Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan.
Naročnina za avstro-ogrske kraje
mesečno 2 K, za Nemčijo 2'25 K, za-Ameriko 2-75 K.
Posamezna itevllka 10 «•
Reklamacije 'so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 20 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru.
52. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 22. maja 1907.
Leto X.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo (Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo ‘Rdečega Prapora«, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Učimo se!
Velikih delavskih skupin pravzaprav ni v Ljubljani. Liberalna stranka ni nikoli razumela gospodarske naloge liberalizma, ki veleva pospeševanje industrije, iz katere izvira narodno bogastvo in ki vstvarja meščanstvo ter mu daje močno zaslombo. Naravno je, da sledi industriji povsod socialna demokracija, ker se v deželah velikih prometov najjasneje pokazuje razredno nasprotstvo med delavstvom in kapitalizmom. Ali dalekogledna politika ne sme vpraševati po trenotnih efektih. Družabni red ni nujno potrebna reč, ampak samo oblika, kateri gre sekundarna važnost. Splošni blagor je cilj, za katerim mora stremiti vsa politika in pospeševati vse, kar ga zagotovi, mora biti njena naloga.
Za cilje in naloge so se pa slovenski liberalci vedno malo zmenili. Zato je tudi industrija pri nas še v povojih. Edino, kar se je razvilo, je trgovina, ki pa seveda ne zbira takih delavskih množic, kakor velika induslrialna podjetja. Kar se imenuje pri nas «tovarna», je navadno le večja obrt.
Toda tudi v teh malih prometih je vposleno mnogo in mnogo delavcev. In tudi za nje mora skrbeti socialna demokracija. Seveda je to delo sila težavno, kajti ložje je stopiti pred tisoč delavcev ter jim pojasniti položaj v družbi, kakor pa poiskati tisoč posameznih delavcev ter jih dramiti, učiti in organizirati.
Ali razmere so v Ljubljani take, da moramo računati s tistim delavstvom, ki ga pač imamo. Ako se oziramo nanj, tedaj pridemo vendar do prepričanja, da je Ljubljana res delavsko in ne frakarsko mesto.
Največja težava v tem delu je pomanjkanje pregleda. Kje tiči to delavstvo ? Včasi se ga pokaže kaj tam, kjer ga človek pravzaprav ne bi iskal. Predovič pripelje svoje hlapce, da bi razbil z njimi hasprotniški shod, in opazi se, da jih je cela armada Sami mislijo, da se jim dobro godi, da jim nič oe manjka. Kadar je kakšna politična rabuka, je za nje pijače, da so lahko vsi pijani. Kje drugje bi se jim tako godilo? Nikoli se jim ne zasveti v glavi, da so si vendarle sami zaslužili pijačo, pa da plačujejo tudi tisto, ki steče Predoviču po grlu Kje bi bili njegovi tisočaki, če bi moral sam goniti Prašiče, nakladati jih na vozove, prevažati, krmiti, naPajati i. t. d.? Oni mu vstvarjajo bogastvo, oni 80	ga spravili	v razred vehkodavkoplačevalcev,	njim
Ima	zahvaliti,	da je občinski svetnik. Za vse	to je
tistih par litrov, ki jih včasih popijejo na njegov račun, prokleto slaba nagrada.
Ali oni ne razumejo tega. In glej — takih je še par, sto v Ljubljani. Pri volitvah glasujejo vsi kakor njih gospodarji. O prepričanju v takih slučajih menda tudi naši nasprotniki ne bodo govorili
ljudstvo	je sploh obsojeno živeti brez	pre-
pričanja in delati svojim gospodarjem gospodarsko 'h politično tlako.
Socialna	demokracija si mora odpreti	po
tudi do teh ljudi. To zahteva v enaki meri njih Usoda in napredek stranke, ki ima v njih nepre stopno oviro, dokler so v suženjstvu svojih izko riščevalcev.
Veliko je število malih prometov, v katerih delajo popolnoma raztreseni posamezni delavci,
Posamezniki so, ali če se jih sešteje, jih je nekoliko stotin.
In državni uslužbenci. Na pošti so, na sodnijah, pri financi i. t. d. Ge so na Dunaju v Trstu
i.	t. d. izpoznali, kje je njih prostor, ne more biti nemogoče, da ne bi tudi v Ljubljani zapopadli tega. Ali treba jim je pomagati do izpoznanja.
Dežela in mesto imata uslužbence, ki se jim ne godi nič bolje, deloma še slabše, nego državnim. Predestinirani so za socialno demokracijo. Ali sami ne najdejo prave poti.
Pa trgovski pomočniki! Tudi drugod so delali štafažo narodnjaškim paradarjem in vendar so se s časom otresli šefovskega političnega jerobstva. Trgovsko mesto je <Ljubljana. Po vseh planinskih deželah ni mesta, ki bi imelo razmeroma take trgovine, kakor Ljubljana, tudi Gradec ne. Žalostno ;ie, da delavci te stroke, ki imajo višjo inteligenco in bi že vsled tega lahko storili mnogo dobrega v armadi delavstva, zadržujejo razvoj socialne demokracije, ne le ostalemu proletariatu, ampak tudi sebi na škodo.
In končno so tudi uradniki tukaj. Povedali smo že, da pri sedanjih volitvah niso pokazali prav nič socialne samozavesti, ali iz tega nikakor ne sledi, da bi morala socialna demokracija pri njih enkrat za vselej abdicirati. Tudi v Trstu je nekoč vse uradništvo službovalo kamori in vendar ga je danes že velik del v socialističnih organizacijah ter je složno glasoval za socialno - demokratične kandidate. Da se ne bi mogli ljubljanski uradniki nikdar naučiti tega, kar tržaški, pa tudi ni res.
