Dopisi. Iz Trsta. (Tabor 7 Dolini.) Stan in položaj Slovencev na jugu ob Jadranskem inorju je težavnejši, kakor na severu ob nemški meji; zanemaijeni od vlade, morajo se boriti proti nasilju Labov in za vsakdanji krub, kterega jim goli Eras le v picli meii daje. Pa vendar ao iskreni domoljubi in zvesti ainovi Avstrije. Tega sem se najbolje prepričal preteklo nedeljo na ,,taboru" v Dolini blizu Trsta. Bila je zares blaga misel drustva ,,Edinosti", poklicati ljudstvo iz tržaake okolice in iz sosedne Istre na velik zbor, da bi razodelo 87oje domoljubne ob6utke nasproti rogoviljenju Labono7, kteri neprenehoma delajo izdajne naklepe, in da bi o6itno izreklo svoje tirjatve in želje. Zaia vea Dolina bila je cela z zelenimi vejami in slovenskimi zastavami (kterih je bilo nekoliko stotin) krasno okinčana, in ves popoldan so pokali možarji. Mično je bilo gledati, kako se je v dolgih procesijah od vseb strani sbajalo ljudstvo v razni narodni obleki. Nabralo se je okoli 10000 ljudi, med njimi 100 pevcev, ki so večjidel kmetijski fantje. Že njib pesmi pred zborovanjem oživile in navduaile 80 vse nazoče. Ob treb naznani predsednik, g. Viktor Dolenec, da ae tabor začne in predstavi vladnega komisarja iz Eopra. Eo vladni komisar zbor vljudno pozdra^i, ter obljubi, da bo slavna vlada skrbela, izvršiti tirjatve in aklepe zbranega naroda, razvedrijo ae vsem obrazi, in tiao6 in tisoč jezikov klicalo je ,,živio"! Tako prijazno in spodbudlji^o še pač na slo^enski zemlji menda ni noben vladni komisar govoril. Za njim je nastopilo zaporedoma šest govoinikov, — četirje gospodje in dva kmeta, — kteri so z jedrnatimi tebtnimi besedami razpravljali razne točke in predmete, ter razkrili 7se ob6utke, želje, potrebe in tirjatve slovenskih in hrvatskih Primorcev. Eako dobro so jo zadeli, inkako so revnemu ljudstvu govorili iz srca, pri6alo je tudi, da jim je že med govorjenjem in zlasti po kon6anih govorih glasno pritrje^alo, in burno klicalo : ,,D o b r 0,10 h 0 6 e m 0, živio-ži^io"! Marsikteremu videl sem aolze v očeb. Točke, ktere so ae enoglasno in navdušeno sprejele, so siedeSe: 1. Pismo do njih Veli6anst7a, 7 kterem izre6ejo Piitnorci s^ojo ndanost in z^estobo do cesarja in A^strije, ter proteatujejo zoper izdajst7o in hujakanje one laake stranke, ktera ho5e Piimoije od cesarstva odtrgati. 2. Sklepi za združenje cele Slo^enije, in kako bi se naj poapeše^alo narodo7o blagostanje in gospodai stvo. 3. Tirjate7 s 1 o 7 e n s k i h šol za tržaško okolico ter aol za Istro, kjer se jih 7 mnogib krajih pomanjkuje. 4. Vlada naj na bolji nacin, kakor zdaj, skrbi za pogozdeuje goliča^ na Kiasu in 7 Istri. Do 7iba je na^dnšenje prikipelo, ko je na koncu prebral tajnik društ^a ,,Edinosti" o2 telegramo? iz raznib slo^enskih kraje7 (eden tudi od dr. Bleiweisa, d^a od Mozirskih rodoljubo^, eden od ,,S1. Gospodarja" 7 Mariboiu), kteri so nam donesli pozdra^e od daljnib milih brato7. Po taboru je trajalo petje 7 pozno noe. Laboni 7 Tratu pa so se ta 7e6er neki 7si poskrili, ker je nekdo raztro8il glas, da piilomasti na tisoče Slo7ence7 nad njib. A miren Slo^enec ni razsaja^ec, — naj 7lada izdajicem odbije rogo7e! Iz Celja. (f Ferdo Koče^ar.) Nemila smrt nam je pokosila zopet vrednega siua iuajke Slave: na^dušeni Slo^enec in naš pisatelj g. Ferdo Ko6e7ar rojen 7 Žalcu poleg Celja je 7 46. letu 87oje starosti 11. oktobra t. 1. vnirl v Feldbofu pri Gradcu. Koinu je neznan ,,Mlinarje7 Janez, slo7enskijunakali7plemenitenjeTehai5ano7a? ,,To delo, ktero je ranjki Feidinaud 1. 1859. spisal, so naai Sasopisi bvaliii in grajali, nekteri zmerno in krotko, dnigi zopet strastno in gnje^no, potem pa so zaprli pisateljn pot javnega odgo^ora, da je bil primoran, 7 zagrebakib ,,Narodnih No^inah" se oglasiti zoper pretreso^avce ter se potegniti za 87oje poatenje". Tako ao pisale nNo7ice" 7 1. listu 1. 