mestu.
Ivica
Tekmovanje je končano. Po napornem dvodnevnem delu, so se naši športniki oddahnili. Obrazi jim sijejo od zadovoljstva. V prijetnem kramljanju z direktorjem podjetja inž. Cmakom. ki je ves čas z zanimanjem spremljal dogajanja na igriščih, je hitro minil čas do razglasitve rezultatov
Lesjak Metka sprejema zlato plaketo, ki so si jo priborile odbojkarice z uvrstitvijo na prvo mesto
Duša športa pri Ingradu Vitanc Franc ponosno drži v rokah prehodni pokal. Verjetno že premišljuje kako bo prihodnje leto
ANKETA MED NAŠIMI
Oddelek za inozemstvo je izvedel med našimi delavci, zaposlenimi v ZRN anonimno anketo. Anketa bi naj dala odgovore, na katere osnovne težave naletijo delavci, ko pridejo v ZRN, kako se počutijo na delu, kaj delajo v prostem času, koliko zaslužijo in kako trošijo zaslužek, kako se uveljavljajo pri delu in kaj mislijo o svoji perspektivi.
Z odgovori na vprašanja nismo pričakovali, da bomo dobili celovito oceno o socialnih, materialnih, političnih, moralnih in drugih težavah, ki tarejo naše delavce v ZR Nemčiji. Želeli smo dobiti vsaj orientacijo, da bi lahko ustrezne službe v Celju, predvsem pa vodstveni kader v ZRN sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi bi olajšali delo in življenje teh delavcev v tujini.
Navajamo kratek povzetek poglavitnih misli in odgovorov na posamezna vprašanja.
Odgovarjalo je 69 delavcev na dvajset vprašanj.
I.	vprašanje: Zakaj si se odločil, da greš na delo v ZRN?
Prevladovali so trije osnovni motivi:
—	zaslužek — 80 %,
—	da bi spoznal življenje v ZRN — 15 %,
—	da se naučim jezika in strokovno izpopolnim — 5 %•
Kot ilustracijo naj navedemo nekaj najbolj značilnih odgovorov:
—	imam 6 otrok, potreben mi je večji zaslužek, da jim zagotovim obstoj in perspektivo;
—	odločil sem se zaradi visokega osebnega dohodka, da izpopolnim znanje nemškega jezika in da spoznam ZR Nemčijo;
—	potreben mi je denar, da si zgradim hišo.
II.	vprašanje: Ali si bil pred odhodom v ZRN informiran o pravicah in dolžnostih, ki jih imaš kot delavec Ingrada v ZRN?
60 % delavcev je odgovorilo, da so bili dobro informirani, 32 % jih je odgovorilo, da niso bili informirani, 8 % pa jih na vprašanje sploh ni odgovorilo.
Odgovori na vprašanje kažejo, da delavci niso najbolje razumeli drugega vprašanja. Vseeno je visok odstotek (32 %) tistih, ki niso zadovoljni z informiranostjo o svojih pravicah in dolžnostih. Zato predlagamo, da bi bili vsi delavci pred odhodom na enodnevnem seminarju, kjer bi jih temeljito seznanili s samoupravnimi akti podjetja, posebno še s pravilnikom o zaposlovanju in nagrajevanju delavcev v ZRN.
III.	vprašanje: O katerih vprašanjih in problemih bi moral biti bolje informiran pred odhodom v ZRN?
Na osnovi odgovorov bi lahko sklepali, da so v glavnem vede.li vse potrebno za samo vključitev v delovne procese. Eden osnovnih problemov pri vseh pa je primerjanje naše in nemške zakonodaje, posebno še tistih določil, ki urejajo socialno in zdravstveno zavarovanje. Vrsto teh odprtih vprašanj bo reševal naš pravilnik, ki je bil sprejet na seji delavskega sveta 14. 7. 1970. Poleg tega se večina pritožuje nad svojim znanjem nemškega jezika, kar jim predstavlja resno oviro pri delu in v privatnem življenju. Zato smo kupili »Praktični priročnik in besednjak za ZR Nemčijo«. Tako smo vsaj delno zadovoljili potrebe po hitrejšem učenju in znanju nemškega jezika, spoznavanju razmer in krajev v ZRN.
Nekaj značilnih odgovorov, ki kažejo, o čem so delavci premalo informirani:
—	o otroškem dodatku,
—	z delovnim časom, dopustom, statutom podjetja,
—	o višini dnevnic in prevoznih stroškov,
—	o tem, kako se naj obnašajo v ZR Nemčiji,
—	o problemih dela, stanovanja in prehrane,
—	poznavanju nemškega jezika.
IV.	vprašanje: Ali si zadovoljen s stanovanjem in hrano v ZRN?
Čeprav ima večina delavcev dnevno le en topel obrok in še tega si pripravijo sami, jih je presenetljivo veliko odgovorilo — 61 %> da so s prehrano in stanovanjem zadovoljni. Verjetno je ta odstotek odgovorov tako visok zaradi stanovanjskega standarda, ki je v večini primerov na zavidljivi ravni. 29 % jih je odgovorilo, da s stanovanjem in prehrano nišo zadovoljni, 10 % pa jih sploh ni odgovorilo.
V.	vprašanje: Ce si odgovoril z ne, te prosimo, da poveš, zakaj nisi zadovoljen.
Relativno majhen odstotek tistih, ki niso zadovoljni s hrano in stanovanjem je dalo takšne konkretne odgovore:
—	premalo se upošteva hišni red (čistoča, mir itd.),
—	ker stanuje še z drugimi v sobi (3—4),
športne igre gradbincev Slovenije - športne igre gradbincev Slovenije
Sahisti le redkokdaj razočarajo. Tudi letos so na ŠIG osvojili prvo mesto. Plaketo sprejema šahist Pajk Drago
Zadnji posvet odbojkaric na finalni tekmi. Metkino bodrenje je nanje
ugodno vplivalo
Predstavnica naših odbojkaric Metka, čaka na častnem prvem mestu, na podelitev plakete, na levi je predstavnica Tehnogradnje, na desni
pa Pionirja
ei
DELAVCI V ZR NEMCiJl
—	ker obroki niso po JUS-u,
—	ker je stanovanje preveč oddaljeno od delovišča,
—	ker si mora sam kuhati.
VI.	vprašanje: Kakšen je tvoj povprečni mesečni dohodek?
Pri oceni teh odgovorov moramo upoštevati dva momenta, in sicer, da približno 20 delavcev še ni prejelo osebnega dohodka, ker so se pozno zaposlili in da drugi, ki so ga že prejeli, niso dali najbolj točnih informacij, saj so zavestno znižali višino OD od 10 do 30 %, kar je razvidno iz plačilnih list, ki nam jih pošilja tovariš Kos. Večina odgovorov se vrti okoli 1000 DM. Najmanjša navedena vsota je 800 DM, največja pa 1200 DM. Velika večina je z osebnim dohodkom zadovoljna.
VII.	vprašanje: Koliko denarja oz. DM ti približno ostane na mesec, ko plačaš hrano, stanovanje, pijače, cigarete, časopise itd.?