Vse to pa zahteva, razume se, ogromno delo. Da se ga izvrši, je treba sredstev in je treba delavnih moči. Samo se ne stori nič. Da se more resno začeti delo, pa pozivamo tudi v Ljubljani resno vse somišljenike, ki nam hočejo, kakorsi-bodi pomagati pri povzdigi organizacije, tudi če jim razmere branijo, da bi nastopili v javnosti, naj se nam oglase pismeno ali pa ustmeno. Zberimo vse moči, pa se gotovo ne ponovi nikoli več to, kar smo doživeli 14. maja.
Časopisje.
Volilni boj se približuje koncu. Govorilo se je o njem in o njegovih rezultatih že precej in treba bode še govoriti o tem. Ali najbolj nujno je, da se pripravimo za bodoče delo in za prihodnje boje, kajti slabo pozna socialno demokracijo tisti, kdor misli, da pomečemo puške v koruzo. Ta volitev ni prav nič pokazala dejanskega položaja na Slovenskem in tudi moči socialno-demokratične stranke se ne sme soditi po številkah v volilnih protokolih Izmed vseh narodov je našla splošna in enaka volilna pravica Slovence najbolj nepripravljene, pa so bile zato tudi vse strankarske razmere postavljene popolnoma na glavo. Programi, politična načela, solidarnost interesov — vse je bilo potisnjeno v kot. Duhovniki so glasovali in agitirali za liberalca, narodnjaški šovinisti za klerikalca, motivi pa so bili tako zamegleni, da so vse stranke več ali man, izgubile orientiranje.
Naša skrb ni in ne more biti, zakaj so bežali volilci meščanskih strank iz tabora v tabor. Brigali pa se moramo za to, kaj je povzročilo nered v vrstah naše lastne stranke ter omogočilo, da je sto in sto naših pristašev glasovalo za nasprotne kan didate.
Navede se za to lahko prav mnogo razlogov. Najtehtnejši je vsakakor ta, da velik del naših udov še nima zadostnega socialističnega prepričanja in znanja. Brez tega povoda bi morali odpasti vsi drugi. Delavec, ki pozna svoj položaj v sedanji družbi in ve; da mora biti delavstvo na večne čase obsojeno v suženjstvo, ako se ne izpremeni družabni red v socialističnem smislu, se ne bode mogel ukloniti nobenemu pritisku, ne bode se dal podkupiti za nobeno ceno, kaj še, da bi se dal kar na kratko pregovoriti od prvega priganjača, ki mu ni prijatelj ne pred volitvami, ne po volitvah, ampak edino tisto uro, ko ga hoče preslepiti za njegov glas. S socialističnim znanjem napolnjen delavec ve, da je vsak glas, oddan za protisocialistične stranke, zavora delavske osvoboditve.
Prepričan, zaveden socialist torej ne more biti nikdar in nikakor izgubljen. Če se nam je poizgubilo sto ifi sto glasov, če so glasovali za nasprotnike ljudje, ki za gotovo mislijo, da so socialisti, se je moglo zgoditi to le vsled pomanjkljivosti njih socialističnega prepričanja in znanja.
Naloga s o cia 1 n e d e m o kra ci j e na Slovenskem je torej, storiti car največ mogoče za socialno izobrazbo ljudstva. Dokler ne bode naše delavstvo v vseh strokah tako napolnjeno s socialističnim znanjem, da mu bode socializem v krvi in kosteh, ne moremo doseči velikih uspehov ne na političnem, ne na strokovnem polju. To delo je tako nujno potrebno, kakor košček kruha lačnemu in nobena žrtev ne sme biti prevelika, da se ga izvrši.
Razna sredstva so za izobraževanje ljudstva primerna. Najvažnejša med njimi pa je časopisje. Vsak slovenski socialist mora smatrati v sedanjem položaju za svojo najsvetejšo dolžnost, storiti vse, da se razširi in utrdi naše časopisje, da pride v najskritejši kot slovenskih dežel, v vsako proletarsko hišo in da se ne le zagotovi njegov obstanek, ampak da se tudi lahko razvija, poveča in izboljšava,
Rekli smo si na večer 14. maja: Tak dan se ne sme več ponoviti na Slovenskem! Pri besedah pa ne sme ostati. Malo ulogo igra denar pri naših nasprotnikih. Bogati so od truda delavcev in veliki del tega bogastva rabijo sedaj za boj proti temu delavstvu, da ga tlačijo še naprej in da še dalje prešajo iz njega bogastvo zase. Igrača jim je, vzdrževati svoje časopisje in iz neštetih žurnalističnih žrel lete dannadan streli proti delavstvu. S svojim kapitalističnim časopisjem zapeljujejo tudi delavce, s svojimi frazami jim kalč vid, da ne bi izpoznali, kako velikansko je nasprotje med izkoriščevalci in izkoriščanimi.
Za nami ne stoje bogatini, na razpolago nam niso bogati fondi. Česar si ne ustvarimo z lastnimi žrtvami, tega nimamo. Ali časopisje moramo imeti! Dobro, močno, neodvisno, delavsko, radikalno časopisje moramo imeti! Pokazati in dokazati moramo delavcem, ki tega še ne vedo, da ni mostu, ki bi vodil iz proletarskega sveta v kapitalistični. Prešiniti moramo delavstvo s prepričanjem, da se ne sme zanašati na nikogar, nego na svojo moč, na svojo organizacijo. Prodirati moramo meglo, s katero bi nasprotniki radi zavili dejanske razmere.
Po volitvah se snide državni zbor in začeli bodo parlamentarni boji. Močna četa socialnih demokratov bo sedela v njem. Ali od naših meščanskih časopisov bi zaman pričakovali, da bi nepristransko poročali o razpravah, o socialističnem delu, pa o
\
protidelavskih korakih kapitalističnih poslancev. Lastno časopisje moramo imeti, ako hočemo, da pride resnica med ljudstvo. Lastno časopisje pa moremo vzdrževati samo iz lastne moči.