1860. — Zia^en tega je spisal drugo knjigo, ktero je družba 87. Mohora 1. 1872 izdala, namreč: ,,Kupčija in obrtuija, denar in blago. Iz nekega pisma do s^oje Bestre 7 Celju spre^idim, da je ranjki iz Zagieba (kjer je opra^ljal, 6e se ne motim, službo pregledo^alca pri drža^nem knji»ovodstvu) odpiso^al 7 ,,Slo7. Narod" pod zuamnjem p, ra^no tako je tudi dunajski katoliško konservati^ni list ,,Vaterland" dobi^al iz njego^ega peresa 87oje dopise pod Čerko: K. V rokopiau je zapustil: etimologiSno razpra^o, spisano 7 nemškem jeziku. Skuaal je namreč dokazati, da vse besede, ki imajo 7 B7ojem Bteblu enaki glas, si morajo tudi 7 pomenu enake biti. V predgo7orn k tej iazpra7i piše, da je 1. 1870 0 tem predmetn 7 slo7. jeziku nekaj priobčil. Zoajšla sta se d7a presoje^alca, eden in sicer jezikoslo^ec, je djal, da to, kar sem spisal, je puatna burka; drugi pa, neatroko^njak, je sodii, da to je ženijalna misel. (Rokopia shranjuje seatra ranjkega v Celjn). To poslednje njego7o delo mu je tudi goto^o ži^ljenje prikrajaalo. ] Ranjki Ferdinand, ki je slo^ensko svojo domovino ; tolikanj ljubil, 7endar tega ni doaegel, da bi nje- go7o trnplo po5i7alo 7 domači zemlji! Priporo5amo ga Slo^encem in našim bratom Hr^atom, 7 h^aležen .spomin! Od zgornje Kungote pri Mariboru. Tukaj so predpretečeno nedeljo nekdajni naa žapnik in zdaj 7 pokoju živeci 5. g. Jož. Bobanec obbajali zlato sv. mešo. Obilna množica ljudst^a je prišla redke slo7esnosti se udeležit. Ali tudi tato^i so isti teden hoteli 7eselico imeti. Precej drugi 7ečer nlomili so 7 klet Wiesthalerje7e gostilnice in odneali polo^ico ondi hranjenega s^ineta, ter okoli 20 funtO7 zabela. Vendar tega jim je menda še premalo bilo, 7 petek 7ečer pridejo še 7 faro^ž iskat O8tanko7 od zlate gostije. Najšli so sicer le malo 7 shrambi, kamor so strli, odneali pa 7endar ves a^injski in masleui zabel, kolikor ga je župnik imel. Videti je, kakor bi dendeneanji tatvina se štela med pioste obrtnije (freiea Gewerbe). Vsaj pa si zreli tički lebko mislijo, poleg ruake prislo^ice: Nebo 7J8oko, a žandarji daleko. Jaz menim, da je sedaj 7 Bosni obcna 7arnost bolj oskrbljeua, kakor pri nas doma! Iz Hotinjevesi pri Mariboru. Nesrečni posestnik Paul Kamaek (ne Ramšek, kakor je bilo 7 ziidnjem ,,Slo7. Gosp.") bil je uže pred 3 leti enkrat 7 Gra5ki norišnici. Ker so ga ondi nekoliko ozdra^iii, ga je njeg07 oče 7 Fraubeimu na s^oje poseat^o 7 Hotinji^esi oženil. Mesec dni pred neaiečno smrtjo se mu je pa zopet za6ela pamet mešati in je res 7 87oji blaznosti najprej si žile na rokah prerezal in poznej se obesil. Bog mu bodi milostljiv! Nekateri goapodarji imajo na^adno 7 jeseni po deteljišSih pasti in pia^ijo, da po mrazu umorjena detelja živini ne škodi. Pogosto pa temu ui tako. Ce ni salmijaka -brž pri rokah, pomaga, pra^ijo, tudi petrolej ? Nekemu kmetu je napibnilo 3 7ole, in ker ni imel druge pomoSi, vlil je 7 7sakega ^/s ^*ia petroleja in otel jih je pogina!! Iz Šaleške doline. Nasa sicer majhna pa lepa dolinica se je Ieto8 pia7 dobro obnesla: dala je nam do^olj žita, korenja, repe, soči^ja, 7sake baže sadu in tudi 7ina so ljudje 7e5 dobili nego so pri6ako7ali. Krompirja ni bilo nič kaj 7eliko in še, kar ga je, je 7oden, slab. Marsikateri kmeti6 ae bode letos oddahnil in bodisi z 7inom, pšenico, tolcekom ali pa z ži^ino zaostale da^ke in 7 preteklib d^eh letih narejene dolge bolj lehko plačal. Koliko ložeje bi pa5 tukajšnjo Ijudst^o sbajalo in se ži^elo, ko bi le nekoliko bolj na sadje- in titoiejo gledali in 87oje 7inograde zboljše^alo in 8 pridelki unmejae ra^nalo.