Tudi pri odgovorih na to vprašanje moramo upoštevati isto kot pri šestem vprašanju. Po odgovorih sodeč prihranijo delavci okoli 650 DM. Med delavci so tudi občutne razlike, saj so nekateri, ki prihranijo le 200 DM, drugi pa tudi 900 DM.
VIII.	vprašanje: Kam vlagaš denar, ki ti ostane, oz. ki ti bo ostal od mesečne plače?
To vprašanje smo postavili z namenom, da bi ugotovili, če bi se dalo sredstva, ki jih delavci mesečno zaslužijo, čimbolj koristno uporabiti. Odgovori so zanimivi in bi se dalo na osnovi njih razmisliti, kako zajeti devize in jih uporabiti v podjetju tako, da bi od tega imela korist podjetje in delavec.
—	pošiljam ga domov — 49 %,
—	ni odgovorilo — 15 %.
—	vlagam ga v nemško banko - 23%,
—	hranim ga pri sebi — 13 %,
IX.	vprašanje: Ali si zadovoljen s plačo, ki jo prejemaš kot delavec Ingrada?
58 0 (, je odgovorilo, da so s plačo zadovoljni, 19 % ni zadovoljnih, 23 % delavcev pa ni hotelo odgovoriti na vprašanje.
X.	vprašanje: Ce bi pri katerem nemškem ali jugoslovanskem podjetju dobil 1 DM več na uro kot doslej pri Ingradu, ali bi vrnil stroške, ki jih je Ingrad s tvojim odhodom v ZRN imel in se zaposlil pri takem podjetju?
S tem vprašanjem smo hoteli preveriti pripadnost matičnemu podjetju, na najbolj občutljivem mestu, to je pri OD. Ko smo vprašanja tolmačili, smo še posebej opozorili delavce pri tem vprašanju, da bi mesečno prejemali 200 DM več kot doslej, če bi se odločili za 1 DM več na uro. Glede na to, da je anketa bila anonimna, je razveseljivo, da bi navzlic povečani plači kar 60 % delavcev ostalo pri Ingradu, 17 % bi jih ta-
koj odšlo v podjetje, ki bi jim dalo 1 DM več na uro. 23 % pa jih ni maralo odgovoriti.
XI.	vprašanje: Ali boš v tem času, ko si zaposlen v ZRN pridobil veliko strokovnih izkušenj?
Glede na odlično organizacijo d i in sodobno tehnologijo, ki p. vladujeta na nemških gradbiščih, nas je zanimalo, kako naši delavci ocenjujejo možnosti za praktično strokovno usposabljanje. 80% delavcev je odgovorilo, da si bo v času zaposlitve pridobilo veliko strokovnih izkušenj, 9" da ne bo ničesar pridobilo, 11 % pa jih ni odgovorilo. Ustrezne službe pri Ingradu bi morale poskrbeti, da bi tisti delavci, ki se za stalno vračajo v podjetje, del svojih izkušenj preneslo med sodelavce in bi jih skupno uveljavljali na naših gradbiščih.
XII.	vprašanje: Ali si zadovoljen z organizacijo dela na gradbišču?
80 % delavcev je odgovorilo, da so z organizacijo zadovoljni, 13 % ni zadovoljnih, 7 % pa na vprašanje ni odgovorilo.
(Nadaljevanje na 8. strani)
športne igre gradbincev Slovenije - športne igre gradbincev Slovenije
Moška ekipa namiznega tenisa je imela letos težke nasprotnike. Kljub temu se je uvrstila na tretje mesto in pustila za seboj 23 ekip
Vodja odbojkarske ekipe Žilnik sprejema srebrno plaketo za drugo mesto. Kljub izrednemu trudu, tudi letos ni uspelo našim odbojkašem premagati odbojkaše Salonita
Nekatere ambulante so imela podjetja že v prvih začetkih industrializacije. Pred več kot 150 leti so bile pridobitev naprednega delavskega gibanja. Razlogi, da so delavci dobili posebno zdravstveno varstvo, so bili številni. Danes je obstoj takoimeno-vanih ambulant znanstveno utemeljen. Nepoučeni verjetno mislijo, da obstoja obratna ambulanta pri podjetjih samo zato, da kontrolira stalež, vzdržuje delavce s tabletami in kapljicami ter drobnimi operacijami, da uprava vpliva na zdravnika naj bi priznal čim manj boleznin in delavcu, ko postane nesposoben pospeši invalidsko upokojitev. Tako mišljenje pa je zmotno. Zdravljenje delavcev praviloma ni opravilo obratnih ambulant. Seveda bo v današnjih pogojih zdravljenje obolelih še dolga leta glavno, vendar pa ne bi smelo biti edino delo zdravnika in njegovih sodelavcev.
V	Jugoslaviji je ratificirana mednarodna konvencija o zaščiti delavca pri delu. Varnostni tehnik s sodelavci skrbi za delo in delovno okolje delavca. Obratni zdravnik pa z budno in neprekinjeno kontrolo zdravstvenega stanja delavcev pravočasno opazi na organizmu svojega varovanca neugodne posledice vplivov od dela. Za tehnično zaščito odgovarja varnostni tehnik, za zdravstveno zaščito pa obratna ambulanta. Delovna inšpekcija sme in mora neodvisno, neprizadeto in samostojno, ob vsaki uri kontrolirati te varnostne mere in njih uspešnost.
Delo v obratni ambulanti zahteva specialno medicinsko izobrazbo. Zaposleni ljudje živijo dnevno 8 ur, to je eno tretjino življenja v posebnih življenjskih pogojih (sede v pisarni za stro-jiem, ali 8 ur prevažajo in dvigajo gradbeni material, v čistem ali 'slabem zraku, v mrzlem vetru ali vročini, v temi ali pri varenju •itd., itd.). V času delovnega staža tja do upokojitve zapuščajo ti pogoji na človeškem telesu ali duši posledice, katere v obratni ambulanti preprečujemo in zdravimo.
Zakon predpisuje:
1.	preglede pred zaposlitvijo,
2.	periodične preglede delavcev zaposlenih na zdravstveno nevarnejših mestih,
3.	periodične preglede vajencev in delavbev do 18. leta,
4.	periodične preglede do 21. leta starosti, če dčlajo v težjih pogojih,
5.	sistematske preglede vseh delavcev podjetja ali obrata, če procent staleža v tromesečju preseže višino staleža za 2 °/o,
6.	neobvezni pregledi.
V	naši ambulanti imamo navodilo: bolezen preprečevati je važnejše kot zdraviti. Z opisanimi pregledi, ogledi delovnih mest in okolja, ogledi stanovanjskih naselij, proučevanjem masovnih pojavov v naši kurativni-preven-tivni in socialni problematiki, bo ambulanta prispevala svoj delež pri ustvarjalnih prizadevanjih kolektiva. S tem načinom dela bo dvigala pozitivno zdravje posameznikov in ne-le ugotavljala in zmanjševala škodljivost življenjskih pogojev in bolezni.
Večina ljudi z uprave podjetja je naklonjena našim prizadevanjem in jih podpira.