Treba je žrtev. Brez njih ne pridemo naprej. Ali ne bode jih treba za večne čase. Sedaj, ko so razmere najtežavnejše, jih je najbolj treba. Če pa stori sedaj vsak sodrug svojo dolžnost, najde naše časopisje pot med ljudstvo in bode lahko izhajalo na korist delavstvu, kateremu hoče služiti s vsemi svojimi močmi.
Politični odsevi.
Manifest češko-slovanske socialne demokracije. Češka socialna demokracija je izdala manifest na narod, v kateremu javlja, da si je v svesti velike odgovornosti, ki jo zadeva z izidom volitev. ,,Sprejemamo to odgovornost tako za na-daljno usodo naroda, kakor tudi za usodo tlačenih plasti vseh narodov. Naše ravnanje vodi prepričanje, da je narod, gospodarsko krepak, politično svoboden in kulturno visoko stoječ, odločilni faktor in da njega moč rase s povzdigo kulturnega in gospodarskega nivoja najširših ljudskih plasti. Zatorej si bodemo prizadejali vse, da dobi naš narod povsod in tudi v večjezičnih pokrajinah redne š o 1 e, da se naše šolstvo s potrebnimi novimi šolami, posebno še z ustanavljanjem strokovnih in srednjih šol in z ustanov-stvijo drugega češkega vseučilišča na Moravi izpopolni. Kot sinovi českoslovanskega naroda bomo zastavili vse svoje moči, da doseže naša materinščina svojo pravico in da se pripozna ne le v parlamentu, temveč tudi kot notranji uradni jezik. Navdaja nas veselo prepričanje, da bomo v parlamentu, v katerega stopamo in ki bo, kakor upamo, ustavodajalen parlament, v zvezi s socialno demokracijo drugih narodov storili uspešne korake, da se preobrazi ta država v federacijo svobodnih narodov, in da se končno našemu narodu pripozna popolna pravica, kakor tudi drugim tlačenim narodom avstrijskim." Manifest poživlja socialno-demokratične volilce, da vztrajajo v socialno-demokratičkom taboru, pripravljeni za nadaljne boje. »Zagotavljamo vas, da bomo vselej in povsod, in če bode treba, z lastnim telesom branili pravico in svobodo."
Izid avstrijskih volitev. Bivši ogrski minister v kabinetu Krist offy, ki je spravil vprašanje splošne in enake volilne pravice v aktualen štadij, se je o izidu avstrijskih volitev izjavil sledeče: Od izida avstrijskih volitev pričakujem vsega najboljšega. Prvič se je na Dunaju vtrdila vera, da se dd uresničiti red in mir v obeh državah te monarhija le s poštenim uresničenjem splošne, tajne, volilne pravice. Na drugi strani zbudi neutajljivi politični vspeh avstrijskih državnozborskih volitev čez dalje bolj nezadovoljne meščanske razrede na Ogrskem iz mrtvila in potisne organizovano delavstvo, ki nadaljno odkla-danje obljubljene volilne reforme, ne bode več mirno trpelo, v gibanje. Te okolnosti bodo pro-vzročile tak pritisk od zgor in od spod, da se mora volilna reforma čim preje izvesti. To je torej prva posledica avstrijskih državnozborskih volitev. Druge posledice se pokažejo šele tedaj, če se tudi na Ogrskem uvede splošna, tajna volilna pravica. Pogreval bi le stare reči, če bi vse te posledice še enkrat razmotrival. Vedno sem trdil, da mora na Ogrskem sedanje obstruk-cijske politike biti enkrat konec in da bodo vsa ona vprašanja, ki ovirajo delavnost parlamenta in ki so bili in so še danes vzroki krize, izgubila svoj pomen. Kajti v ogrskem parlamentu bodo potisnjena vprašanja državnopravne nravi v drugo vrsto; v bojno črto vstopijo gospodarska in socialna vprašanja, katerih v parlament vstopivši radikalci, demokratje in socialisti ne bodo pustili zavlačevati. Umljivo je, da na Ogrskem socialno-demokratička stranka ne pride v tako močnem številu v parlament, kakor v Avstriji. Avstrija je industrijska država, in to je razloga za prodiranje socialnih demokratov. Ogrska pa je agrarna država, tako da se prodiranja socialne demokracije, z meščanskega stališča govorjeno, ni bati. V interesu velikega smotra se je celo bati, da socialni demokratje ne pridejo v zadostnem številu v parlament. Vse to je ogrskim političnim krogom dobro znano, in če se vseeno dela na Ogrskem vsled volilne zmage avstrijskih socialistov velik hrušč, je namen prozoren: zbegati občinstvo, ki začudeno gleda tuintam uvedbo splošne volilne pravice*.
Nagodbena pogajanja. Te dni pošlje avstrijska vlada svoje predloge v nagodbenih vprašanjih ogrski vladi in sicer v obliki formuliranih zakonskih načrtov. Ogrska vlada bode poslala istotako svoje protipredloge. S tem so nagodbena pogajanja postavljena na konkretnejšo podlago. — Avstrijska vlada namerava državnemu zboru takoj o otvoritvi precizirati svoje stališče v nagod-enih redih.
Pogajanja med hrvatsko koalicijo in ogrsko
vlado glede službenega jezika na državnih železnicah so končala brez vspeha, ker je ogrska vlada označila hrvatske zahteve za nevsprejemljive.
Naša stranka in ožje volitve.
Izvrševalni odbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke je na razširjeni seji sklenil glede ožjih volitev za dne 23. maja sledeče:
Načeloma nastopi stranka povsod, kjer ima pri ožjih volitvah odločevati, proti klerikalizmu. Zato poziva prizadete sodruge, naj se v obeh štajerskih in v kraškem okraju udeleže volitve ter naj glasujejo:
Za Ježovnika proti Robičn; za Roša proti Benkoviča; za Štreklja proti Laharnarja.
Za Ljubljano velja sklep, da se stranka ne adeleži volitve.
