/verum GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LETNIK XXIII ŠTEVILKA LESCE, ALPSKA 43 JULIJ— AVGUST 1981 22. julij—dan vstaje slovenskega naroda Letos mineva štirideset let od dne, ko so se, tudi Slovenci, tako kot ostali jugoslovanski narodi, dvignili v oborožen upor proti sovražniku itn okupatorju. Ta dan beležimo kot pomemben dogodek v zgodovini boja slovenskega naroda za osvoboditev izpod težkega jarma, ki je tlačil Slovence in ki so se ga hoteli enkrat za vselej otresti in zaživeti svobodno. In kaj se je pravzaprav v tistih težkih dneh dogajalo v Sloveniji.? V Sloveniji je politični in vojaški razvoj pokazal nekatere posebnosti, ki jih drugod ni bilo. Narodnoosvobodilni boj ni vseboval samo vojaških akcij, ampak tudi intenzivno politično delo. Partizanstvo in potem oboroženi boj z okupatorjem sta zrastla iz močne politične podlage, ki jo je ustvarilo že v času pred nemškim napadom na SZ delovanje Protiimperiali-stične fronte. Na dan začetka nemške ofenzive proti SZ je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Nekaj dni zatem pa se je Protiimperialistična fronta preimenovala v Osvobodilno fronto. Ta je nato pod vodstvom Komunistične partije Slovenije organizirala in mobilizirala slovenske množice za boj proti okupatorju. V začetku julija 1941 je bila v Ljubljani partijska konferenca pod vodstvom Edvarda Kardelja. Na njej so sprejeli podrobne naloge za pripravo vstaje. Priprave so bile končane sredi julija. Politične in vojaške priprave za začetek oboroženega boja v Sloveniji so zavzele takšen obseg, da je prišlo do sabotaž in napadov na okupatorje prej, preden je prišlo do organiziranega oboroženega boja. Ze 16. julija 1941 je padel pri Besnici nad Zalogom prvi Nemec od partizanske puške. 22. julija je prišlo do organizirane partizanske akcije pri Tacnu pod Šmarno goro proti žan-darju, ki je bil v okupatorski službi. Kmalu zatem je v kamniškem okraju nastala prava vstaja, ki je v njenem nadaljnjem razvoju okupatorji niso mogli več zatreti. Ne glede na to, kaj je počel okupator, se je vstaja hitro širila. Do konca julija so povsod nastale prve partizanske čete, te so se v začetku najhitreje razvijale na Gorenjskem in Šta-jerstoem) ker je bilo prav tu nemško nasilje najhujše. V partizane je v tam času odšlo zlasti veliko delavcev, tako da je vsak večji industrijski kraj dal toliko partizanov, da so se partizanske čete imenovale kar po kraju svojih pripadnikov. Seveda Nemci niso partizanskega razvoja gledali mimo in brez skrbi, proti partizanskim četam so nastopali silovito in neusmiljeno. Napadali so partizanske enote in jih preganjali, toda uničiti jih niso mogli. Prav tako niso mogli uničiti Osvobodilne fronte, ki je bila in je ostala organizacijska hrbtenica narodnoosvobodilnega gibanj a. Na Gorenjskem so poleti 1941. leta Nemci razbili vse partizanske čete. Te so se šele jeseni združile v močni Cankarjev bataljon, ki je s svojo dejavnostjo decembra dvignil Gorenjsko v splošno vstajo. Januarja 1942 se je bataljon spopadel z Nemci v slavni bitki v Dražgošah nad Železniki, ki je bila največja zmaga partizanov na Gorenjskem. OF se je v mesecih po oboroženi vstaji nenehno krepila in širila med slovenskimi ljudmi. Zgradila je mogočno organizacijo, ki je postala zgled za druge pokrajine v Jugoslaviji. V času, ko se je dvigala poteptana narodna zavest in je dobilo osvobodilno gibanje množični polet, je postala OF edini predstavnik slovenskega naroda. Ustanovnim skupinam OF se je priključilo še več skupin. Za vse je bilo važno le to, da so pristale na oborožen boj proti Seja DS SOZD Slovenske železarne v Verigi okupatorju. Vsi tisti, ki se niso hoteli boriti, pa so se kmalu znašli na strani okupatorja in med izdajalci slovenskega naroda. OF je bila ustanovljena kot enotna revolucionarna organizacija. Združila je vse ljudstvo v skupnem boju za osvoboditev in ljudsko revolucijo. Ko so partizanske čete dosegle prve uspehe, se je tudi osvobodilno gibanje naglo širilo. Ljudje so se množično Vključevali v narodnoosvobodilni boj zaradi mržnje do okupatorja in razočaranja nad političnimi vrbovi stare Jugoslavije. OF je postajala sila, ki jo je priznavalo vse slovensko ljudstvo. Slovenski narod se je zavedal, da je edina rešitev v boju za osvoboditev, kajti vdaja bi pomenila tudi konec obstoja naroda, njegovo smrt. Ko se spominjamo vstaje slovenskega naroda in drugih dogodkov iz naše zgodovine NOB, nam pri tem veliko pomeni tudi ime Tita. Tito je bil človek, ki nas je popeljal v boj tudi po osvoboditvi, da smo obnovili krvavečo in porušeno domovino. Prav njemu veliko dolgujemo za to, da danes lahko živimo v svobodi in da po svetu uživamo takšen ugled in priznanje. Stopamo po poti neodvisnosti, neuvrščenosti, socialistične izgradnje ter bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov. Zavedati se moramo te poti, da bomo vedno, če bi bilo potrebno, pripravljeni braniti in varovati te pridobitve. Samo tako bomo lahko tudi preprečili, da bi nas kakršnikoli sovražniki ponovno razkosali in zasužnjili. S tem pa bi nam odvzeli tudi svobodo — človekovo največjo dobrino, potrebo in pravico. D. S. Tokrat je bila naša delovna 'Organizacija gostiteljica delegatov DS SOZD Slovenske železarne, saj je bila 1. julija 8. seja delavskega sveta v prostorih Verige Lesce. Zbrali so se delegati vseh delovnih organizacij združenih v SOZD, prisotni pa so bili tudi predstavniki poslovnih struktur iz delovnih organizacij in DSSS SOZD. Naj omenimo le nekatere bistvene točke dnevnega reda im to kot prvo sprejem Srednjeročnega plana SOZD SŽ za obdobje 1981—1985. S tem se je zaključil dolgotrajen posto-, pek sprejemanja petletnega plana. Zavedati se moramo, da bomo o planu še govorili, ga po potrebi dopolnjevali, saj je značilnost našega družbenega planiranja med drugim tudi kontinuiranost. Razprava o tej točki dnevnega reda se je nanašala predvsem na investicije. Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, ko so se naše načrtovane investicije izpolnile le v višini dve tretjine načrtovanih, so tudi napovedi za prihodnje podobne, še zlasti v primeru, da ne bomo dosegli načrtovane akumulacije in da krediti bank ne bodo razpoložljivi v višini planiranih. Stalna tema na sejah DS SOZD je problematika oskrbljenosti in zagotovitve deviznih sredstev. Tudi na zadnji seji je bila razprava namenjena v največji meri temu problemu, saj postajajo razmere že kritične. Še posebno pereči so problemi zato, ker planskih obveznosti izvoza nismo izpolnili v obdobju januar—junij, to pa bo težko nadomestiti do konca leta. S tem se še bolj krčijo možnosti uvoza nekaterih vrst repro-materiala za železarne im obstaja bojazen, da bo proizvodnja v železarnah obstala zaradi pomanjkanja vložka. Medsebojne dobave med železarnami in predelovalci so pogosta tema razprav na sejah DS SOZD SZ. Tudi tokrat so jih kritično ocenili, predvsem za dobave valjane žice. DS je odobril investicijske programe in soglašal s finančno konstrukcijo investicij. To so investicije: Železarna Ravne — posodobitev tozd Pnevmatični stroji, Žična Celje — prostorska sanacija, Veriga Lesce — rekonstrukcija pocinkovalnice in čistilna naprava in Železarna Štore — tozd Livarna strojne litine. Pri vseh navedenih investicijah sodeluje Interna banka SOZD SŽ z združenimi sredstvi. Poleg teh investicij so delegati obravnavali še sovlaganje iz združenih sredstev v Exoterm Kranj z namenom dopolniti kapacitete za proizvodnjo pomožnih livarsko-metalurških sredstev, za kar so zainteresirane predvsem železarne. Delegatska vprašanja so se tokrat nanašala na upravičenost podpisovanja posebnih sporazumov o nabavah določenih vrst repromateriala. Marjana Kozamernik Proizvodnja in prodaja v prvem polletju O pogojih za pridobivanje dohodka bomo dosti govorili v času naših razprav ob periodičnem obračunu. Analizirali