Kot stroka, se medicina dela usmerja v razne panoge. Tako imamo ambulante, ki so specializirane za kemično, lesno, tekstilno, papirno industrijo itd.. Medicina dela v gradbeništvu pa je v jugoslovanskem merilu, med najmanj razvitimi. Razloge zakaj je tako, bi morali še raziskati. Sicer pa je splošna organizacija medicine dela kot stroke še v povojih. Skrb za gradbince pa je nujna, saj je npr. v Celju od približno 26 gospodarskih panog, gradbeništvo po številu zaposlenih na 4. do 5. mestu.
Mislim, da je eden od razlogov, da je medicina dela v gradbeništvu zapostavljena ta, ker ni »interesantne« tehnologije. Kot je zanimiva tehnologija v neki tovarni, tako lahko postane zanimi-mivo tudi proučevanje množičnih pojavov in ugotavljanje statističnih zakonitosti. Obratna ambulanta mora biti nosilec celokupne medicine, zato se mora ukvarjati z socialno, preventivno in kurativno medicino. Obravnavati mora načine za preprečevanje bolezni in poškodb. Zdraviti mora poklicne in druge bolezni ter skrbeti za rehabilitacijo po nastali okvari i:n končno proučevati družbene (ekonomske, migracijske, prosvetne itd.) vplive za zdravstveno stanje delavcev. Socialna problematika pa je pri gradbenih delavcih tako raznotera (pri tem mislim na strukturni indeks nekvalificiranih, visok odstotek nepismenih, migracijske probleme, ekonomske probleme delavcev, ločena življenja, večnacionalni sestav populacije itd.) kot verjetno ni v nobeni drugi gospodarski dejavnosti. Mislim, da je ta problematika v gradbeništvu v medicinskem smislu še posebno specifična. To je zopet eden od razlogov, da je medicina dela gradbincev manj zanimiva. Ti problemi bodo morali biti izhodišče za raziskovalno delo v naši ambulanti.
Mesto in vloga obratne ambulante Ingrad v organizacijski strukturi zdravstvene službe v Celiu:
Obratna ambulanta Ingrad ni del podjetja, pač pa je strokovno in ekonomsko del zdravstvenega doma Cdlje, njegova »podaljšana«, roka. Celje ima močno razvito industrijo. Večina ljudi je zaposlenih in so zato zdravstveno izpostavljeni številnejšim škodljivim faktorjem kot nezaposleni. S svojim delom ustvarjajo zaposleni ljudje narodni dohodek, od katerega so odviisni tudi skladi zdravstvenega	zavarovanja.
Zdravstveni dom Celje je prvi v Jugoslaviji organiziral svojo službo tako, da je posvetil prvenstveni pomen zdravstvenemu varstvu rMavoev. V Celiu ima tako izvdnbolnišmično dejavnost, poleg splošne službe, službe varstva žena in otrok nrotituberkulozne Službe itd. še dispanzer za medicino dela. Ta opravlja svoie operativno delo v obratnih ambulantah, Emo, Cinkarna, steklarna Rogaška Slatina in Ingrad-Metka. Kmalu pa bodo tudi druga podjetja dobila svoje obratne ambulante s čimer bomo zajeli vse aktivne zavarovance na našem področju.
ANKETA MED NAŠIMI DELAVCI ZRN
(Nadaljevanje s 7. strani)	Odgovorili so takole:
XIII.	vprašanje: Ali imaš kakšne predloge, da bi izboljšali organizacijo dela na gradbiščih?
Ker je na prejšnje vprašanje odgovorilo 80 % delavcev, da so z organizacijo dela zadovoljni, ni bilo bistvenih predlogov za izboljšanje. Le nekateri so dali konkretne pripombe, ki pa niso neposredno vezane na samo organizacijo dela:
—	da bi lahko delali več ur na dan kot doslej,
—	da bi bili delavci bolj resni pri delu,
—	da bi naši delavci delali ločeno od drugih da bi se tako videla razlika v kvaliteti,
—	da bi uvedli bolj spodbudno nagrajevanje po posameznikih.
XIV.	vprašanje: Ali imaš možnosti, tla večkrat govoriš o svojih problemih s predstavniki Ingrada, ki delajo v ZR Nemčiji?
Eden osrednjih problemov, ki jih imamo pri delu v ZRN je velika razdrobljenost in oddaljenost med gradbišči. Kako to občutijo delavci, so dali odgovori na to vprašanje Imamo le pet režijskih delavcev, ki so zadolženi, da kot predstavniki podjetja rešujejo, koordinirajo in urejajo poglavitne probleme naših delavcev v ZRN; oddaljenost med gradbišči pa včasih presega 1000 km. Navzlic tem objektivnim težavam je kar 55 °/o delavcev odgovorilo, da imajo možnosti večkrat mesečno govoriti z našimi predstavniki, 35 % te možnosti nima, 10 % jih pa ni hotelo odgovoriti.
XV.	vprašanje: Ali želiš, da bi naše podjetje v ZRN formiralo ustrezne samoupravne organe, ki bi obravnavali tvoje probleme in probleme, ki nastajajo pri delu?
V preteklem letu so bila vprašanja samoupravnih pravic naših delavčev v ZRN precej zanemarjena. Čeprav tudi letos ni bilo napravljenih bistvenih in praktičnih sprememb, smo vendarle postavili temelje za resnejše delo tudi na tem področju. V pravilniku o nagrajevanju in zaposlovanju delavcev v ZRN, smo dali možnosti, da se takoj formirajo sveti delovnih enot in delavci v ZRN so že izvolili štiri-člansko delegacijo, ki bo zastopala njihove interese v delavskem svetu.
Da morajo biti te možnosti realizirane, nas opozarjajo odgovori na XV. vprašanje, saj je kar 80 % delavcev zainteresiranih, da formiramo ustrezne samoupravne organe, le 10 % se s tem ne strinja, 10 % jih pa ni hotelo odgovoriti na vprašanje.
XVI.	vprašanje: Kaj delaš v prostem času, posebno še v soboto in nedeljo?
Naši delavci delajo okoli 10 ur dnevno, zato imajo zelo malo časa za rekreacijo, izobraževan je, oglede krajev in mest. Zanimala nas je, če lahko to opravijo ob prostih sobotah in nedeljah.
Odgovori so bili precej podobni. Da bodo naši delavci pestreje preživeli proste ure, bomo morali storiti več.
— počivam	% 33
— poslušam radio, TV	13
— čistim prostore	10
— čitam knjige	9
— igram šah	7
— se pogovarjam	7
— se učim nemščino	6
— grem v mesto	6
— se sprehajam	4
— igram namizni tenis	4
XVII. vprašanje: Katere slovanske časopise čitaš?	jugo-
Izbira časopisov, ki jih čitajo naši delavci, je izredno skopa, poleg tega pa je majhen odstotek tistih, ki te časopise redno- bero. Odgovori so pokazali naslednjo sliko: % — ne čitam nobenega časopisa	38	
— Areno	35
— Borbo	16
— vus	4
— Sireno	4
— politiko	3 Glede na te dokaj porazne re-	
zultate smo takoj naročili več iz-
vodov »Borbe« in »Dela« za naše delavce po posameznih gradbiščih.