Načeloma je izključeno, da bi socialni demokratje volili klerikalca, kadar ne zahteva tega posebna politična konstelacija. V sedanjih razmerah v Avstriji pa je politično nadvse potrebno, preprečiti povečanje klerikalne moči, ki bode v državnem zboru velika, a vendar ne tako, da bi bilo naravnost koristno, prepustiti reakciji vse in tako pospešiti prelom. Socialno-demokratična stranka ostalih narodov bode v parlamentu taka pro-titeža proti klerikalni žmagi, da utegne postati boj proti mračnaštvu uspešen. Če se presoja taktiko s tega splošno političnega stališča, se pokaže brez obzira na vse lokalne razmere, ki niso merodajne za državni zbor — potreba, preprečiti pomnoževanje klerikalnih poslancev. Vendar ni mogel izvrševalni odbor skleniti glasovanja za liberalnega kandidata. Pri ljubljanski volitvi se je zgodilo toliko nepo-stavnosti, da jih stranka ne more sankcionirati z udeležbo pri ožji volitvi. Boj proti stranki je bil tako perfiden še do zadnjega trenotka, da bi bilo ne več samozatajevanje, temveč sramotno ponižanje, ako bi šla k ožji volitvi. Izvrševalni odbor mora vrhutega skrbeti, da ohrani stranki proste roke za vsak slučaj in da varuje predvsem disciplino v lastni stranki.
Pozivamo torej vse sodruge, da se strogo drže tega sklepa in da zavrnejo vsako nasprot-niško agitacijo, naj bi prišla z liberalne ali klerikalne strani. Opozarjamo sodruge, da je spoštovanje tega sklepa v interesu strankine discipline nujno potrebno in da se tistega, ki bi ravnal nasprotno, nikakor več ne prizna za ada socialno - demokratične stranke. Osebno ima seveda vsakdo pravico, glasovati tudi pri ožji volitvi, ali s tem se postavi sam izven stranke, ki absolutno ne more trpeti, da bi njeni udje prezirali sklepe lastne stranke, pa slušali nasprotnike. Kdor je socialni demokrat, se torej v Ljubljani na noben način ne ndeleii oije volitve.
Nasprotno pa pozivamo sodruge na Štajerskem in na Krasu, naj se udeleže volitve dne 23. maja, pa naj tudi agitirajo za napredne kandidate proti klerikalnim.
Izvrševalni odbor jUgoslov. soc. dem. stranke.
Strankarska disciplina.
Taktični sklep stranke, da podpira na deželi svobodomiselne kandidate proti klerikalcem in da se v Ljubljani vzdrži ožje volitve med Kregarjem in Hribarjem, ni presenetil nobenega socialnega demokrata; stališče, ki ga je stranka zavzela, je edino možno, ker edino logično. Da socialna demokracija ne more podpirati klerikalca iz načelnih razlogov, je prozorno: klerikalizem je negacija demokracije in sebe S. D. S. negirati ne more. Da je sklenila podpirati liberalne kandidate na deželi, ima svoj vzrok. Sicer je še nedavno tega voditelj francoske socialno-demokratične stranke, Jaurčs, baš z ozirom na izid avstrijskih volitev izrazil svoje mnenje, da za preosnovo družbe antiklerikalne buržoazije ne potrebujemo in da je ni prav nič škoda, če politično pogine in dasi sami vemo, da liberalna slovenska stranka ni za druzega kot za napotje med frontami klerikalizma, organizovanega v »slovenski ljudski stranki", in med političnim, kulturnim in socialnim napredkom, zastopanim po slovenski socialni demokraciji, se je izvrševalni odbor naše stranke vendar odločil podpirati na deželi liberalce, držeč se gesla: med dvema zlima je izbirati manjše zlo. Da pa je stranka za Ljubljano napravila izjemo, je vzrok nasilni terorizem, s katerim se je posrečilo liberalcem falzificirati prvo volitev in pa infamni poskus, zrušiti našo strankarsko disciplino z moralično nekvalifiko*
vanimi in lažnjivimi manevri. Da bi naša stranka po teh pojavih moralične in politične propalosti, ki jo je liberalna stranka dokazala v volilni borbi, lovila Hribarja iz vode in mu reševala skromno politično eksistenco, to je nesmiselno in zato izključeno.
Glavni povdarek taktičnega sklepa stranke za Ljubljano pa leži v tem, da bode stranka abstinenco strogo izvedla in organizovala; potom zaupnikov bode erujirala vsakokar, ki se 23. t. m. v Ljubljani volitve udeleži in potegnila iz tega kršenja strankarske discipline naravno konsekvenco: izključitev.
«Če te pa tvoje desno oko pohujšuje, izderi ga ln ga vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden tvojih udov, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel.* Ce velja svetopisemska metoda za človeški organizem, velja v nič manjši meri tudi za socialno-demokratično stranko. Kakor posamezni udje v telesu vplivajo potom zapletenega živčevja na centralni organ vsega telesa, na možgane, kjer porajajo vrhovne sklepe. In kakor se posamezni udje morajo pokoravati vrhovnim direktivam možgan, tako se mora vsak socialni demokrat v političnih rečeh podrejati direktivi strankarskega sklepa.
Disciplina je zavedno podrejevanje posameznika pod skupino v interesu celote. Disciplina je enotnost volje, je nujna vez sleherne demokratične organizacije, takorekoč nje duša. Disciplina je kakor olje v stroju, ki odpravlja škodljivo trenje; brez olja je mašina mrtva in brez discipline je mrtva stranka. Disciplina, ki harmonizira individualne volje poedincev v kolektivno vkupno voljo celote, je nujen predpogoj za vsako politično akcijo, ki računa na vspeh.
Glavno zaslugo za sijajno zmago, ki sta jo dosegla nemška in češka socialna demokracija 14. maja, je pripisovati discipliniranosti njunih pristašev. Politična disciplina — to je bila doslej naša moč, in naši meščanski nasprotniki so jo z zavistjo občudovali. Veselo dejstvo je, da si je te resnice v svesti vsak sodrug, kar se je pokazalo na zadnjem shodu, ki je sklep izvrševalnega odbora sprejel z viharnim odobravanjem.