bodo tudi vzroki za nedoseganje postavljenih ciljev in predlagani Ukrepi za izboljšanje stanja. Ne bo pa odveč, da tudi v našem glasilu navedemo nekaj podatkov. Proizvodnja je bila naslednja (Glej tabelo 1). Za tozd TIO ni podatkov o proizvodnji v tonah, pač pa vrednostno. Ugotavljamo, da je bil proizvodni plan presežen 2,9 odst. Tozd Orodjarna je s proizvodnjo orodja 101 odst. izpolnila polletni plan, tozd Vzdrževanje pa kar 119 odst. Podatki kažejo na to, da zaostaja predvsem proizvodnja za prodajo na eksternem trgu v tozd Sidrne verige. O vzrokih smo že dosti pisali, problematiko v zvezi s stanjem v tozd Sidrne verige obravnavamo na vseh ravneh. Sanacijski program, ki se pripravlja bo vseboval konkretne ulkrepe za izboljšanje stanja in to ne le v letošnjem letu, pač pa tudi v prihodnjem obdobju. Realizacija je bila v prvem polletju uspešna, kar gre delno na račun odobrenih višjih cen izdelkov v decembru lani in za tozd TIO v maju, delno pa je posledica iz 'olajšanja strukture prodaje. Po posameznih tozdih je bila dosežena naslednja vrednost prodaje (v 000 din) : (Glej tabelo 2). Predvsem v juniju je bila dosežena uspešna prodaja, kar je nedvomno prispevalo k boljšemu poslovnemu rezultatu. V tozdu TIO je bila dosežena rekordna prodaja doslej, kar je vsekakor pozitivno, saj smo takšne rezultate tudi pričakovali, ko smo program TIO postavili kot prioriteto. Tudi v prihodnjem polletju moramo s prizadevanji za večjo proizvodnjo in prodajo nadaljevati, saj je le to pogoj za uspešnost poslovanja. Če bodo osnovni pogoji proizvodnje zagotovljeni, bomo lahko uresničili cilje, katere smo si zastavili z gospodarskim načrtom. Konjunktura na trgu je za naše izdelke ugodna in jo moramo izkoristiti. Pojavljajo se problemi, ko se moramo odločati o tem, ali prodajati doma ali v izvoz. Zaradi stanja, v kakršnem smo, je izvoz nujen in vsak od nas mora po svojih močeh prispevati, da borno sprejete izvozne obveznosti izpolnjevali in s tem pomagali pri reševanju težke devizne situacije v državi. M. Kozamernik Tabela 1: blagovna skupna . % *°n na plan . % ton na plan Vijakama Verigama Sidrne verige Kovačnica SKUPAJ 1.744 2.269 1.287 1.012 6.312 116 1.762 102 2.288 63 5.550 109 1.209 94 10.809 118 102 93 102 99 Tabela 2: junij 1981 jan.-jun. 81 % na plan Vijakama 25.239 126.766 134 Verigama 19.743 110.652 83 Sidrne verige 18.688 84.571 99 Kovačnica 17.084 102.675 133 TIO 11.613 43.124 108 SKUPAJ 92.367 467.306 109 Obisk študentov iz Zambije Konec junija so prišli na strokovno ekskurzijo v našo delovno organizacijo študentje iz Namibije, ki opravljajo šestmesečni strokovni seminar v okviru Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lasti v državah v razvoju. Prav v teh dneh je v Ljubljani zasedal svet omenjene institucije — to je bila že 6. redna seja in so na njej sodelovali veleposlaniki petnajstih dežel v razvoju, ki sestavljajo svet, vodil pa jo je predsednik dr. Anton Vratuša. Namen centra je v tem, da organizira najrazličnejše mednarodne seminarje, posvetovanja in druga srečanja s skupnim ciljem, da se dežele v razvoju oprejo na lastne moči. Ena od dejavnosti Mednarodnega centra je tudi študij namibijskih študentov v Ljubljani, pri katerem sodeluje OZN in s katerim dajemo pomoč mladim vladam dežel v razvoju. Študenti so si po uvodnem študiju v centru že ogledali nekaj gospodarskih organizacij, pri nas pa so se želeli seznaniti z operativnim in letnim planiranjem. Predvsem so se zanimali za težave, s katerimi se srečujemo pri nastopanju na mednarodnem tržišču in o vplivu tržnih cen na ponudbo. Naše strokovne službe so jim pripravile kratko predavanje o sistemu planiranja, predvsem operativnega, potem pa so odgovarjali na zastavljena vprašanja. Zanimala jih je tudi vloga delavca — samoupravi j alca v procesu odločanja v zvezi s planiranjem. Ogledali so si še proizvodne prostore tozd Kovačnice, Sidrne verige, Orodjarne in TIO. Ob koncu so se nam zahvalili za sprejem, saj so bili zadovoljni tako z razlago kot tudi z ogledom proizvodnje. M. K. Priprave na obravnavo 6—mesečnega poslovanja Smo v mesecu juliju in moramo se vprašati in analizirati vzroke dobrega ali slabega poslovanja za dobo šestih mesecev. Po zaključeni obravnavi o uspešnosti v letu 1980 smo ugotovili, da je obravnava po delovnih skupinah oziroma delni zbori dobra oblika samoupravnega odločanja. Zato smo sklenili, da s takšno obliko obravnavo nadaljujemo. Trimesečno poslovanje smo obravnavali samo na DS, polletno uspešnost bomo ponovno obravnavali širše. Pri obravnavi poročil o uspešnosti poslovanja je treba rezultate primerjati s sklepi in stališči iz stabilizacijskega programa. Prvotno je bilo v planu, da bi posebno pozornost namenili varčevanju z energijo in surovinami. Za to pa je potrebno pripraviti celovito informacijo ter takšne predloge in sklepe, da bi jih lahko uresničevali. To bomo pripravili za razpravo pri obravnavi 9-mesečnega poslovanja. Ugotovitve polletne uspešnosti našega dela so lahko že orientacija, kakšno bo naše poslovanje na koncu leta. čeprav je sedaj čas letnih dopustov in čeprav imamo določene proizvode, ki so sezonskega značaja in čeprav imamo še vedno zadovoljivo rešeno nabavo reprodukcijskega materiala, se vsaka napaka in malomaren odnos hitro in za dalj časa maščuje. Treba je vedeti, da vsaka ekonomija pušča toliko prostora vsaki posamezni delovni organizaciji, da delavci pokažejo svojo pridnost in sposobnost obvladovati proizvodne in tržne zakonitosti. Ne glede na to, da smo vključeni v mednarodno delitev dela, kjer so tržne zakonitosti krute in neizprosne, in kljub temu da dohodkovni odnosi v našem gospodarstvu še niso zaživeli v celovit sistem, ne smemo metati puške v koruzo, ali čakati neke rešitve od zgoraj. Gospodarjenje ne sme- mo primerjati kot kapitalistično ali socialistično temveč kot dobro ali slabo. Vse težave, ne glede kakšne narave so in od kod se pojavijo, bomo morali reševati sami. Te rešitve pa bodo odvisne od naše pripravljenosti, delati več in kvalitetnejše. Zato obravnavo polletne uspešnosti ne smemo jemati kot neko nujno zlo, temveč kot priliko, da se temeljito pomenimo, kaj je dobro, kaj slabo in kalke- bomo to uredili. Pomeniti se moramo o proizvodnih težavah, o disciplini, o medsebojnih odnosih, o mož- nostih zboljšanja vseh oblik osebnega standarda, o pogojih na delovnem mestu, nasploh o vseh odnosih, s katerimi se srečujemo pri našem delu. Pri obravnavi zaključnega računa za leto 1980 so bili na delovnih skupinah postavljeni določeni predlogi in vprašanja, o rešitvi teh se bomo morali pomeniti te dni. Oceniti moramo, ali so rešitve, ki smo jih izvršili ali so v teku, pravilno, zastavljene, in če smo vsi in vsak posameznik storili vse, da se zastavljeno realizira. Tovariši, v slogi je moč! B. Trseglav Priznanje za naše sodelavce Delavski svet je na svoji 1. redni seji, dne 30. 6. 1981, sprejel naslednji sklep: Delavski svet izreka priznanje in pohvalo delavcem, ki so s svojim delom tudi v podaljšanem delovnem času v letu 1980 prispevali večji delež pri ustvarjenem dohod- ku, in sicer: ur 1. Mattar Jože 976 2. Dežman Franc 540 3. Kranjc Janez 520 4. Halačevič Demila 488 5. Žižek Franc 375 6. Bester Janez 363 7. Milosavljevič Slavko 344 8. Avsenik Jože 339 9. Pintar Ivan 324 10. Dabižljevič Ružiča 296 ll. Kociper Stefan 287 12. Hrast Jakob 281 13. Resman Jože II 260 14. Popovič Grozdana 238 15. Kovačevič Milorad 227 16. Štuhec Jože 212 17. Hajnšek Viktor 200 tozd Vijakama Zaradi letnih dopustov smo VERIGO št. 7 in 8 (za julij in avgust) združili tako, da bo naslednja številka našega glasila izšla ob koncu septembra. Članke sprejemamo doi 10. 9. 1980. Inovacije v Verigi "VINOGRADNIŠKI ŽIČMK Nov izdelek tozda Vijakarna — predlagatelj Jakob Konda iz STK V drugem trimesečju letošnjega leta je služba za inovacije prejela 8 racionalizacijskib predlogov : 1. Predlog št. 9/81, inž. Jože Harinski, inž. Franc Hanžič in Franc Lužnik, naslov predloga: Grabeži kovane izvedbe. 