XVIII. vprašanje: Ali si želiš več informacij iz Jugoslavije?
Že rezultati ki so jih dali odgovori na XVII. vprašanje kažejo, da so viri informacij maloštevilni in še ti omejeni na ozek krog delavcev, so samo potrdilo odgovorov XVIII. vprašanja, saj je kar 87 % delavcev odgovorilo, da si želi več informacij iz Jugoslavije, 10 % je zadovoljnih, 3 % pa na vprašanje ni odgovorilo.
XIX. vprašanje: S kom sc Jugoslovani — delavci Ingrada največ družite? Samo med seboj, z delavci drugih držav, z nemškimi delavci?
Čeprav naši delavci ne obvladajo dobro tujih jezikov, so zelo družabni, saj se jih kar 34 % druži z nemškimi delavci, 29 % z delavci iz drugih držav, ostali pa se družijo več ali manj samo z jugoslovanskimi delavci. Prav bi bilo, če bi našim delavcem omogočili, da bi Jugoslavijo čimbolj celovito predstavili svojim znancem v ZR Nemčiji in drugih državah. V ta namen bi jim morali posredovati ustrezno literaturo, posebno še turistične prospekte, plošče z narodno glasbo itd.
XX. vprašanje: Ali boš naslednje leto, če bo mogoče, ponovno šel v ZR Nemčijo kot delavec Ingrada?
S tem vprašanjem smo hoteli vsaj delno preveriti, kako so naši delavci zadovoljni s podjetjem in na kakšen odstotek ljudi lahko računamo v prihodnjem letu.
Rezultati so razveseljivi, saj se je kar 81 % delavcev izjavilo, da si želi ponovno oditi z Ingradom v ZR Nemčijo, 8% jih je odklonilo, 11 % pa se jih še ni odločilo, kaj bo storilo v letu 1971.
Stane Seničar
Nekaj številk o zaposlenih delavcih v ZR Nemčiji
Preko GIP »Ingrad« Celje je na gradbiščih v ZR Nemčiji zaposlenih večje število delavcev, ki delajo na gradbiščih nemških firm ali na naših samostojnih gradbiščih. Iz priložene kvalifikacijske
strukture so razvidna področja, na katerih je zaposleno največ naših delavcev. Število zaposlenih je iz prav skromnih številk naraslo kar na 389.
Darinka Kodrin
Kvalifikacijska struktura delavcev
zaposlenih v
Hamburg
VK	KV PK		NK		Skupaj |
Tesarji	2	53	33			88
Zidarji	—	19	6		 ■		25
Ključavnič. —	15	—		 ■		15
Delavci	—	—	3	15 ■		18
Ing. org. dela				1	1
Administr.				1	1
Delovodja				1	1
2	87	42	15	3	149
Essen
	VK	KV	PK	NK	a D J* C/J
Tesarji	3	68	27		 		98
Zidarji	—	14	9	—	23
Železokr.	—	8	—	—	8
Ključavnič.	—	4	—	—	4
Delavci	—	—	1	18 —	19
Gr. tehn.	—	—	—	— 1	1
	3	94	37	18 1	153
SBU Miinchen					
					
	V K	KV	PK	NK	D
					J*
					C/J
Tesarji	—	16	10		26
Zidarji	—	5	1	—	6
Delavci	—	—	—	4	4
		21	11	4	36
ZR Nemčiji
Ingrad Miinchen
VK		KV	PK	NK		Skupaj i
Tesarji	3	13	12			28
Zidarji	1	4	3		—	8
Delavci				9		9
Ključavnic.	—	1	—	—	—	1
Železokr.	—	2	—	—	—	2
Delovodja	—	—	—	—	1	1
Tehn. - gr.	—	—	—	—	1	1
Ing. or. dela	—	—	—	—	1	1
	4	20	15	9	3	51
REKAPITULACIJA:	
Hamburg	149
Essen	153
SBU Miinchen	36
Ingrad Miinchen	51
389
Kvalifikacijska struktura je po stanju z dne 21. 9. 1970.
Priprave na
Oddelek za izobraževanje je v okviru delovnega programa za leto 1970/71 pripravil program tečajev in seminarjev. Delovne enote so dale pobudo, da bi pridobitev internih kvalifikacij delavcev, ki se morajo zaradi nove tehnologije, novega načina dela in
immiimmn...................................................
VAJENCI
Stroka	I	let. II.	let.	III. let.	Izpit konč.	Flukt. odšli	Prihod 1970	od Stanje ? 5 aiž	
Zidarji	20	15	14	14	1	22	57	14
Tesarji	17	16	11	11	—	22	55	11
Železokrivci	4	1	—	—	—	7	12 —	
Slikopleskarji	2	3	2	2	—	2	7	2
Elektro	2	1	2	2	—	4	7	2
Stroj, ključ.	1	1	1	1	—	1	3	1
Stavbni ključ.	2	2	2	2	—	2	6	2
Kleparji	—	4	2	2	—	1	5	2
Vodoinstalaterji	1	2	—	—	—	2	5	—	
Avtomehaniki	2	—	1	1	—	2	4	1
Central, kurjava	2	2	—	—	—	2	6 —	
Teracerji	—	—	2	2	—	—	— 2	
	53	47	37	37	1	67	168	37
Celje, 22. 9. 1970
Kje smo ireživeli etošnji dopust
Podjetje je tudi letos poskrbelo za čim lepše letovanje članov kolektiva in njihovih najožjih svojcev.
Lastni počitniški dom v Piranu je še vedno najbolj obiskan od članov kolektiva.
Počitniški dom Piran
Število		Družinski člani Skupaj	
Naši člani	46	94	140
Tuji gostje	20	38	58
PS Žalec	15	24	39
Skupaj	81	156	237
Naši člani kolektiva so izkoristili 1126 pensionov, tuji gostje 484 pensionov, Počitniška skupnost Žalec pa 260 pensionov. Skupaj je bilo izdanih 1870 pensionov. Dom je posloval od 20. junija do 1. septembra.
Biograd na moru
Število naših članov 10, družinskih članov 17, skupaj 27 oseb. Izkoriščenih je bilo 262 pensionov.
ALPE ADRIA
Število naših članov 5, družinskih članov 15, skupaj 20 oseb. Izkoriščenih je bilo 185 pensionov.
Valovine pri Puli
Število naših članov 27, družinskih članov 56, skupaj 83 oseb. Izkoriščenih je bilo 830 pensionov.
Člani kolektiva pa so letovali še v drugih počitniških domovih in sicer: naših članov 80, družinskih članov 69, skupaj 149 oseb. Izkoriščenih je bilo 1656 pensionov.
V počitniškem domu v Piranu so bile zaposlene 3 osebe: Ličen Vera, upravnik; Kavčič Anica, kuharica in Rožič Ivica, pom. delavka.
Večina gostov dobro pozna naš počitniški dom in osebje, ki že več let dela v njem.