Pri glavni volitvi ljubljanski je mnogo strankinih pristašev kršilo disciplino. Tu pod uradnim pritiskom, tam pod vplivom neresničnih in podlih manevrov. Vsem tem je dana 23. maja priložnost, da popravijo strankarski greh, ki so ga 14. maja učinili. 23. maja se mora sijajno manifestirati konsolidarnost in discipliniranost socialno-demokratične stranke v Ljubljani.
Kdor pa bi ne glede na strankarsko disciplino, ne oziraje se na strankarski sklep se udeležil jutri volitve, tega zadene izključitev iz stranke, tega zadene zaničevanje zavednih sodrugov, ki se s studom obrnejo od izdajalca.
Volilcem laško-breškega okraja.
Izvrševalni odbor in kandidat sodrug Čobal sta dobila mnogo pismenih in brzojavnih vprašanj, kako ifnaj se ravnajo pri ožjih volitvah. Ker je nemogoče odgovarjati na vsa pisma, naj se so-drugi zadovolje s splošnim odgovorom:
Za Roša, proti Benkoviču.
Kraški volUcl!
V smislu sklepa izvrševalnega odbora in z ozirom na to, da ima slovenski narod v prihodnjem državnem zborn v pretežni večini klerikalne poslance, da je torej v sedanjem trenotku najvažnejša naloga, preprečiti pomnožanje klerikalnih glasov, Vas vabimo, da se dne 23. maja udeležite ožje volitve, ter da agitirate in glasujete za naprednega kandidata proti klerikalnemu Laharnarja. Zapiši vsakdo na listek
Alojzij Strekelj.
Okrajni odbor jugoslov. soc. dem. stranke.
Tržaški delavci!
Dne 14. maja je bil dan zmage tržaškega delavstva. Po dolgem in trudapolnem delu, se nam je posrečilo premagati italijansko narodno kamoro, ki je že čez 40 let tlačila na vse možne načine vsako mrvico pravice delavstva ter skušala zatreti v njem vsaki vzvišenejši čut in preprečiti vsako gibanje v svrho našega napredka in osa-mosvojenja. Toda prišel je čas, ko se mora tudi ta narodna banda pokoriti za grehe, ki jih je storila v dobi 40 let na škodo tržaškega življenja. Prišel je čas, ko je delavstvo pokazalo, da se ne da zapeljavati več s praznimi obljubami in narodnimi frazami in na dan 14. maja je pokazal, koliko je v tem oziru dozorelo tržaško delavstvo. Potlačilo je do uničenja svetovno znano kamoro že s tem, da ni pustilo, da bi le eden njen mož, ki jih je kandidirala, zmagal pri prvih volitvah. Zmagalo je že s tem, da se je ta meščanska družba tako ustrašila njegove moči in njegovega števila, da je izgubila popolnoma up v samo
sebe, ter se kakor podlež, ki se boji očitnega in reelnega boja, odpovedala vsaki nadaljni borbi, vzdržeč se ožjih volitev.
Delavci! Kaj prično in kaj bodo naredili oni y teh ožjih volitvah, v katerih bi se morali bojevati z delavstvom, nam ne more biti čisto nič mar, temveč kakor dosedaj moramo stati tudi v naprej z orožjem v roki, pripravljeni da nam dan 23. t. m. donese popolno zmago in dokonča poraz tržaške italijanske kamore. Za pravico tedaj, in v boj proti kamori, pridite dne 23. maja vsi kot en mož na volišče ter glasujte kompaktno za socialno-demokratične kandidate, ki so:
za II. volilni okraj:
Rajmund Scabar
za III. volilni okraj:
Silvij Pagnini
za IV. volilni okraj:
Ivan Oliva.
Na delo tedaj, do popolne zmage!
Domače stvari.
Ljubljanski socialisti, pozor! Snočni «Narod* trdi vnovič, da imamo zvezo s klerikalci. Ce je bil še kdo med vami, ki je nameraval volit, ga zadnjikrat opozarjamo, naj ostane doma, ako hoče, da se ga prizna še nadalje za socialnega demokrata. «Narodova» notica že jasno kaže, kaj hočejo liberalci. Ako bi se zgodilo, da bi vendar kaj socialnih demokratov glasovalo, bodo trdili, da so volili Kregarja in da smo bili pozvani s kleri-rikalci, pa če bi bili v dnu duše prepričani, da so oddali glasove za Hribarja. Komur je količkaj ležeče na ugledu stranke, se mora držati njenega sklepa. Kdor ima zdrave oči, mora razumeti, da je stranka v teh razmerah prisiljena, za vsako ceno izvrševati svoj sklep z največjo strogostjo. In ga bode izvrševala.
0 terorizmu kriče liberalci po mestu, ker zahteva socialna demokracija od svojih volilcev, naj respektirajo sklep svoje stranke ter se 23. maja ne udeleže volitve. Že na shodu so na galeriji, kjer so bili zbrani, izdali parolo „tero-nzem“. Zvečer so tulili o »terorizmu" po mestu in zlasti v „Narodni kavarni“ so mladoletni li-beralčki razgrajali, kar se je dalo. Nerazumljivo! Vse bogove bi morali hvaliti, da so socialisti sklenili to, pa kriče. Kaj ni račun jasen? v Hribar je dobil 1000 glasov več kakor Kregar. Če ostanejo naši doma, dobi spet 1000 glasov večine in zmaga sijajna! Ali ne? Kaj morda že na tihem priznavate, da tista večina ni bila vaša? Seveda! Terorizem je po mnenju liberalcev, da se hoče stranka prepričati, kdor ji je zvest, kdo pa ne. Rekli smo: Kdor gre proti sklepu stranke volit, se postavi sam izven stranke, pa ga ne bodemo smatrati več za sodruga. To je naša pravica in naša politična potreba, Kaj pa se liberalci tega boje? Saj bi morali biti veseli, če pomečemo izdajalce iz stranke, vsaj bi šli morda potem k njim. Ali pa se boje, da se na ta način rešimo liberalnih špionov? Morda prihaja odtod kričanje o terorizmu.