2. Plredlog št. 10/81, inž. Marjan Mertelj iz tozda TIO, naslov: Tesnilo krmilne in raz-vodne enote PRA 4. 3. Predlog št. 11/81, inž. Marjan Mertelj iz tozda TIO, naslov: Tesnilo krmilne in raz-vodne enote PRA 6. 4. Predlog št. 12/81. inž. Marjan Mertelj iz tozda TIO. naslov: Vreteno razvodnika PRA 16. 5. Predlog št. 13/81, inž. Marjan Mertelj iz tozda TIO, PRA 15. 6. Predlog št. 14/81, inž. Marjan Mertelj iz tozda TIO, naslov: Zaščitni znak — blagovna znamka za proizvode tozda TIO. 7. Predlog št. 15/81, inž. Marjan Mertelj iz tozda TIO, naslov: Oblikovanje in uvedba dopisnice v katalog tozda TIO. 8. Predlog št. 16/81, inž. Marjan Mertelj iz tozda TIO, naslov: Sistem šifriranja in označevanja elementov proizvod-no-prodajnega programa tozda TIO. V 'omenjenem obdobju je imela strokovna komisija za inovacije dve seji, na katerih so bili obdelani naslednji predlogi : 1. Predlog št. 11/79, dipl. inž. Cveto Stular, in dipl. inž. Peter Vogalnik, kako znižati električne konične obremenitve v Verigi. Pri obravnavi predloga je bilo ugotovljeno, da do zdaj opravljeno delo pri tem predlogu pomeni solidno osnovo za uspešno zaključitev predloga. Predvsem so nastale težave zaradi odhoda iz DO enega od predlagateljev. Sedaj je nadaljnje razreševanje problema prepuščeno drugi osebi in zaradi tega bodo tudi nastale spremembe pri avtorstvu predloga. Komisija bo ponovno ob- ravnavala predlog, ko bo z diagrami dokazana uspešnost predloga. 2. Predlog št. 25/80, Janez Praprotnik iz toizda Orodjarna, uporaba odsluženih paličnih rezkarjev iz brzoreznega jekla na brusilnih strojih ali stružnicah. Za ta predlog, ki se zaenkrat uporablja samo v tozdu Orodjarna, je strokovna komisija ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Orodjarna v dokončno potrditev. 3. Predlog št. 2/81, Franc Panker, Hubert Pogorevc in Niko Podobnik iz tozda Sidrne verige, izboljšane mreže pri peskaini napravi. Za ta predlog, ki se uspešno koristi, je strokovna komisija ugotovila, da predlagateljem pripada enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Sidrne verige v dokončno potrditev. 4. Predlog št. 4/81, Hubert Pogorevc, Milan Vrečko in Franc Panker iz tozda Sidrne verige, izboljšanje tehnološkega postopka vlečenja pobakrene žice za IKL. Za ta predlog, s katerim je rešeno težko tehnološko vprašanje, je strokovna komisija ugotovila, da predlagateljem pripada enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Sidrne verige v dokončno potrditev. 5. Predlog št. 5/81, Niko Ločniškar in Stane Rozman' iz tozda Vzdrževanje, lamele za Schlatter varilni stroj iz domačega materiala. Pri obravnavi predloga je strokovna komisija ugotovila, da pomeni predlog podaljšano rešitev podobnega primera na varilnem stroju Miebach in da pri upoštevanju velikega prihranka pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Sidrne verige v dokončno potrditev. 6. Predlog št. 6/81, Janko Larisi, Rajko Moličnik in Jurij Ambrožič iz tozda Vzdrževanje, predelava Hanreze stiskalk 02-19, 20 in 21. Strokovna komisija je ugotovila, da je predelava zelo dobro opravljena in zaradi tega pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Vijakarna v dokončno potrditev. 7. Predlog št. 7/81, Janko Larisi in Rajko Moličnik iz tozda Vzdrževanje, predelava pogonskih osi na Hanrez valjčnih avtomatih 13-17, 18 in 19. Strokovna komisija je ocenila predlog kot zelo koristen in zaradi tega pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Vijakarna v dokončno potrditev. 8. Predlog št. 8/81, Janko Larisi in Anton Zor iz tozda Vzdrževanje, predelava enosmernih sklopk za sitiskalke Carlo Salvi. Pri obravnavi predloga je strokovna komisija ugotovila, da je uspešno izvršena zamenjava sklopk in zaradi tega pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Vijakarna v dokončno potrditev. 9. Predlog št. 9/78, Anton Tramte in Hubert Pogorevc iz tozda Kovačnica, naprave za hladno oblikovanje in žigosanje stremen škopoev po DIN 82101. Rredlog je v tretjem letu izkoriščanja in zaradi tega pripada predlagateljena tretje in zadnje posebno denarno nadomestilo na osnovi ustvarjenega prihranka. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica v dokončno potrditev. 10. Predlog št. 26/80, Ekrem Ališič iz tozda Kovačnica, spremembe tehnološkega postopka pri izdelavi navoja na somi-kih za škopoe. Strokovna komisija je ugotovila, da je izvršena sprememba v normi na osnovi predloga in zaradi tega pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica. 11. Predlog št. 27/80, Ekrem Ališič iz tozda Kovačnica, napora ve za vrezovanje navoja na Bofors maticah. Pri tem predlogu je bila korigirana norma in zaradi tega pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica. 12. Strokovna komisija je pri obravnavanju sedmih predlogov inž. Marjana Mertelja pripravila naslednje predloge za komisijo za delovna razmerja pri tozdu TIO: a) Predlogi št. 10/81 — tesnilo krmilne in razvodne enote PRA 4, 11/81 — tesnilo krmilne in razvodne enote PRA 6, 12/81 — vreteno razvodnika PRA 16, 13/81 — vreteno razvodnika PRA 15, 15/81 — oblikovanje in uvedba dopisnice v katalog tozd TIO, se ne smatrajo kot inovacije in spadajo v oprav- ljanje rednih delovnih dolžnosti. b) Predlog št. 14/81, obravnava zaščitni znak — blagovna znamka za proizvode tozd TIO. Strokovna komisija je ugotovila, da za izvirno rešitev pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. O zaščiti tega znaka na Zvezni patentni zavod v Beogradu bo odločal vodstveni kolegij. c) Predlog št. 16/81, obravnava izdelani sistem šifriranja in označevanja elementov pro-izvodno-prodajnega programa tozda TIO. Strokovna komisija je ugotovila, da opravljeno delo predstavlja inovacijo, in zaradi tega pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo za predlog. Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno sklepale o predlogih, kakor sledi: 1. T-ozd Kovačnica 1.1. Rredlog št. 9/78, Anton Tramte in Hubert Pogorevc iz tozd Kovačnica, naprave za hladno oblikovanje in žigosanje stremen škopcev po DIN 82101. Za omenjeni predlog je komisija sprejela izplačilo tretjega posebnega nadomestila, v višini 23.565,90 din, katerega si predlagatelja delita v enakih deležih. S tem izplačilom so po pravilniku usahnile pravice do posebnega nadomestila za predlog št. 9/78. 1.2. Predlog št. 26/80, Ekrem Ališič iz tozda Kovačnica, spremembe tehnološkega postopka pri izdelavi navoja na somikih za škopec. Za ta predlog je komisija sprejela Sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 2.000 din. 1.3. Predlog št. 27/80, Ekrem Ališič iz tozda Kovačnica, naprave za vrezovanj e navoja na Bofors maticah. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 3.000 din. 2. Tozd Verigama 2.1. Predlog št. 22/80, Anton Košir in Stefan Jutriša iz delovne Skupnosti skupnih služb, s predlogom nadomestnega dvojnega člena za zaščitne verige. Komisija je, kljub temu da se ta člen zaenkrat ne dela, odobrila enkratno posebno nadomestilo, v višini 1.000 din, kar je zanimivo, da sta pred-lagtelja odklonila (brez pritožbe). 2.2. Predlog za zaščito s patentom zaščitne verige Kolos inž. Jerneja Raspeta iz razvojne službe je komisija in vodstvo tozda sprejelo in je potrebno, da predlagatelj izdela vse predloge, da bi se čimprej izvršila zaščita na Zveznem patentnem zavodu v Beogradu. 