Upravi podjetja predlagamo nakup še ostalega dela stavbe, ki ga je sin pokojne lastnice te hiše pripravljen prodati. Tako bi postalo podjetje lastnik celotne stavbe, ki bo nudila dopust še več članom našega kolektiva.

Tekmovanje, ki ga je organiziral Gradis ob svoji 25. obletnici obstoja, je pri kraju. Na to tekmovanje je povabil športnike večjih gradbenih podjetij. »Ingrad« je sodeloval pri naslednjih panogah:
—	šah
—	namizni tenis
—	streljanje žene
—	kegljanje žene
Rezultati niso bili kdove kako dobri, razen pri strelkah, ki so se izredno izkazale. Posebno je treba pohvaliti tov. Petričevo, ki je dosegla 162 krogov od 200 možnih, nato Perovičevo, ki je dosegla 154 krogov. Manj sreče je imela Pelkotova, vendar je s 128 krogi tudi doprinesla svoj delež za prvo mesto elUpe.
Sahisti so dosegli drugo mesto, kegljačice četrto mesto in namizni tenis moški peto mesto.
SSšSSSSvSvSSvSSStSSSižRSSStSSšKSSSS-SvSiSSiStStSžkSSSiKSžšžšKKSSS
izobraževanje za sezono 1970171
nove mehanizacije nenehno izpopolnjevati, organizirali tako, da bi združili interese in potrebe.
Objavljamo celotni okvirni program izobraževanja:
1.	Tečaj za priučitev tesarjev — PK opažerjev (Ingrad Celje)
2.	Tečaj za priučitev tesarjev — PK opažerjev (Zavod BiH)
3.	Tečaj za priučitev zidarja PK
4.	Tečaj za priučitev železokriv-cev
5.	Tečaj za strokovno izpopolnitev signalistov
6.	Tečaj za strokovno usposobitev strojnikov težke gradb. mehanizacije — Zvezni IC LjuMja-
7.	Tečaj za priučitev slikarjev za polaganje tapet
8.	Preizkus znanja za delovodje in mojstre HTV
9.	Preizkus znanja za inženirje in tehnike HTV
10.	Tečaj za delovodje in mojstre — obravnava poslovnika in razgovor
11.	Tečaj za inženirje in tehnike — obravnava poslovnika in razgovor
12.	Tečaj za signaliste
13.	Tečaj za strokovno izpopolnitev
14.	Tečaj za mrežno planiranje — formativen
15.	Seminar za člane ZK
16.	Tečaj za odrarje — izpopolnitev.
17.	Seminar zji pripravnike (po-programu)
18.	Uvajalni seminarji za novo sprejete delavce
19.	Uvajalni seminar za novo sprejete vajence
20.	Seminar za strokovni izpit — tehniki in inženirji
22.	Seminar za člane samoupravnih organov
23.	Krajši seminarji iz področja upravnih organov
23. Krajši seminar iz področja varstva pri delu po gradbiščih
Začetek predavanj bo v mesecu decembru po izdelanem urniku
Po končanem tečaju ali seminarju in uspešno opravljenem preizkusu znanja, bo kandidat prejel spričevalo ali potrdilo.
v
Sti /PMidisti v Ivtu H)7O
1
I
N S
'O
c
> š.
o .id1
>u
a
o
FAGG Ljubljana 5—52 Str. fak. Ljubija. 1 —	1 —
TŠŠ Celje - str. odd. 2	13	1
TSŠ Celje - gr. odd. 6	5 11	5
ESŠ Celje	—	22 —
14	8 22	8

Hunnebeck opaži
Postopek betoniranja še ni vsklajcn s sistemom opaževanja, potrebovali bi črpalke za vgrajevanje betona
4
S Hiinnebeck opaži lahko postavimo etažo v 10 dneh
Naše podjetje gradi ob križišču Malgajeve ulice z Jurčičevo, poslovno stanovanjsko stolpnico za tržišče. V pritličju je predviden lokal — slaščičarna z vsemi pomožnimi prostori, v medtetaži bo razvod instalacij, v veznem delu pa prostor za igranje otrok.
Nato je 14 stanovanjskih etaž. V zadnji etaži pa bo pralnica, boksi za sušenje perila ter skupni prostori.
Konstrukcija stolpnice je iz armiranega betona. Na zunanji strani bo obložena z 10 cm siporeksom kot toplotna izolacija.
V stolpnici bo 55 stanovanj:
—	28 dvosobnih s stanovanjsko površino 54,02 m2,
—	25 trosobnih s stanovanjsko površino 72,12 m2,
—	2 'tirisobna s stanovanjsko površino 100,62 m2.
Cena zn 1 m2 stanovanjske površine bn od 2.600 do 2.700 din.
Z gr:: 1 'o smo začeli v avgustu leta 1060 Takoj v začetku smo naletel:	is težave. Pri izkopu
gradben o i-ime smo našli stare temelje. 1 i so zavlekli izkop za ca. 14 dni. Nato je nastopila visoka podtalna voda. zaradi katere .no ustavili delo za več kot 2 meseca. Potrebno ie bilo spremeniti temelje. Sele v pozni jeseni smo začeli z betoniranjem temeljev in kletnih zidov. Dela smo zavari zime prekinili in nadaljevali v začetku letošnjei sezone.
(Nadaljevanje na 12. str.)
Naši delavci so hitro osvojili nov sistem opaževanja, ker so spoznali, da je delo s tem opažem lažje
in hitrejše
SEZNAM JUBILANTOV 1970
Ena od oblik prizadevanja za ustalitev zaposlenih so tudi praktična darila oziroma podjeljeva-nje priznanj članom kolektiva, ki so pri podjetju 10 in več let. Ta način dajanja posebnih priznanj dolgoletnim članom kolektiva se je uveljavil leta 1965, ko smo podelili denarne nagrade vsem, ki so pri podjetju več kot 10 let. 2e v naslednjem, 1966. letu, smo prešli v še sedaj veljavno prakso slovesnega podeljevanja priznanj po letih službe. Tako prejemajo jubilanti z 10-letno delovno dobo pri podjetju praktično spominsko darilo, 15-letniki srebrne in 20-letniki zlate spominske plakete.
Imena dolgoletnih, zaslužnih članov kolektiva, objavljamo vsako leto 'sproti še pred podelitvijo priznanj. Letos pa objavljamo razen seznama imen tudi število jubilantov po letih od 1965 do vključno 1970:
Leto	10 let 15 let 20 let Skupaj		
1965	334			—	334
1966	26	14	18	58
1967	69	50	14	133
1968	55	72	24	151
1969	54	35	9	98
1970	67	26	9	102
Iz številčnega prikaza je razvidno, da ima GIF »Ingrad« od skupnega števila zaposlenih približno polovico delavcev, ki so pri podjetju 10 in več let. To šteVilo zares stalnih delavcev je seveda prenizko in ne zadovoljuje težnje po ustaljenosti kolektiva, saj kaže na vse preveliko fluktuacijo. Kljub številčni šibkosti pa je naš stalni kader dovolj močno jedro kolektiva, to je tisto ogrodje, na katerega se predvsem opiramo in ki je vseskozi izdržalo ob slabšem in dobrem.