«Ausschnapsen> se imenuje igra na kvarte, ki je zlasti na Dunaju zelo razširjena, a jo poznajo večinoma tudi Slovenci, čeravno nimamo svojega izraza zanjo. Na zadnjem shodu v «Mestnem Domu* so se pa vedli liberalci kakor podivjani Indianci, ko je Kristan dejal, da bi bilo čisto primerno, če bi Hribar in Kregar izšnopsala ljubljanski mandat, kar bi to popolnoma odgovarjalo hazardnemu značaju ljubljanskih volitev. Gospodje navadno niso kdove kako rahločutni, a tukaj so se nalašč delali nevedne ter začeli kričati o nedostojnosti kakor da bi bil govornik očital kandidatoma »šnops*. Tudi tisti, kdor ne pozna tega »šnopsanja*, je moral pač iz cele zveze posneti, da se gre za igro, ne pa za «jeruš». Ali veliko bolj nedostojna kakor nedolžni primer, je pač tista igra, s katero hočete obe stranke v Ljubljani doseči zmago pri ožji volitvi. Se enkrat povemo: Tega, kar se sedaj godi po Ljubljani, ne priznavamo za volitev in na tem stališču tudi ostanemo, pa bodemo izvajali konsekvence.
Moderno galerijo hoče ustanoviti ljubljanski občinski svet. To bi bil zelo hvalevreden namen, čegar uresničenje bi koristilo našim umetnikom, ki bi dobili vsaj enega odjemalca za svoja dela in ljudstvu, ki bi našlo umetniškega užitka in izobrazbe. Ali reči, moramo, da nam daje namen prav roalo upanja. S tisto svoto, ki jo je določil občinski svet, 2000 kron, se bode dalo kaj malo nakupiti, zlasti če se misli na upravne stroške. Vprašanje je pa tudi, kdo naj odločuje pri nakupovanju slik in plastičnih umetnin. Občinskemu svetu se Pač ne more pripisovati kritičnih zmožnosti v umetniških rečeh in dokler se ne bode vedelo, kdo naj presoja umetnine, tudi umetniki ne bodo imeli zaupanja v stvar. Kakor pri nas, diši tudi to po površnem dilentantizmu in po želji, da bi se «po-stavili*. Tako se ne pospešuje umetnosti.
Lov na legitimacije še ni končan v Ljubljani. Noben volilec ni varen, da se ne prikaže kakor iz zemlje zrasel naenkrat pred njim agitator z zahtevo, noj mu izroči legitimacijo Ta se predstavlja za liberalca, oni za klerikalca — vrag naj jih pozna!
Gotovo je, da bode dne 23. maja par sto «volilcev* glasovalo s tujimi legitimacijami, kajti dru-zega namena to nabiranje pač ne more imeti. Gospodje agitatorji so tako nesramni, da gredo tudi naravnost k državnim uradnikom, pa zahtevajo izkaznice tudi od njih, Ge se ga vrže skozi vrata, mu to nič ne stori, pobere se pa gre k sosedni stranki poskušat svojo srečo. Cujemo, da se peča z nekaterimi volilnimi sleparijami sodišče in da so mizadeti zelo uplivni ljudje. A vse to jih nič ne ienira, do 23. maja bodo opravljali svoj posel dalje. Ne sme se pa misliti, da stoje v službi te »propagande* samo agitatorji tiste sorte, ki se jih kupi in ki so znani izza prve volitve. So tudi ugledni ljudje, ki se jim ne zdi prenizko, ukarjati se s takim delom, n. pr. inženir A. Endlicher. Zlasti v nekaterih zunanjih okrajih cvete ta volilni obrt izborno. Tako sta pobrala Verčič m Dernovšek v Trnovem v hiši Cerkvene ulice 21 kar vsem tam stanujočim volilcem legitimacije. To sta sploh dva junaka, ki si ju je dohro zapomniti. V «Rdečem Praporu* smo objavili pred kratkim, da je eden izmed njiju nagovarjal nekega Smolnika, naj zapusti ženo, kar ni dovolila, da bi pritiskal na njenega moža zaradi volitev. Zdaj pa sta se hrabro spravila nad ženo pa sta jo napadla z brahialno silo. V znamenju te olike stoje približno letošnje volitve v Ljubljani sploh.
Dopisi.
Kočevje. Tukajšnje delavstvo je praznovalo dne 14.‘maja letošnjo majsko slavnost, ki se je jako dobro obnesla. Popoldne ob 3. uri je bil vrt gospoda Adolfa Brauneta popolnoma napolnjen z delavskim občinstvom. Ob 4. popoldne je začela veselica z godbo, med katero se je vršil shod, ki ga je otvoril sodrug D i 1 e r ter podal besedo sodrugu Kisovcu. Govornik je v lepem govoru pojasnil pomen majskega praznovanja ter je po-vdarjal, da je letos za avstrijsko delavstvo še posebne veljave, ker si je prvikrat priborilo, da stopi z enako pravico na volišče, kakor kapitalisti in fevdalisti. Delavstvo je burno odobravalo govornikove besede in gromoviti živio-klici na socialno demokracijo so doneli po vrtu. Po končanem shodu je trajala veselica z godbo in s plesom še dolgo v noč.
Najnovejše vesti. 1
' Nemci in ljubljanske volitve. Na sinočnem shodu so ljubljanski Nemci smislu nemško-klerikalnega dogovora sklenili z vsemi proti tremi glasovi glasovati za Kregarja. Merodajni so bili nacijonalistični momenti. — Disciplina v nemškem taboru ni popolna, in je že pri glavni volitvi mnogo Nemcev, predvsem zastopnikov nemške kapitalistične buržoazije, volilo Hribarja. Za Kregarja bode glasovala poleg nemških konservativcev nacionalistična smer, dočim pojde liberalno krilo za Hribarja.