3. Tozd Vijakarna 3.1. Predlog št. 3/81, Zdravko Kos, Marjan Stiperski, Peter Planinšek in Bogo Dobnikar iz tozda Vijakarna ter Jakob Konda iz STK, izboljšanje tehnologije pri izdelavi lesnih, iver in krovnih vijakih. Komisija je po ugotovitvi velike koristnosti predloga sprejela sklep o enkratnem posebnem nadomestilu, v višini 46.000 din za celoten predlog. Celotni znesek se razdeli, kakor sledi: Zdravko Kos 22.400 din, Marjan Stiperski 9.600 din, Peter Planinšek 7.000 din, Bogo Dobnikar 3.500 din in Jakob Konda 3.500 din. Posebnost tega predloga je v tem, da se je tov. Zdravko Kos pritožil na DS tozd Vijakarna, kljub temu da je dvignil posebno nadomestilo, s katerim se ne strinja. Predlog bo strokovna komisija ponovno obravnavala in sestavila nov predlog za komisijo pri tozd Vijakarna. 3.2. Predlog št. 6/81, Janko Larisi in Rajko Moličnik iz toz-Ambrožič, iz tozda Vzdrževanje, predelava Hanrez stiskalk 02-19, 20 in 21. Komisija je za predlog določila enkratno posebno nadomestilo, v višini din 21.000, ki si jo delijo: Janko Larisi 14.700 din, Rajko Moličnik 3.150 din in Jurij Ambrožič 3.150 din. 3.3. Predlog št. 7/81, Janko Larisii n Rajko Moličnik iz tozda Vzdrževanje, predelava pogonskih osi na Hanrez valjčnih avtomatih 13-17, 18 in 19. Za ta predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 6.000 din. Predlagatelja prejmeta: Janko Larisi 4.800 din in Rajko Moličnik 1.200 din. 3.4. Predlog št. 8/81, Janko Larisi in Anton Zor iz tozd Vzdrževanje, predelava enosmernih sklopk za stiskalke Carlo Salvi. Za omenjeni predlog je komisija sprejela sklep o enkratnem posebnem nadomestilu, v višini 6.000 din, katerega si delita: Janko Larisi 4.800 din in Anton Zor 1.200 din. 4. Tozd Sidrne verige 4.1. Predlog št. 2/81, Franc Panker, Hubert Pogorevc in Niko Podobnik iz tozda Sidrne verige, izboljšane mreže pri peskaini napravi v žicovleku. Za omenjeni predlog je komisija sprejela šklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 6.000 din. Predlagatelji si z enakimi deleži delijo posebno nadomestilo. 4.2. Predlog št. 4/81, Hubert Pogorevc, Milan Vrečko in Franc Panker, iz tozda Sidrne verige, izboljšanje tehnološkega postopka vlečenja pobakrene žice za IKL. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 9.000 din, ki si ga predlagatelji delijo v enakih delih. 4.3. Predlog št. 5/81, Niko Ločniškar in Stane Rozman iz tozd Vzdrževanje, lamele elektrod za Schlatter varilni stroj iz domačega materiala. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 10.000 din, ki si ga predlagatelja delita v enakih delih. 5. Tozd Orodjarna 5.1. Predlog št. 25/80, Janez Praprotnik iz tozda Orodjarna, uporaba odsluženih paličnih rezkarjev iz brzoreznega jekla na brusilnih strojih ali stružnicah. Za omenjeni predlog je komisija sprejela sklep, o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 3.000 din. Iz vsega navedenega je razvidno, da je strokovna komisija obdelala 18 racionalizacijskih predlogov. Komisije pri tozdih so v tem obdobju dokončno obdelale 13 predlogov, od katerih ho eden ponovno obravnavan zaradi pritožbe. Na osnovi tega lahko ugotovim, da smo bili zelo delavni na področju inovacij v drugem trimesečju tega leta. Albin Lampe Predstavljamo vam predsednike delavskih svetov Pred nami je novo mandatno obdobje delovanja samoupravnih organov, katerim je bila dana zaupnica delovnih ljudi na volitvah 27. 5. 1981. Zavedajoč se, da so delavski sveti samoupravni mehanizmi, ki delujejo na načelih medsebojnih pravic in odgovorni osti delovnih ljudi, smo zaprosili predsednike DS za odgovore na spodaj navedena vprašanja, katere v celoti objavljamo. Predsednika delavskega sveta tozd Vzdrževanje bomo predstavili v naslednji številki, ker je sedaj na dopustu. Od kdaj ste zaposleni v delovni organizaciji in kakšne delovne naloge opravljate? Ali ste z delom zadovoljni? Kako je organizirano samoupravljanje v vaši temeljni organizaciji? Ali je obveščanje in informiranje zadovoljivo? Kot predsednik delavskega sveta imate odgovorno in pomembno funkcijo. Ali imate že načrte, katere naloge naj bi reševali oz. jih je potrebno rešiti za boljše delo in boljše odnose med delavci? Kaj pričakujete od elanov oz. delegatov delavskega sveta? Kakšno pomoč si želite od strokovnih služb v TO in od delovne skupnosti skupnih služb? PREDSEDNIK DS DO — tovariš Jože Vahtar Po končanem študiju sem se kot pripravnik zaposlil v Iskri. Kranj. Že v času pripravništva pa sem spoznal, da imajo moje delovne naloge premalo skupnega s stroko, ki sem jo študiral in tudi želel delati. Tako sem se julija 1978 zaposlil v Verigi kot projektant, od nedavna pa opravljam dela in naloge vodje tehnologije. Vsekakor je funkcija, ki mi je bila zaupana, odgovorna, posebno zato, ker se nahajamo v prelomnih trenutkih, kakor so samoupravljala Jugoslavije ugotovili na nedavno končanem 3. kongresu. Pred nami so pomembne naloge za ekonomsko stabilizacijo našega gospodarstva, povečanje proizvodnje, produktivnosti in izvoza. Uresničitev ciljev stabilizacije pa moramo doseči po samoupravni poti, se pravi s sporazumevanjem in dogovarjanjem, le na ta način bomo dosegli boljše odnose med delavci in tudi tozdi. Boljše delo vedno in povsod je naša prva naloga. Že na prvi seji DS sem se srečal z neresnostjo posameznih delegatov oziroma delegacij, ki niso bile sklepčne. Pričakujem od delegatov več odgovornosti, zakaj za vse zgoraj naštete stabilizacijske naloge je pogoj, da se poveča odgovornost, oziroma bi lahko rekli, na višji nivo se mora dvigniti naša morala. Razvoju samoupravljanja ne morejo biti sopotniki nedisciplina, nedelavnost, neresnost, neodgovornost. Sedanja gospodarska situacija terja od vsakega posamez- nika, da bo več im učinkoviteje delal, da bo prispeval k zmanjšanju reprodukcijskih in drugih stroškov poslovanja, bolje izkoriščal delovni čas, varčeval surovine in energijo in tako prispeval k bolj kakovostni proizvodnji. Ta bo omogočila učinkovitejši nastop naše DO na domačem, predvsem pa na mednarodnem trgu. Tem zahtevam smo in moramo tudi v bodoče prilagoditi merila za delitev dohodka, in osebnih dohodkov. Tem ciljem bi se morala podrediti tudi tako imenovana družbena nadgradnja. Od strokovnih služb želim predvsem informacije, ki bodo obdelane tako, da jih bo lahko razumel čim širši krog delavcev oziroma delegatov, predvsem pa maj bodo objektivne, zakaj le tako se bo DS pravilno odločal oziroma uspešno reševal naloge, ki v sedanjem času stabilizacije niso in tudi v prihodnje ne bodo lahke. PREDSEDNICA DS TOZD VI JAK ARNA — tovarišica Angela Crnkovič V delovni organizaciji sem zaposlena od 20. 10. 1969 in opravljam delovno nalogo »■obrezovanje vijakov« v tozdu Vijakama. S svojim delom sem zadovoljna, čeprav ni vedno vse tako, kot bi bilo potrebno. Samoupravljanje je po mojem mnenju dobro organizirano, prav tako tudi obveščanje in informiranje. Veliko pa je še delavcev, ki samoupravljanja ne spoštujejo ali pa ga skušajo prikrojevati v svoje osebne koristi. V temeljni organizaciji, v katerih je zaposlenih več kot polovica žensk, bi se morale žene aktivneje vključevati v vseh oblikah samoupravnega odločanja. Kot predsednica delavskega sveta v prvi vrsti želim, da bi bile seje vedno sklepčne, posredovano gradivo delegatom v proizvodnih skupinah predisku-tirano, odločitve na seji pa soglasne. Pri tem si želim, da bi delegati in proizvodne skupine stalno spremljale poslovanje temeljne organizacije, v kateri služimo vsakdanji kruh. Od služb v tozdu in DO pričakujem, da nam bodo posredovali gradivo za obravnavo na samoupravnih organih v razumljivi obliki in pravočasno, saj v zadnjem času vedno hitimo in se izgovarjamo na časovno stisko. PREDSEDNIK DS TOZD VERIGARNA — tovariš Janez Demšar V DO sem od 1. VIII. 1978. Opravljam delovne naloge delovodja galvaniike. Vpliv delavcev na upravljanje in proizvodnost skušamo doseči prek samoupravnih skupin, zborov, dogovarjanj na nivoju DPO, neposredno na volitvah in referendumih. Z uvajanjem razlag po skupinah se odločanje in zanimanje delavcev za upravljanje izboljšuje. Kar zadeva delovne naloge, mislim, da se je potrebno držati predvidenega plana in tega dosledno izvajati, zato pa se morajo potruditi vsi delavci