V	dokaz temu je dosedanje uspešno poslovanje podjetja, kar je obenem tudi poroštvo, da na čvrsto jedro našega stalnega kadra lahko tudi vnaprej z gotovostjo računamo.
Seznam letošnjih jubilantov z 10-, 15- in 20-letno delovno dobo pri podjetju objavljamo z namenom, da ga pregledajo vsi člani kolektiva in opozorijo na morebitne napake. Če je morda pomotoma kdo izpuščen ali pa smatra, da bi moral biti v seznamu, naj se osebno ali pismeno zglasi v oddelku za delovna razmerja do 30. oktobra 1970.
V	letošnjem seznamu jubilantov so naslednji člani kolektiva:
OBRATNA AMBULANTA
(Nadaljevanje z 8. strani)
Trenutno imamo v Celju poleg Dispanzerja za medicino dela, ki se razvija v napredno organizacijsko dejavnost, še Oddelek za medicino dela pri Zavodu za zdravstveno varstvo. Tega pa bodo ukinili. Tako bo odpravljena nepotrebna dvotirnost v naši skrbi za zdravje delavcev. Oddelek za medicino dela pri Zavodu za zdravstveno varstvo bo prenehal delati sistematske preglede, saj bodo vsi delavci težili le v lastne obratne ambulante. Ponovno poudarjam, da so preventivni pregledi najpoglavitnejše delo obratnih ambulant, ki z roko v roki z varnostno tehniko sledijo k cilju: učinkoviteje preprečevati bolezni in poškodbe.
Delovanje ambulante:
Naši pacienti so pretežno moškega spola, večnacionalni kolektiv, takorekoč Jugoslavija v malem, prevladujejo pa mlajši letniki. Zanje je značilna v povprečju, nizka splošna in zdravstvena prosvetli enost. Veliko je samcev in veliko delavcev, ki živijo ločeno od družin ter stanujejo v samskem domu itd.
Zato imamo pri delu v ambulanti strožji režim, ki pa na drugi strani včasih terja tudi od nas veliko razumevanja za probleme posameznikov.
Ambulanta je odprta od 7. do 12. ure. Ob 7. uri morajo biti v čakalnici vsi, ki tega dne niso šli delat, takrat sestra pobere zdravstvene knjižice. Vsi, ki so z dela izostali, imajo pri zdravniku prednost. Tako lahko zgodaj ocenimo ali je delavec delanezmožen, ali pa so potrebne še preiskave krvi, rentgen ali podobno. Če zdravnik ugotovi, da je delavec po kratki zdravniški intervenciji sposoben za delo s tem, da med delom jemlje zdravila, sme še isti dan
na delovišče. Glavna prednost zgodnjega jutranjega prihajanja v ambulanto pa je, da ima zdravnik možnost zbrati bolniške izvide še v istem dopoldnevu in ustrezno ukrepati (npr. poslati delavca v bolnico na zdravljenje). Vsi vemo, da je en izgubljen dan lahko za zdravljenje tudi usoden.
Delavcev, ki se bodo javljali v ambulanti po 7. uri, ne bomo jemali v stalež, z izjemo utemeljenih primerov.
Naša ambulanta je odprta tudi vsako soboto. Če v ambulanti ni zdravnika je tam medicinska sestra. Kdor zboli v soboto, se mora javiti. Sprejela ga bo medicinska sestra, ga evidentirala, mu nudila prvo pomoč, ga eventualno napotila v bolnico ali k dežurnemu zdravniku v Zdravstveni dom ali ga pa naročila za ponedeljek k obratnemu zdravniku.
Pri vsakomur, ki teh predpisov ne bo upošteval, bomo smatrali, da zavlačuje zdravljenje. To pa je kršitev Pravilnika komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje in Pravilnika o osebnih dohodkih podjetja Ingrad.
K Obratni ambulanti spada tudi bolniška soba s sedmimi posteljami. Sem vselimo bolnika, kadar mu je potreben poseben zdravstveni režim. Bolniki v tej sobi se morajo držati posebnega bolniškega reda. Tako trenutno obratuje naša ambulanta. Kakšno razmerje pa bo naše delo zavzelo v bližnji bodočnosti, bodo odločali dodatno razpoložljivi kadri, razpoložljiva sredstva, večji prostori in mesto, katero bo zavzela služba zdravstvenega varstva delavcev v okviru generalne linije zdravstvene politike Zdravstvenega doma Celje kot celote.
Obratna ambulanta »Ingrad« Celje
Dr. Anton Kos
JUBILANTI — 10 let (1960—1970)
Tek. št.	Mat. št.	Priimek in ime	Roj. dat.	Datum	Poklic	cpktnr nast.	del. mesto seKtor		
1.	4347	Antolič Vilim	23. 4. 1916	26.	7. 1960 gr. del.	Vzdrž. obr.
2.	3509	Avdič Derviš	1930	26.	2. 1960 gr. del.	Ljubljana
3.	4380	Babič Angela	22. 3. 1919	i.	8. 1960 delavka	Sl. Konjice
4.	3426	Borinc Jožef	28. 2. 1923	16.	2. 1960 klepar	Kov. obr. Vzdrž. obr.
5.	3386	Bukovšek Franc	24. 12. 1938	15.	2. 1960 zidar	
6.	4290	Čep Milan	4. i. is:d	6.	7. 1960 tesar	Montaža
7.	10191	Crepinšek ing. Leon	8. 4. 1<;	1.	10. 1960 šef sek.	PGM
8.	10179	Deisinger Marta	31. 10. 1SJI	4.	2. 1960 fakturist	Skup. sl.
9.	1521	nobrovšak Leopold	15. 12. 1918	5.	7. 1960 zidar	Store
10.	10480	Drame Terezija	27. 9. 1942	24.	2. 1960 strojepis.	Skup. sl.
n.	10488	Faval Dragica	25. 12. 1921	16.	7. 1960 ref. za del. r.	Ljubljana
12.	3625	Gajšak Milan	21.	1 1938	4.	3. 1960 zidar	Celje II
13.	10487	Golavšck Milan	8. 4. 1936	2.	6. 1950 mojster	ZD
14.	4460	Grum Jože	16. 3. 1938	15.	8. 1960 šofer	Mchaniz.