*
Dunaj, 21. maja. Neodvisni Vsenemci so sklonili kompromis s kršč. socialci, vsled katerega upajo, da bo izvoljen Wolf v Trutnovu.
Dunaj, 21. majnika. V soboto je bil ministrski svet, katerega so se udeležili vsi ministri razven P rade j a. Rešilo se je tekoče zadeve, potem se je govorilo o dosedanjem izidu volitev (ki je vladi zelo neprijeten.) Dan, kdaj se skliče državni zbor, se določi šele prihodnjo soboto.
Dunaj, 21. maja. Krščanski socialci in Vsenemci so sklenili za ožje volitve na Moravskem medsebojni kompromis.
Gradec, 21. maja. V Wildonu je prišlo ob bin-koštih na krščansko-socialnem shodu do velike ra-buke. Proti predsedništvu se je vrglo vrček, ki je zadel in težko ranil znanega Wohl-m e i e r j a. Malikovi pristaši so hoteli vreči nekega kršč. socialca skozi okno. Žandarmerija je izpraznila dvorano.
Praga, 21. maja. Socialna demokracija je-sklenila v Trutnovu podpirati nemškega liberalca Eppingerja proti svobodnemu vsenemcu Wolfu.
Przemysl, 21. maja. Po končanih volitvah so se vršile velike demonstracije, ki se jih je udeležilo deset tisoč ljudi. Na poziv policije, da se razidejo, so demonstrantje pogasili vse luči. Nastopilo je vojaštvo, ki je demonstrante razgnalo. Na obeh straneh je več oseb ranjenih.
Lvov, 20. majnika. Med poljskimi strankami je za ponovne volitve sklenjen kompromis za okrajšanje volilne procedure, vsled katerega bodo pri ožjih volitvah izvoljeni 4 zionisti, 1 socialni demokrat in »neodvisni socialist" Breiter.
Siaak, 20. majnika. Sava je silno narasla ter je vseokrog tako poplavljeno, da je železnica v nevarnosti.
Madrid, 20. majnika. Iz Malille se naznanja z včerajšnjem dnem: Ustaši so ob zori zapustili trdnjavico Marchic. Vladine čete so zažgale barake stare plantaže. Vsa arkemayska nižava je pokrita z dimom. V daljavi se vidi odsev ognja.
Peterburg, 21. maja. Stolypin je v dumi potrdil vesti o preprečenem atentatu, ki je bil naperjen proti carju in velikemu številu članov carske rodbine. V zaroto je bilo zapletenih več oseb, ki so zavzemali na dvoru visoka mesta, med drugimi dva generala. Policija je izvršila polno aretacij. Zarotnike je izdal častnik, kateremu je bilo obljubljeno 10.000 rubljev, če izvrši umor. Duma je v posebni resoluciji ob absenci levice obsodila nameravani atentat.
Peterburg, 21. maja. V dumi je bila podana interpelacija zaradi hišne preiskave pri poslancu O zolju in zaradi razmer v ječi v Algahu v Sibiriji. Stolipin in justični minister sta odgovarjala, da je bila hišna preiskava popolnoma zakonita in da se bode v podobnih slučajih enako ravnalo. Glede razmer v Algahu je dejal, da so bile vesti pretirane. Jetniki so se uprli naredbam uprave. Poslanci z levice so kritizirali njegova izvajanja. Duma je sprejela dnevni red, ki zahteva revizijo zakona o ječah. Potem se je nadaljevalo agrarno debato.
Peterburg, 21. maja. O nameravanem atentatu na carja so znane še sledeče posameznosti: Zarotniki so hoteli umoriti ne le carja, ampak tudi malega careviča in edinega carjevega arata velikega vojvodo Mihajla, ki stanuje v Gačini. Vsi atentati so imeli biti izvršeni sočasno. Neki podčastnik telesne straže je naznanil predpostavljenim, da se mu je ponudilo 10.000 rubljev in potnico za inozemstvo. Reklo se mu je, naj navidezno sprejme ponudbo in naj nadaljuje pogajanja z zarotniki. Doslej so prijeli do 80 oseb, med njimi nekega docenta z liceja Imperatorja Aleksandra. Baje je neki poslanec levice zelo kompromitiran. V prostorih kluba socialističnih poslancev je bila celo noč hišna preiskava. Med osebami, ki so bile tam zbrane, je bilo okoli 50 žensk, izmed katerih nekatere niso hotele povedati imena. Deset oseb, med njimi tri odvetnike, so oddali v državno-policijski zapor. Konfiscirane dokumente, 60 kilogr. težke, so prepeljali z vozom na policijo. Poslance so po strogi preiskavi izpustili. Telefonirali so takoj Stolipinu, ki je odgovoril, da se ne more vmešavati v zadeve drž, pravdništva.
Odesa, 21. maja. Častnik, ki ga je ubila bomba 'pred policijo, se imenuje Panasik, težko ranjen je bil polic, častnik Paliankevič.
Odesa, 20. majnika. Pred poslopjem policijskega ravnatelja je danes eksplodirala bomba, in ubila nekega častnika ter ranila več policistov. Stražniki so streljali za napadalci ter so ubili enega izmed njih.
Perpignan, 20. majnika. Včeraj so priredili viničarji iz cele pokrajine veliko demonstracijo. Sprevoda se je udeležilo 180.000 viničarjev, ki so potem zborovali pod milim nebom.
Johannesburg (južna Afrika), 20. majnika. Delavski zastopniki iz 27 zlatih rudnikov so imeli tukaj posvetovanje, na katerem so sklenili, pozvati vse delavce, vposlenih pri družbah in sindikatih, ki pripadajo zlatokopni zbornici, na stavko. Zadnja partija naj gre v torek na delo. Rudnik Robinson je izvzet iz stavke.