temeljne organizacije, kakor tudi delavci drugih temeljnih organizacij, ki nam izdelujejo in dobavljajo opremo za verige. Z dobro orgamzirannm delom med tozdi, bi lahko dali na trg veliko več izdelkov. Sodim, da je v sedanjem gospodarskem trenutku to najvažnejša naloga DS. Posebnih načrtov za izboljšanje odnosov med delavci nimam, ker mislim, da so ti dobri, kar pa ne morem trditi za izmenske delovodje. Te odnose bodo morali rešiti delovodje sami z malo dobre volje in s sodelovanjem vodstva tozda. Od delegatov pričakujem, da bodo redno bodili na seje in na njih razpravljali ter dajali oziroma povedali svoje predloge in predloge skupin, katere so jih izvolile. Moram povedati, da sem že v prejšnjem mandatu imel polno pomoč pri vodstvu TO in želim, da bi bila še vnaprej taka ! Od DSSS želim, da bi dnevne rede za CDS dobili vsaj teden dni pred sejo in materiale, ki jih mora DS sprejemati, bolje razložene! PREDSEDNIK DS TOZD SIDRNE VERIGE — tovariš Milan Krivec V delovni organizaciji sem zaposlen devet let. Po prihodu iz JLA leta 1978 delam v tozdu Sidrne verige, in sicer kot delovodja na preizkusu in pregledu. S svojim delom in z delom mojih sodelavcev sem še kar zadovoljen. Samoupravna organiziranost v našem tozdu je dokaj dobra, saj delavcem daje možnost in pravi oo sodelovati v vseh oblikah osebnega izrekanja, ki se uresničuje v glavnem z referendumom in na zborih delavcev, pa tudi prek drugih oblik samoupravnega odločanja. Še vedno pa so določene težave pri delegatskem sistemu, kajti delegati ne prenašajo vedno povratnih informacij v delovne skupine, iz katerih so bili delegirani. Za uspešno delo DS pa od članov pričakujem predvsem to, da bodo vestno spolnjevali zaupano jim samoupravljalsko dolžnost. Moji načrti, katere naloge naj bi reševati, oziroma jih je potrebno rešiti za boljše odnose med delavci, so predvsem: 1. Nagrajevanje po delu. Menim, da je na tem področju potrebno storiti še marsikaj, da bo delavec resnično nagrajen po rezultatih svojega dela. 2. Nadalje je treba izboljšati tudi pogoje dela v tozdu z uvajanjem mehanizacije, predvsem pa je treba najti ustrezne rešitve, da se prepreči prepih. 3. Omenim naj tudi nemogoče pogoje dela, v katerih delajo sodelavci v vodstvu tozda zaradi prevelike utesnjenosti. Tozd Sidrne verige se nahaja v dokaj težkem položaju, ki je pravzaprav posledica problemov, ki simo jim priča že več let in smo jih reševati bolj ati manj uspešno, predvsem pa kratkoročno. Tu mislim predvsem na interni trg, ki ga ima tozd približno 50 odst. in pa zelo neakumulativen izvoz. Zato pričakujem prav pri reševanju teh problemov povečano angažiranost posameznih služb in v končni fazi sistemske rešitve dolgoročnega značaja. Omenim naj le dve področji, ki zahtevata takojšnjo rešitev: 1. Na internem trgu je treba razčistiti medsebojne odnose, predvsem z uveljavitvijo dohodkovnih odnosov v celoti na realnih osnovah ter z ustreznimi planskimi cenami, kjer dohodkovni odnosi ne pridejo v poštev. 2. Za izvoz, ki je glavni vir slabega poslovnega rezultata, bo potrebno najti novo ustrezno devizno stimulacijo, ker sedanja za naše pogoje izvoza sploh ne ustreza. 3. Od strokovnih služb pričakujem tudi večjo učinkovitost pri prestrukturiranju proizvodnje v smeri višje kvalitete. PREDSEDNIK DS TOZD ORODJARNA — tov. Janez Praprotnik V Tovarni verig sem zaposlen od leta 1970. Do spomladi 1975 sem bil zaposlen na delovnem mestu strugarja, potem pa sem bil na lastno željo premeščen v brusilnico, kjer opravljam dela in naloge brusilca še sedaj. Z delom sem zadovoljen, bil pa bi še bolj, če bi bilo delo bolj pestro. Samoupravljanje v našem tozdu je primerno organizirano. Delavci imajo možnost samoupravnega odločanja preko izvoljenih delegatov in na zborih. Informiranje v našem tozdu je zadovoljivo in poteka preko oglasne deske, kjer so delavci seznanjeni s sklepi in zapisniki. Najbolje so obveščeni delegati v DS tozda in drugih izvršilnih organih, manj pa delavci v skupinah in to zato, ker delegati ne odigrajo tiste vloge, ki jo imajo kot delegati. Ker je to že moje drugo mandatn'0 obdobje, se moje delo predsednika DS nadaljuje. Za boljše odnose med delavci pa bi bilo potrebno še marsikaj narediti. Vsi člani DS si bomo prizadevali, da bi delegatski sistem bolje zaživel in da bi bili delavci bolje seznanjeni s tekočimi problemi. Da bi delegatski sistem v tozdu bolje zaživel, bi bilo potrebno, da bi gradivo za seje prejeti pravočasno oz. dosti prej kot do sedaj. Gradivo naj bi bilo primemo strokovno obrazloženo, tako da delegati tudi sami seznanijo svojo delovno skupino z njim in da že z mnenjem skupine pridejo na sejo DS. Od članov DS pričakujem dobro sodelovanje, vsestransko pomoč in da bi čimbolj uspešno reševali probleme v tozdu. Vsi člani v DS tozd pričakujemo od strokovnih služb in DSSS, da se izboljša organizacija dela. Ker pa je zadnje čase prihajalo do pomanjkanja del na posameznih operacijah, pričakujem, da se bodo vse odgovorne službe še bolj zavzele in potrudile, da bomo imeli dovolj zasedene kapacitete. PREDSEDNIK DS TOZD KOVAČNICE — tovariš Vladimir Serajnik V DO sem zaposlen od leta 1966. Opravljam delovne naloge skupinovodja urejevalec v novi kovačnici. Z delom sem zaradi raznolikosti del in opravil zelo zadovoljen. Samoupravljanje v našem tozdu je dobro steklo predvsem zaradi dobrega sodelovanja z DPO in vodstvom. Tudi informiranost je dobra kar zadeva tozd, nekoliko slabše je prti informacijah, ki so skupnega po- mena za vso DO, vendar se tudi te lahko dobijo. V tem mandatnem obdobju naj bi se predvsem s čimbolj-šiiim delom borili proti inflaciji in za čim hitrejšo uresničitev plačila po delu. Od delegatov DS si želim plodnega sodelovanja pri razpravah in čimveč sodelovanja s skupinami, ki jih predstavljajo in zanje odločajo. S strokovnimi službami tozda in DSSS bi želel čimveč sodelovanja in pomoči pri razlagi strokovnih gradiv. PREDSEDNIK DS TOZD TIO — tov. Franc Gros 24. 9. 1960 sem se zaposlil kot rezkalec v tedanjem TIO. Od leta 1966 sem se med prvimi vključil v novi program pnevmatike. Sedaj opravljam dela in naloge delovodja pnevmatike in sem z delom zadovoljen. Samoupravljanje v naši TO je primerno. Če bi bilo obveščanje in informiranje pravočasno in vsakemu razumljivo, bi bilo tudi samoupravljanje boljše. Organizacijo in administracijo bi morali prilagajati programu in proizvodnji in ne obratno, s tem bosta delo in rezultat boljša. Če pa bo ta cilj dosežen, odnosi in zadovoljstvo delavcev ni vprašanje. Treba še je aktivno vključevati v razpravo in to v fazi, ko so predlagani sklepi še v razpravi. Delujejo naj znotraj skupin, katerih delegati so, prenašajo naj informacije ter predloge v obe smeri. Posredujejo naj pravočasno podatke o rezultatih poslovanj a, vendar ne samo gole številke, ampak analizo rezultatov, s predlogi za boljše gospodarjenje. Sodelovanje z DSSS naj poteka na enakopravni ravni tozd — DSSS, ne pa s pozicije nadrejenosti skupnih služb, kar se dosedaj pogosto pojavlja. PREDSEDNIK DS DSSS — tov. Franc Meze V DO sem zaposlen od 11. 7. 