15.	11662	Haložan Ivan	22. 6. 1937	15.	2. 1960 zidar	Inozemstvo
16.	4089	Horvat Branko	1.	1. 1929	17.	S. 1960 tesar	Store
17.	4190	Horvat Franjo	1.	1. 1921	7.	6. 1960 tesar	Store
18.	3300	Jagodič Franc	16. 9. 1935	16.	1. 1960 gr. del.	Ljubljana
19.	3479	Jelakovič Mirko	16. 10. 1928	18.	2. 1960 tesar	Montaža
20.	3283	Kenda Pavel	28. 9. 1935	4.	1. 1960 zidar	Montaža
21.	3930	Kresnik Martin	10. 11. 1929	4.	5. 1960 strojnik	PGM
22.	4149	Križnik Janez	26. 6. 1937	3.	6. 1960 odrar	Celje
23.	4226	Krivec Stanko	27. 10. 1937	15.	6. 1960 strojnik	PGM
24.	4111	Kučinac Stjepan	25. 12. 1920	16.	5. 1960 strojnik	Ljubljana
25.	4266	Kužner Ivan	11. 11. 1938	7.	7. 1960 sob.slik. pleskar 7. 1960 zidar	ZD
26.	4319	Kostanjšek Jože	29. 3. 19J3	15.		Celje
27.	4548	ltitner Dragutin	9. 8. 1937	2.	9. 1960 gr. delovodja	Ljubljana
28.	4573	Kutnjak Franjo	14. 7. 1929	12.	9. 1960 zidar	Celje
29.	4798	Klevže Jože	7. 2. 1934	1.	12. 1960 šofer	Mehaniz.
30.	10478	Knez Jože	14. 9. 1925	3.	2. 1960 tes. mojster	ZD
31.	10482	Kanzian Anica	22. 7. 1916	1.	3. 1960 faktur.	Skup. sl.
32.	10486	Kulovec Stane	16. 6. 1912	i.	5. 1960 šef GRS	Skup. sl.
33.	10481	Lakovič Alojz	26. 2. 1928	i.	3. 1960 mojster	Mehaniz.
34.	4706	Langeršek Ivan	2. 8. 1937	10. 10. 1900 strojnik		Store
35.	4625	Lazar Josip	17. 12. 1938	28.	9. 1960 stavb, ključ.	Inozemstvo
36.	3934	Lesjak Ljudmila	9. 10. 1932	4.	5. 1960 čistilka	Del. nas.
37.	4765	Lesjak Jože	23. 2. 1934	12.	11. 1960 šofer	Mehaniz.
38.	4497	Makuc Ivanka	21. 12. 1940	i.	9. 1960 čistilka	Store
39.	10484	Malinovsky Dragica	2. 6. 1924	16.	3. 1960 knjig.	Skup. sl.
40.	4569	Mernik Marija	4. 9. 1939	5.	9. 1960 delavka	Skup. sl.
41.	4467	Operčkal Mclhijor	30. 12. 1928	28.	6. 1960 strojnik	PGM
42.	4726	Pajič Esad	10. 6. 1937	26.	10. 1960 strojnik	Meh,—SIP
43.	10476	Penič Jože	20. 2. 1927	i.	1. 1960 šef nab.	Skup. sl.
44.	4802	Petre Alojz	21. 5. 1938	25.	11. 1960 zidar	Celje 1
45.	4646	Pilko Julij	18. 5. 1933	25.	8. 1960 tesar	Ljubljana
46.	4047	Polgar Djnro	26. 2. 1929	8.	3. 1960 grdelov.	Ljubljana
47.	3713	Premužak Vjekoslav	29.	1. 1942	30.	3. 1960 zidar	Celje
48.	4537	Pušnik Ernest	29. 10. 1938	8.	9. 1960 gr. delov.	Sl. Konjice
49.	4373	Režek Ljudevit	20. 7. 1928	8.	6. 1960 železokr.	Trbovlje
50.	4023	Rogan Jožef	5. 3. 1935	28.	3. 1960 zidar	Ljubljana
51.	4531	Rotar Kazimir	4. 3. 1932	29.	8. 1960 šofer	Mehaniz.
52,	4622	Itumiha Stanislav	25. 5. 1934	27.	9. 1960 tesar	Store
53.	3955	Smrečki Stjepan	4. 6. 1937	6.	5. 1960 zidar	Ljubljana
54.	3380	Sorčan Edvard	14. 3. 1938	15.	2. 1960 mizar	ZD
55.	3562	Salamon Jože	29. 4. 1938	3.	3. 1960 žagar	ZD
56.	4332	Škoflek Anton	3. 9. 1928	2.	7. 1960 skladišč.	Celje
57.	4663	Speglič Anton	29. 4. 1938	10.	10. 1960 elek. mojster	Kov. obr.
58.	4759	Spljajt Mijo	18. 6. 1940	4. 11. 1960 železo. krivec		PGM
59.	10535	Škulj Jože	11. 5. 1936	22.	3. 1900 gr. teh.	Trbovlje
60.	4095	Turnšek Vinko	7. 4. 1938	23.	5. 1960 tesar	ZD
61.	3655	Uplaznik Anton	6. 12. 1935	16.	3. 1960 el. mojster	Mehaniz.
62.	4072	Vincclj Josip	5. 3. 1938	12.	5. 1960 tesar	Montaža
63.	4671	Vaupotič Jožef	25. 2. 1938	1.10. 1960 strojnik		PGM
64.	10485	Voh Anton	17. 1. 1923	10.	4. 1960 skladišč.	Sl Konjice
65.	4070	Vodnik Katka	20. 3. 1944	12.	5. 1960 čistilka	Del. nas.
66.	4820	Zupanc Stefan	9. 12. 1938	1. 12. 1960 tesar		Store
67.	4223	2utlč Ivan	17. 9. 1932	18.	6. 1960 zidar	Celje I
		JUBILANTI — 15 let		i (1955—1970)		
1.	10366	Po-eV-k Ivan	26. 1. 32	1. 9. 55 gradb. teh.	Skup. sl.
2.	10370	Brecelj Karlo	10. 8. 28	22. 6 55 gr. del.	Sl. Konjice
3.	245	Cu.lcš Franc	15. 8. 28	25. 3. 55 cementnlnar	PGM
4.	308	Drolc Stanislav	15. 3. 33	4. 10. 55 zidar	Žalec
5.	10386	Grabner Rafael	14. 10. 23	12. 4. 55 šef. odd.	Skup. sl.
6.	500	Hrovat Alojz	20. 6. 33	14 9. 55 buldožerist	Meh,—SIP
7.	10399	Klančnik Franc	21. 11. 23	3. 11. 55 gr. del.	Žalec
8.	723	Kolman Franc	11. 10. 27	1. 6. 55 zidar	Store
9.	10404	Kovač Hilda	18. 7. 32	1. 3. 55 gr. tehnik	Store
10.	10405	Kranjc Jože	10. 3. 18	9. 9. 55 referent	Montaža
11.	978	Lovrič Vlado	15. 3. 30	14. 12. 55 zidar	Vzdrž. obr.
12.	981	I.uc Stjepan	27. 3. 33	9. 9. 55 zidar	PGM
13.	1080	Mlakar Bruno	5. 10. 28	1. 8. 55 zidar	Žalec
14.	1107	Murko Franc	28. 10. 33	10. 8. 55 delovodja	PGM
15.	1133	Novak Jože	19. 2. 33	2. 8. 55 mojster	Mehaniz.