Tuluga, 21. maja. Tukajšnje gledališče Variete je zgorelo. Tekom četrt ure se je požar razširil po sosednjih hišah.
Abušehr, 21. majnika. Arabska plemena ob Evfratu in Tigrisu so se uprla. Turske oblasti so preslabe, da bi potlačile punt.
Iz stranke.
Okr. organizacija v Gorici
sklicuje na dan
26. maja 1907 ob 9. uri dop.
svojo izvairedno konferenco
z nastopnim dnevnim redbm:
1. Poročilo odbora glede zadnjih volitev.
2. Politična organizacija.
8. Poročilo blagajničarja.
4. Strankina sredstva.
5. Slučajnosti.
Tem potom se vabi vse zaupnike krajevnih organizacij mesta Gorice in goriške okolice, da se udeleže te važne konference polnoštevilno.
Okrajni odbor.
Sprejme takoj v delo
1 pomočnika
in
2 vajenca
Rudolf RUrel, klep. mojster
Ljubljana, Šelenburgove ulice 6.
Zahtevajte_________
po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah jJ J
Organizacije, sodrugi, pozor!
Povodom vršečih se državnozborskih volitev je v proslavo splošne in enake volilne pravice izvrševalni odbor založil krasne
umetniške razglednice
,v barvotisku ................
predstavljajoče simbol bližajoče se delavske pomladi.
Cena	50	izvodom	3	K	25	v
„	100	»>	0	„	75	„
„	500	„	23	„	75	„
„	1000	„	40	„	-	„
Posamezni komadi po 8 vin.
Naroča se Jih pri upravništvu »Rdečega Prapora" proti plačilu, oz. poštn. povzetju. Sodrugi, sezite pridno po teh razglednicah!
				
				
O
rganizacijam in delavskim čitalnicam, pos. sodrngom
ki se zanimajo za največjo avstrijsko žensko organizacijo tobačnih delavk in delavcev, se priporoča v naročbo slov. strokovni list
„Tobačni delavec"
ki izhaja vsak prvi torek v mesecu ter stane za celo leto 1 K 20 vin.
Naroča se pri upravništvu »Tobačnega d e 1 a v c a“, Dunaj V/I2, Schmalzhofgasse 17.
irilj - \i ‘ i/*» •“‘"‘II *• V *-j**« *n1 'ii * if*i V ‘'
Vsatca ponaredba Is posatisek je kaznivo. Edino pravi je
Thierryev balzam
le z zeleno znamke mine. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenie ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
4 52—43
Tliierryevo cenlllolilioo mizllo
proti vsem, Se tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3'60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dve domači zdravili sta povsod znani in de od nekdaj sloveči.
Naročila se naj naslovljajo na:
Cttanar A.Thiwy 1 pregradi p. KogaSHi Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s ti;oči zahvalnih pisem zastonj in franko.
»Rdeči Prapor« rt &£
v Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št, 3; Svatek, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27 ; Sušnik, Rimska cesta 24; Ušeničnik, Židovske ulice 1. — Kranja Karol Florian, knjigarna. — Jesenioe: Jakob Mesar štev. 101. — Troti Lavrenčič, Piazza Caserma. — Trst Rojana; Močnik, tobakarna — Gorica i Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. Schwarz, Šolske ulice. — Reba 9 Ri-cardo Camera, Gorso 16.
revijo
fik A O	9	O
Nasi Zapiski.
Naročnina:
&o/ni/ei -»■ ctfjneni/co
yfaleri želijo <Sob/xj. po ceni in *xanesl/iwrpotovali na/se obme/o
cSimon™iJCmetetXei
v Ji/ubljani Mole>dvorske nlice20. 'i&ahcvrslnaCPt/osiiilu da/csebrezplačne.
Za celo*leto K 3, za pola leta K 1'50, za četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h.
— Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. ==
V založbi »Naših Zapisnikov« se še dobe:
8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin.
Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu c Naših Zapiskov® v Ljubljani.
I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socializem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K.
Za agitacijo pripravne so brošurice: Program socialne demokracije, po 4 vin.,
po pošti 8 vin.
Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin.
Ako se jih naroči več, se dovoljuje pop st po dogovoru.
RDEČI sisiS PRAPOR”
je najradikalnejše slovensko glasilo, nujno potrebno vsakemu volilen in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do-== mači in splošni politiki. ,==
M je najmodernejši Slovenski
s
list, ki ne bi smel tnanjkati v nobenem bralnem društvu ali čitalnici  ---------ter napredni hiši. rrpr.vzr:
|impor|
HIISIHIKIIIIIHia
Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena brošuri, ki obsega tudi narodnostni program avstrijske socialne demokracije i:-.	4	v, po pošti 8 v. jzszi:_______
Naroča se je pri upravništvu = »RDEČEGA PRAPORA”.—
1 -a - • - „ . 1		
TISI	iarna iv. rr. Lamp	irei
um	Kranj Gorenjsko :: Kranj	©m
■JO
izvrSe
se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papaje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkulaije, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaški naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste', vignete i.t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica v drugi, pomnoženi izdaji
Novi državnozborski volilni red.
^rDa donjaca sloDeoska piDoDarrja G. $tierjcDil dcdičeD
4 I dl LeloI J 1A|f 4 ^ I' _ V1 4 d% p0(1 novim strokovnim vo,jsu om pi iporoča slavnemu občinstvu \J U|CIDI]©lyli l/L/OITOL/C tlllCC 5ti 12 m -sP°St°vanim gust ilnič-rjt-m svoje novo varjeno, priznano J	J	I	*	izborno pivo (v sodcih fin steklenicah.....
Ustanovljeno leta 1855.	»»»»»»'»»Al »i! ****):	Številka	telefona	210.
 i ii---------------------------------------------------------------------------------------
fzdajatilj in odgovorni »rednik Fran Bartl,
Tlaka Iv. Pr. Umprat v Kranja,