1960. Opravljam naloge in dela samostojnega referenta prodaje za tozd Sidrne verige. Naloge in dela referenta prodaje rad in z veseljem opravljam. Če pa bi bil tudi poslovni uspeh tozda boljši, bi bil odgovor samo: da! Tudi delavce v skupnih službah bi bolj zanimali problemi, razlogi in težave v pror izvodnjl, od česar je v glavnem odvisna uspešnost poslovanja DO. Nimam posebnih načrtov. DS SS je številčno velika in v vseh sredinah medsebojnih odnosov ne poznam. Če pa govorim iz svojih izkušenj, mislim, da so odnosi pri sodelovanju s sodelavci v skupnih službah kakor tudi s sodelavci v tozdu dobri. Normalno in uspešno sodelovanje! Srečanje invalidov je uspelo Težko in tvegano smo prevzeli veliko odgovornost od sozda za tako veliko manifestacijo, kot je bilo srečanje aktivov invalidov v okviru sozda. Moram priznati, da mi ni bilo najljubše slišati, ko sva se udeležila sestanka na Ravnah na Koroškem na koordinacijskem odboru s tov. Pfajfarjem, da naj bi bili organizator 4. srečanja aktivov invalidov. Bo daljši razpravi so nam predali srečanje za nekako olajšanje, če lahko temu tako rečem, še Plamen Kropa in Tovil Ljubljana. Ni se bilo lahko odločiti in prevzeti tako nalogo. No, s tov. Pfajfarjem sva se posvetovala in sva ta predlog prevzela zavedajoč se, da sva prevzela zelo odgovorno nalogo. Ustanovili smo pripravljalni odbor, in to: predsednik Hru-stelj, za tehnično izvedbo Vitomir Rems in bilo nas je še sedem članov. To so ljudje, ki so pripravljeni vedno pomagati, za kar se jim tudi v imenu našega kolektiva prav lepo zahvalim, in upam, da bomo še v bodoče tako kolektivno sodelovali. Vreme nam na žalost ni bilo naklonjeno v dopoldanskih urah, ko smo se vrnili iz Dražgoš, tam smo bili na obeležju padlih borcev. Tam nam je takratni 14-letni deček pripovedoval dogodke o tamkajšnjem morilskemu dejanju. Pri poskušanju tega resničnega dogodka nas je pretreslo in marsikateremu so se prikazale solze v očeh. Vračali smo se skozi Kropo, kjer smo si ogledali kovaški muzej in film o zgodovini nastanka kovaške umetnosti. Nato smo se napotili proti Bledu v Rilbno. Tu nas je čakalo kosilci, kulturni program in prosta zabava. Popoldne je nehalo de- ževati in s tem je tudi zabavni program potekal zadovoljivo. Da je srečanje dobro (uspelo, so zabeležili tudi časniki in radio Jesenioe, ki so pohvalno poročali o tej naši prireditvi. Še enkrat se zahvaljujem vsem udeležencem, nastopajočim in pripravlj alnemu odboru, prav tako pa še posebno tov. Kocjančiču, ki nas je s svojo ekipo posebno dobro postregel. Upam, da se bomo še večkrat srečali na podobnih prireditvah. Jakob Konda Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata al dneva ne pove nobena pratka ! Kruta življenjska usoda nam je sredi neumornega dela iztrgala iz naše sredine vzorno delavko, dobro ženo in ljubečo mater. Obrnimo nekaj nam poznanih listov njene življenjske knjige. Rodila se je v Radovljici leta 1948 ikot tretji otrok slovenske kmečke družine. Z brezskrbnim otroštvom se je bolj malo srečevala, saj ji je bila igra delo in kaj kmalu je morala spoznati, kako težko se reže kos težko prigaranega kmečkega kruha. S svojo prizadevnostjo je uspešno dokončala obvezno šolanje in srednjo ekonomsko šolo v Kranju. Pred 13. leti pa je potrkala na vrata naše delovne organizacije. 2e takrat ji ni bila sreča najbolj naklonjena, saj je bila kljub dokončani srednji šoli vključena v neposredno proizvodnjo na rezkalne avtomate v tozdu Vijakama. Na tem delovnem mestu je bila le kratek čas, saj se je kmalu pokazala potreba po zaposlitvi novega delavca v blagovnem knjigovodstvu. S skoraj enoletnim aktivnim delom na delovnem mestu blagovnega knjigovodja si je pridobila bogate izkušnje za novo delovno mesto v finančnem knjigovodstvu, kjer je ostala do poslednjega dne. Prijela je za vsako delo, kjer je bilo potrebno, rada je pomagala sodelavcem in izpolnjevala vestno in natančno naloge, ki so ji bile zaupane. Ce je narava dela zahtevala izvršitev delovnih nalog v podaljšanem delovnem času, je bila vedno pripravljena žrtvovati čas, katerega bi lahko s pridom uporabila za izvršitev svojih življenjskih ciljev. Dostikrat ni poznala ne prostih sobot in nedelj, kot bi vedela, da je potrebno z življenjem pohiteti in doprinesti čimveč za družbene in osebne potrebe. S svojo dolgoletno vestnostjo pri delu je veliko prispevala k napredku in izgradnji podjetja in družbe. Tiha in skromna, kot je bila vedno, se ni nikoli pritoževala, a tudi ni prosila za pomoč in moralno oporo. Nikoli ni znala zahtevati nekaj zase, pač pa je skrbela le za druge. Skromna, preskromna je bila, da bi njeno minulo delo prišlo bolj do izraza. Tako kot je znala stisniti zobe v dneh bridkih razočaranj, tudi svoje sreče ni kazala na zunaj. Prav gotovo pa je doživljala tudi lepe trenutke v krogu svojih najbližjih, katere je imela nadvse rada in za katere je tudi živela, a žal tako kratek čas. Poslovili smo se od nje z bolečino v srcih ter ji še enkrat povedali, da smo jo spoštovali in cenili ter se ji zahvalili za požrtvovalno delo, katerega nit je vtkana v naše skupno delo, zato bo ostalo vedno v našem spominu. Sodelavci Ob boleči izgubi ljubljene žene in matere Ivanke Marijan se iskreno zahvaljujem vsem njenim in mojim sodelavcem, DSSS, tozdu Sidrne verige za cvetje in denarno pomoč, godbi na pihala, tov. Jakopiču za tople in iskrene poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste z nami čustvovali, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Mož Blaž Marijan s sinom Marjančkom in hčerko Majdo Ob boleči izgubi moje sestre Ivanke Marijan se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z menoj čustvovali in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavkam. Brat Franc Pretnar z družino Tov. Stanko Brinšek upokojenec V maju je z dopolnjenim 60 leti po polnih 28 letih službovanja v Verigi odšel v zasluženi pokoj tov. Stanko Brinšek. Ce se ozremo na njegovo prehojeno življenjsko pot, dobimo vtis, da ga je vse življenje do danes spremljalo trdo delo za vsakdanji kruh, delu pa je bil tov. Brinšek resnično predan. Rodil se je 7. 5. 1921 na Spodnjem Otoku. Kasneje ga je želja za zaslužkom vodila v obrtno čevljarsko šolo, kjer se je izučil za čevljarja. Svojega poklica pa ni opravljal dolgo. Vihra druge svetovne vojne je zahtevala, da so njega in njegovo družino Nemci izselili v taborišče v Nemčijo. Po končani drugi svetovni vojni jo pomagal pri obnovi porušene domovine, kjer je mogel. Na vrata Verige je potrkal 9. 2. 1953 in se zaposlil v takratnem »poljedelskem« obratu, kjer je delal kot brusilec. To delo je opravljal do leta 1960, zatem pa je bil eno leto skladiščnik polizdelkov v Vijakami. V Sidrne verige je prišel leta 1961. Najprej je delal na pregledu, od leta 1969 pa je bil preižkuševalec II na 100-tonskem preizkuševalnem stroju. Vsi smo ga poznali kot izredno marljivega in vestnega delavca. Nikoli ni odrekel, četudi je dobil kakršnokoli delo. Vedel in zavedal se je, kaj je njegova dolžnost in kako neusmiljen je lahko boj za vsakdanji kruh. Prav zato je bilo slovo od njega še toliko težje, kajti s stiskom rok ob upokojitvi smo se poslovili od resnično dobrega sodelavca. Zato mu želimo v zasluženem pokoju še veliko vedrih in prijetnih dni, predvsem pa zdravja. Sodelavci tozd Sidrne verige Ob upokojitvi Te dni se bo izteklo delo v tozdu Verigama za delavca Kepaj a Mileta. Invalidska upokojitev mu bo prekinila delo, ki ga je opravljal v Verigi vse od leta 1956. Mileta poznamo vsi po njegovi veseli naravi, po načinu obnašanja, za katerega se je nabralo za cel kup zgodbic in anekdot. Manij pa ga poznamo kot človeka, ki je šel po trdi življenjski poti, ki mu ni omogočila šolanja v šolskih klopeh, omogočila pa trdo življenjsko delo, ki ga je dodobra obrusila, da je ostal tak, kot ga poznamo — Mile iz opreme. Rodil se je v siromašnem okolju vasice Mikleuške na Hrvaškem kot nezakonski otrok materi, ki ga je dala v rejo, ko še ni dopdlnil dveh let. Odraščal je v surovem okolju siromaštva kot pastir pri gospodarju, ki ga je vzel v rejo. Kakšno je bilo to otroštvo, ve le on sam. Komaj šestnajstletnega ga je vojni vrtinec kot tisoče drugih otrok prestavil iz otroštva v surovi svet vojne, kjer je bil od leta 1944 v partizanskih vrstah v oddelku KNOJ, tu je ostal še dve leti po osvoboditvi. Po odslužitvi vojaškega roka ga je pot zanesla iz Črne gore k nam v Slovenijo, kjer je v Železarni Jesenice delal polnih 9 let. Od tu je prišel v Verigo, kjer je opravljal delo transporterja, drgalca in navij alca v stiskalnici, kjer se je tudi ponesrečil. Zaradi invalidnosti je moral na lažja