16.	1155	Obrez Jože	20. 9. 31	1. 6. 55 železokriv.	PGM
17	1231	Pepevnilf Franc	24. 8. 29	1. 8. 5? zidar	Store
18.	1306	Podvršnik Drago	25. 10. 19	1. 7. 55 zidar	Žalec
19.	1362	Pusovnik Ivan	21. 5. 33	4. 4. 55 zidar	Žalec
20.	1413	Rojc Alojz	9. 2. 30	28. 5. 55 tesar	Celje II
21.	1637	Šunko Edvard	4. 10. 33	4. 8. 55 strojnik	Meh	SIP
22.	1651	Teržan Anton	18. 11. 30	18. 3. 55 šofer	Meh.—SIP
23.	1734	Vegel Janez	27. 8. 33	3. 11. 55 stavb, ključ.	Kov. obr.
24.	1857	Zdolšek Jože	3. 3. 33	1. 8. 55 str.-buld.	Meh.—SIP
25.	10455	Zupanc Anica	10. 7. 34	18. 7. 55 gr. tehnik	Skup. sl.
26.	1890/b	Zerovnik Karel	10. 3. 31	7. 2. 55 delovodja	PGM
		JUBILANTI -		- 20 let (1950—1970)				
1.	67	Bedcnikovič Slavko	23.	11. 08	4.	7. 50 gradb. del.	PGM	
2.	96	Berčnik Franc	7.	5. 21	2.	4. 50 skladišč.	Vzdr.	obr.
3.	1149	Novakovič Mijo	29.	1. 17	4.	7. 50 gradb. del.	PGM	
4.	10427	Oberžan Marija	in.	a 33	1.	10. 50 fin. knjig.	Skup.	sl.
5.	1181	Orešnik Ludvik	18.	8. 23	22.	5. 50 železokriv.	PGM	
6.	10437	Rcbernišek Danica	17.	1. 31	i.	5. 50 knjig. OD	Skup.	sl.
7.	1448	Samec Stanislav	n.	5. 25	2.	1. 50 elektroinšt.	Kov.	obr.
8.	1693	Turnšek Franc	20.	7. 33	20.	9. 50 tesar	ZD	
9.	1739	Venek Peter	30.	1. 27	9.	1. 50 tesar	Žalec	
Hunnebeck
opaži
(Nadaljevanje z 10. strani)
Podjetje je nabavilo nov sistem opažev Hunnebeck. Prvič smo jih uporabili na tem objektu.
Vodilna tesarja tov. Razgoršek in tov. Rojc menita, da je delo s tem opažem lažje kot s klasičnim, pa tudi prihranek na času je večji. Navdušujeta se, da bi podjetje nabavilo čim več tega ali pa morda že izpopolnjenega sistema opažev, ki ga uporabljajo v razvitih državah. Ni pa najboljši sistem opaženja stropnih plošč, ki sicer ni Hiinnebeckov, je pa zamuden in se navdušujeta bolj za klasičen sistem. Seveda pa bi pri tem rabili večjo količino lesa, kar je zopet strošek za podjetje. Ko bomo ta opaž predelovali za drugačen tloris objekta, moramo predvideti v njem odprtine za prehod iz prostora v prostor. Sedaj gremo lahko preko opaža le po lestvi.
Takega mnenja je tudi vodstvo gradbišča. Pri izdelavi ene etaže bi prihranili dva dni, če bi imeli opaž za celoten tloris. Tudi tloris objekta za ta sistem ni posrečeno izbran, ker je preveč razgiban in je delo pri razopaževanju zamudno.
Skupina se je v delo že vpeljala. Od planiranih 12 dni z deseturnim delovnikom za etažo, je to izdelala v desetih dneh, seveda v podaljšanem delovnem času.
Prizadevamo si, da bi bila stolpnica že letos pod streho, saj bomo z istimi opaži v začetku sezone 1971 pričeli z gradnjo enake stolpnice na vogalu Kocbekove in Miklošičeve ulice. Na tem objektu že delamo z zmanjšanim tempom, ker bomo letos naredili le klasični del objekta — temelje, klet in pritličje, v katerem bo lokal Avtomotorja.
Gradbinci si želimo, da se vsaj v prihodnji sezoni ne bi več borili s pomanjkanjem cementa in betonskega železa, ker bi tako dela lahko hitreje napredovala.
To je le nekaj misli in podatkov o gradnji stolpnice. Vabimo pa vse člane kolektiva, ki jih sistem Hunnebeck zanima, da si delo z njim ogledajo na gradbišču.
Sef gradbišča Anica Conč
Pred betoniranjem je treba v opažu pripraviti poleg armature vse instalacije
in izolacijske obloge
.........................................................	mu.....min...................
1	2	1	4	S							i	IO	
-IZ					S.	13		e	n				
-ti'				%	Ib			'P	%	if			
n			e	2 o						S	zz		
2b		S	2?					%		2 (9	%			T
						%	Z S	21			30		s 1
IZ	33					54	%	tf				%	
		m	3l		s	3?-	54=					51	
t+o			'0%	42-	43					%.	44		
		4 D		%	n					‘tf			
v?				■To	%	a		S	rz				
•rj													
Vodoravno:
1. gradbeni material, 2. opečni izdelek, 12. dodatek k pogodbi, 13. kemični znak za silicij, 14. število, 15. del telesa, 16. junakinja Sketove povesti (Miklova ...), 18. oris, 19. umetniško ime prve slo-
Rešitvc nagradne križanke pošljite na uredništvo glasila do 30. 10. 1970!
venske filmske igralke, 20. glad, 22. ime pesnice Negri, 23. kemični zpak za natrij, 24. tovarna čevljev v Mariboru, 25. kratica za teniški klub, 27. znan roman Gor-kija, 28. evropska država, 32. vrsta orodja, 35. konec molitve, 36. vzklik, 37. popust pri ceni, 39. predlog, 40. komunistična partija Italije, 42. vrsta metulja, 44. vse (srbsko), 45. poraba, 47. del gledališča, 48. verz, 49. druga košnja, 51. začetnici sodobnega slovenskega pesnika, 52. drugo največje finsko jezero, 53. spajkanje, 54. slovensko gradbeno podjetje.
Navpično :
1. obmejni uslužbenec, 2. osnovna mera, 3. sveto mesto muslimanov, 4. tovarna gospodinjskih apa-
ratov, 5. avtomobilska oznaka glavnega mesta Vojvodine, 6. vrsta temeljev, 7. dva soglasnika, 8. moško ime, 9. značilen slovenski listavec, 10. plemenita kovina bele barve, 11. reka v Vojvodini, 13. japonska pijača, 16. del morja, ki sega v kopno, 17. arabski žrebec, 20. večji kraj v Zasavju, 21. poveljnik kozaške vojske, 24. znana folklorna skupina iz Zagreba, 26. del hiše, 27. avtomobilska oznaka za Makarsko, 29. kraj v Savinjski dolini, 30. veznik, 31. alkohol, ki mu je odvzet del vodika, 33. vrsta orodja, 34. delovni pribor, 38. moško ime, 39. zapreka, 40. streha, 41. reka v Srbiji, 43. reka v Italiji, 44. vrsta cigaret, 46. rimski pozdrav, 48. kratica ljubljanske Drame, 50. začetnici izumitelja dinamita, 52. veznik.