dela, na pregled in v zadnjem v opremljevalnico. Že talko načeto zdravje se mu je še poslabšalo in tako je bil invalidsko upokojen. Pri tem se mu sodelavci tozda Verigame zahvaljujemo za njegov delovni prispevek in mu želimo zdravja in še veliko prijetnega v pokoju. Sodelavci Polletno poročilo o nesrečah pri delu Ob koncu prvega polletja letos smo zabeležili 48 primerov nesreč pri delu in na poti na delo in z dela. Zaradi tega srno izgubili 759 delovnih dni. Ce primerjamo podatke z istim obdobjem lani, ti kažejo, da se je število primerov nesreč zvečalo za 12 primerov ali 25 odst., število izgubljenih dni pa za 278 dni ali 36 odst. To pomeni, da beležimo v tem obdobju nesorazmerno visoko število nesreč pri delu kljub temu, da si prizadevamo, da te ne bi bile v stalnem porastu. Proučevanje vzrokov posameznih nesreč kaže, da se še vedno zgodi 80 odst. vseh nesreč zaradi osebnega faktorja, tj. zaradi naglice pni delu, ker delavec ni poznal nevarnosti in bil o njej poučen, ker ne upoštevajo varnostna navodila, zaradi slabih tehnoloških rešitev, slabe organizacije dela in ostalih vzrokov. Objektivni prikaz stanja o stopnji varnosti in njeni krepitvi ali zmanjšanju pa nam nazorno kažejo podatki o pogostnosti in resnosti nesreč pri delu v posameznih tozdih in skupnih službah. Statistični podatki o nesrečah pri delu za prvo polletje Število nesreč Štev. izg. dni Izpad dni X 100 1980 1983. 1980 odprav, dnine 1991 1980 1981 1. Skupne službe 1 3 37 23 2. Tozd Orodjarna 1 5 3 46 0,03 0,48 3. Tozd Vijakama 5 4 46 106 0,19 0,46 4. Tozd Verigama 10 13 150 131 0,43 0,42 5. Tozd Kovačnica 3 10 40 217 0,19 1,13 6. Tozd Sidrne verige 11 3 160 54 0,92 0,33 7. Tozd Vzdrževanje 5 8 45 88 0,22 0,43 8. Tozd TIO — 2 — 94 — 0,57 SKUPAJ 36 48 471 759 Nesreče na poti na delo in z dela Število primerov Število dni bol. 1980 1981 1980 1981 Nesreče na poti 3 10 39 130 Nesreče v zvezi z delom 33 38 432 629 SKUPAJ 36 48 471 759 Tudi število primerov nesreč na poti na delo in z dela se je v tem obdobju zvečalo. Raziskava teh nesreč je zelo otežkočena, saj zaradi pomanjkanja podatkov prič večkrat pride do dvoma o upravičenosti do prijave. Nesreče pri delu po poškodovanih delih prvo polletje 1981 telesa in po tozdih za Tozd 1 s 1 i 171 il noga stopalo ■§^ ca g a s fi ^ >3 0 glava .i 1. Skup. sl. 1 — i — — — 1 — 2. Orodjarna 3 1 — — — — 1 i 3. Vijakama — 1 i 1 1 — — — 4. Verigama 2 1 2 3 1 i — 2 5. Kovačnica 4 4 1 — — — 1 — 6. Sidr. ver. 2 1 — — — — — — 7. Vzdrževanje 1 3 1 1 — i — 1 8. TIO 1 1 — — — — — — SKUPAJ: 14 12 6 5 2 2 3 4 Iz gornje razpredelnice je razvidno, da se je od skupnega števila primerov nesreč pri delu največ delavcev poškodovalo na rokah, in to kar v 32 primerih (ali 66 odst.) od skupnega števila nesreč. V prihodnje bomo morali temu problemu posvetiti več pozornosti, predvsem pri zavarovanju različnega proizvodnega orodja in prepovedati delo s slabim ali improviziranim orodjem, kar je za varstvo pri delu nesprejemljivo. Kako obvladati sedanje neugodno stanje nesreč pri delu v naši DO? Za to bo potrebno v drugem polletju vložiti vse napore do največje možne mere, da bi dogradili sistem varstva pri delu do tiste stopnje, da se bo število primerov nesreč in odsotnost z dela zaradi nesreč občutno zmanjšala. Vitomir Rems Jezikovni kotiček Zjutraj navsezgodaj ZA-ŠRAJATA žena in BEKARCA za AUFŠTEN, potem pa NA-GLIHO v MUŠL, da se NA-ŽAJFAŠ, OFRISAS, PORAZI-RAS, OGVANTAŠ in ZMASIRAŠ HEKSENŠUS. Ker se mudi na ŠIHT, najraje nagajajo KNOFI, 5NOLE, ŠNIRENCE, ZOKNE ipd., pa tudi sam FRU-STEK. EKSPRESNO POZAU-GAMO ŠALCO KOFETA, zmeljemo ŠNITO kruha s PUTRAM in žlico DZOLDZNA iz PRAJ-ZELPERA. Nato z AVTO OD-SlBAMO mimo KONFINOV čez STREKO v razne ŠTACUNE in FABRIKE, kjer se PRODUCIRA in KŠEFTA z vsem, od CU-KERDOZE do MAŠINE. Na ŠIHTU posrebamo ZOC, ŠIM-FAMO čez AJZENPONARJE, ker ŠIBAJO ZUG gor pa dol GLIH ob šestih. FOLK pa JAMRA in FIKSA, ker imajo FERSPETUNGO, pol se pa ŠMUGLAJO v FABRKO. Za HIN RJHTAT ! Med KOFETOM ženske RAUHAJO, AFNE GUNCAJO, AJFRAJO, pa še kakšnega SPUCAJO. Za MALCO dobimo dve ŠNITE SPEHA ali pa KNEDL-NE v ZOSU s ŠNITLAHOM, za LUKSUZ pa čez še eno FLA-ŠO PIRA na ŠVERC, kar tako brez BEŠTEKA, iz RORA. Ce še malo POCURAKAMO in POŠPANCIRAMO, CAJT do konca ŠIHTA kar nekam mine. To je kompletna razlaga, zakaj Slovence ob morju vztrajno strežejo v nemščini. Ali, če hočete, to je eklatanten eksem-plarij totalne diskrepanoe čuta za materin jezik. Človek mora prav napeti (našponati !) možgane, da izoblikuje misel v domačem jeziku. Mislim, da se pri Slovencih pojavlja poliglotski kurcšlus. Eto tako drugovi ! I prija-tan vam godišnji odmor! Frenk Bregant Sport PRVENSTVO SLOVENSKIH ŽELEZARN V soboto, 20. junija, so se na letnem srečanju med seboj pomerili tudi športniki Slovenskih železarn. Zbrali so se v Štorah na prvenstvu SŽ v kegljanju, streljanju, malem nogometu, plavanju, balinanju in odbojki. Tekmovanja, ki ga je vzorno organizirala konferenca OOZS Železarne Store, so se s posebnim avtobusom udeležili tudi športniki in športnice Verige. Nastopili so v vseh disciplinah, razen v plavanju. Na j večji uspeh od vseh so dosegli nogometaši, saj so prvič na turnirju ekip Slovenskih železarn osvojili prvo mesto. Nekako smo se že navadili, da so skoraj vsa prva mesita rezervirana za predstavnike železarn iz Raven ali Jesenic. Prav zato so vsakegat akega uspeha ostali udeleženci še bolj veseli. Tudi udeleženci v ostalih športnih disciplinah so dosegli več kot smo pričakovali, saj so bili kegljači tretji, kegljačice pa četrte, prav tako kot odbojkarji in odbojkarice. Strelci so letos prvič premagali ekipi železarn Jesenice in Ravne ter zasedli drugo mesto, medtem ko so se enakovredno kosale z nasprotnicami tudi strelke in zasedle tretje mesto. Še največ smole so ime- Novosprejeti delavci: Tozd Vijakarna: Torkar Marina Tozd Verigama: Mavčec Marjan, Cigler Jože Prišli iz JLA : Tozd Vzdrževanje: Zima Viktor, Legat Slavko Tozd Verigama: Dolinar Milan Poročili so se: Enver Kudič iz Tozd Sidrne Rodili so se: li balinarji. Kot lanskoletni zmagovalci so veljali za favorite, vendar so zasedli še vedno dobro tretje mesto z malenkostnim zaostankom za Jeseničani in Štorčani. Žal na tekmovanju niso sodelovali naši plavalci. Kljub prizadevanju nam ni uspelo za tekmovanje pridobiti niti enega tekmovalca. Igre, oziroma letno srečanje športnikov Slovenskih železarn, so po mnenju večine udeležencev uspele. Na zaključni slovesnosti po skupnem kosilu, kjer so najboljšim posameznikom in ekipam podelili medalje, oziroma pokale, je vse športnike pozdravil tudi predsednik konference OOZS Železarne Štore tov. Mirko Gozdnikar. Poudaril je, da so kljub stabilizacijskim prizadevanjem vse naše družbe takšna srečanja še kako potrebna. Z njimi utrjujemo pripadnost, tovariške vezi in krepimo tekmovalno vzdušje, ki ga prenašamo tudi v proizvodnjo, v delovne sredine, v naše vsakodnevno delo. REZULTATI: Kegljanje — moški: kegljev 1. Železarna Štore 1.312 2. Železarna Ravne 1.297 3. Veriga 1.241 4. Železarna Jesenice 1.203 5. Tovil Ljubljana 1.152 6. Plamen Kropa 1.102 7. Metalurški inštitut 984 Ženske: 1. Železarna Štore 597 2. Železarna Jesenice 564 Prenehali z delom: Tozd Sidrne verige: Weit Henrik, Jakopič Darko Tozd Orodjarna: Šaruga Dušan Tozd Verigama: Lukežič Zvonko STK: Hrovat Tilka 3. Železarna Ravne 556 4. Veriga 473 5. Plamen Kropa 430 Odbojka — moški: 1. Železarna Jesenice 2. Železarna Ravne 3. Veriga Lesce 4. Železarna Štore 5. Plamen Kropa Ženske : 1. Železarna Ravne 2. Železarna Jesenice 3. Železarna Štore 4. Veriga Lesce Balinanje: 1. Železarna Jesenice 2. Železarna Store 3. Veriga Lesce 4. Tovil Mali nogomet: 1. Veriga Lesce 2. Plamen Kropa 3. Železarna Jesenice 4. Železarna Šitore 5. Železarna Ravne Streljanje — moški: krogov 1. Železarna Štore 696 2. Veriga 653 3. Železarna Jesenice 644 4. Železarna Ravne 644 5. Tovil Ljubljana 597 6. Metalurški inštitut 418 7. Plamen Kropa 400 Ženske : : 1. Železarna Štore 476 2. Železarna Jesenice 472 3. Veriga 405 4. Plamen Kropa 298 5. Železarna Ravne 169 F. Vovk ELAN, ISKRA, VERIGA ... V dneh od 23. do 27. junija je na igriščih v Radovljici in okolici potekalo občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom OSZS Radovljica organizirala komisija za mali nogomet pri ZTKO Radovljica. Prijavilo se je 20 ekip, tekmovanja pa se jih je udeležilo 17. Razdeljene so bile v šest predtekmovalnih skupin. Veriga je nastopila z dvema ekipama. Ekipa Verige I, ki je igrala v četrti predtekmovalni skupini, je igrala z LIP z Bleda in z drugo ekipo Plamena iz Krope. Oba nasprotnika je brez težav po dobri igri premagala: LIP z rezultatom 7:1, Plamen p,a s 4:0. Naši drugi ekipi, ki je igrala v šesti predtekmovalni skupini pa je žreb namenil nasprotnika ekipi. Hotela Toplice Bled in prvo ekipo Iskre iz Otoč. Tudi v skupini so bili naši nogometaše boljši. Hotel Toplice so premagali z rezultatom 5:2, Iskra iz Otoč pa kar 10:1. Tako sta se obe naši ekipi kvalificirali v polfinale, kjer jima je žreb določil isto polfinalno skupino, ki je odigrala tekme na igrišču Preval v Radovljici. V prvi tekmi sta se najprej pomerili naša prva ekipa in ekipa Istre iz Otoč II. Po precej grobi igri obeh nasprotnikov so z rezultatom 1:0 zmagali Iskraši. Tudi v drugi odločilni tekmi med našo drugo ekipo in Iskro so bili slednji boljši nasprotniki. Bolje so se znali obvladati in kljub nekaterim spornim odločitvam sodnika, zasluženo zmagali z rezultatom 1:3. V finalni del, to je v borbo za prvo mesto so se tako kvalifici- rali nogometaši Iskre in zmagovalec druge polfinalne skupine Elan. Našim je ostala tolažba, da se bosta obe ekipi borili za 2. oziroma 5. mesto v finalnem delu turnirja. Po takem razpletu bi se naslednji dan, to je 26. 6. na igrišču v Radovljici morali v borbi za peto mesto najprej pomeriti naša druga ekipa iin prva ekipa Plamena iz Krope. Kro-parjev ni bilo, tako da je naše moštvo brez borbe osvojilo 5. mesto. Za 3. mesto pa so se naši nogometaši pomerili z LIP. Na razmočenem in težkem, skoraj nemogočem terenu za igro, so prepričljivo zmagali z rezultatom 8:1 in tako osvojili tretje mesto. Kot je rečeno sta se v borbi za prvo mesto srečali ekipi Elana in Iskre iz Otoč, ki je v polfinalu izločila obe naši ekipi. Brez večjih težav je tokrat slavil Elan z rezultatom 6:0 in tako osvojil občinsko sindikalno prvenstvo. Še beseda, dve o samem tekmovanju. Organizacija je bila razmeroma dobra, čeprav so s prestavljanjem datumov zaradi deževnega vremena nekateri imeli težave s sestavo ekip. Bilo je tudi nekaj pripomb na sojenje, vendar mislim, da so sodniki morda res oškodovali posamezne ekipe, da bi pa krojili zmagovalca posameznega srečanja, mislim, da ni bilo. Poleg včasih spornih odločitev sodnikov smo videli tudi nešportne reakcije nogometašev, žal tudi naših. Težko je včasih sprejeti napačno odločitev sodnika, vendar nešportna reakcija na tako odločitev vedno škodi posamezniku in ekipi, pa naj bo to tekmovanje na zvezni ravni ali pa samo občinsko sindikalno prvenstvo. No, katoor- koli že, nogomet je pač šport, kjer pogostokrat zavre kri. Končni vrsti red pa je naslednji : točke 1. Elan I 100 2. Iskra Gtoče 90 3. Veriga II 80 4. LIP I 70 5. Veriga I 60 6. Plamen 51 7. JLA Radovljica 42 8. Obrtniki Rad. 33 itd. Franci Vovk VERIGA ŠE VEDNO DRUGA Tekmovanje za najboljši športni kolektiv v občini Radovljica se nadaljuje. Po zadnji objavi vrstnega reda v našem glasilu je bila na vrati osma športna disciplina, mali nogomet. Elan je z osvojitvijo prvega mesta v malem nogometu dosegel 100 točk. Obe ekipi Verige sta zasedli tretje in peto mesto ter osvojili 140 točk. Tako smo skupaj dosegli več točk od Elana, vendar je bila Elanova prednost po šahu in košarki takov elika, da bomo težko še posegli v boj za prvo mesto. Nogomet tudi drugim delovnim organizacijam ni bistveno pripomogel k izboljšanju ali poslabšanju položaja na lestvici najboljših športnih kolektivov. Tako je vrstni red po osmih športnih disciplinah naslednji : točke 1. Elan 996 2. Veriga 870 3. Iskra Lipnica 511 4. LIP Bled 478 5. Iskra Otoče 389 6. GG Bled 214 7. Vezenina Bled 206 8. Obrtno združenje 200 9. Občina Radovljica 174 itd. F. V. verige Janežič Borisu iz tozda Vzdrževanje — hči Brigita Ažman Valentinu iz tozda Vzdrževanje — hči Damjana Marič Ivici iz tozda Vijakarna — sin Denis Božič Radi iz tozda Vijakarna — hči Biljana Mujkamovič Ismeti iz tozda Vijakarna — hči Azra Kadrovska služba ZAHVALE Vsem sošolcem, ki so se ob obletnici mature spomnili pokojnega JALEN FRANCA z darovanjem cvetja in s počastitvijo ob njegovem grobu, se iskreno zahvaljuje družina Jalen Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka PUHAR FRANCA se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali cvetje in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi tozdu Sidrne verige za poslovilne besede ter godbi Žalujoča: Julka Puhar s hčerko Darinko in vnukom Denisom Ob boleči izgubi matere Ide Dolar se zahvaljujem vsem sodelavcem v tozdu Vzdrževanje za izrečeno sožalje in podarjeni venec. Janez Dolar DUŠAN SAVIČ — II. KATEGORNIK Na turnirju III. kategomikov, ki ga je organiziralo Šahovsko društvo Murka Lesce so med 12 igralci igrali tudi 4 iz naše delovne organizacije. Med njimi je bil zmagovalec turnirja Dušan Savič (tozd Verigama). Brez poraza je osvojil 9 točk in II. šahovsko kategorijo. Ostali so se uvrstili: Roman Krebs je s 5 točkami delil 4.—5. mesto, Šegula Anton in Franc Urh pa s 4,5 točkami 6.—7. mesto. Dušan Savič je začel redno igrati šah pred približno sedmimi leti. Spominjam se njegovega prihoda med leške šahiste. Rad je gledal partije, ki so jih drugi igrali in me vprašal, kako bi se lahko naučil bolje igrati šah. Priporočil sem mu šahovsko knjigo in dal nasvet, da igra in da se ne ozira na poraze. Uspeh ni izostal in mu lahko vsi čestitamo. Njegovemu primeru lahko sledijo tudi drugi ljubitelji šaha. Vsi so dobrodošli. Lesko društvo vključuje v svoje vrste 15 članov in članic iz naše delovne organizacije, in to je četrtina vsega članstva. Igralni prostori so v Družbenem centru v Lescah, igralni dnevi pa sreda in petek, od 18. do 22. ure. Vsak si bo lahko dobil enakovrednega nasprotnika! Vojin Perovič Kadrovske vesti Program kina OD 1.8. DO 30.9.1981 IN KOT IKAR, francoski barv. film, 1. 8. ob 18. ubi, 2. 8. ob 20. uri SHERLOCK HOLMES IN JACK RAZPARAC, amer. barvni film, 1. in 4. 8. ob 20. uri, 2. 8. ob 18. uri KITAJSKI SINDROM, amer. barvni film, 3. in 5. 8. ob 20. uri DOMOV PRED POLNOČJO, angleški barvni film, 6. in 9. 8. ob 20. uri PUSTOLOVŠČINE DE, hong-konški barvni film, 8. 8. ob 18. uri, 10. in 12. 8. ob 20. uri NORI SEKS, ital. barvni zab. film, 8. in 11. 8. ob 20. uri, 9. 8. ob 18. uri LEOPARDOVA PEST, hong-konški barv. film, 13. 8. ob 20. uri, 15. 8. ob 18. uri ŠPANSKE OLIVE, zah. nemški barvni film, 15. in 18. 8. ob 20. uri, 16. 8. ob 18. uri PLAČANI LJUBIMEC, italijanski barvni zabavni film, 16., 17. in 19. 8. ob 20. uri WINETOU V DOLINI SMRTI, nemški barvni film, 20. 8. ob 20. uri, 22. 8. ob 18. uri Radovljica VANDA NEVADA, amer. barv, western film, 13., 14. in 16. 9. ob 20. uri ROLLER BOOGIE — LJUBEZEN NA KOTALKAH, am. barvni film, 17. in 21. 9. ob 20. uri, 19. 9. ob 18. uri pus tol. film, 18. 9. ob 20. uri, 20. 9. ob 18. uri ZMAGOVALEC VZAME VSE, amer. barvni film, 19. in 22. 9. ob 20. uri ČUVAJ SE KLEOPATRE WONG, hongkonški barvni 'karate film, 20. in 23. 9. ob 20. uri POLICAJ ALI BANDIT, franc, barvni film, 24. in 27. 9. ob 20. uri PEKLENSKI OTOK, jugoslovanski barvni vojni film, 25. in 28. 9. ob 20. uri LJUBEZEN ALI SMRT, amer. barvni zabavni film, 26. 9. ob 18. uri, 29. 9. ob 20. uri LETALIŠČE CONCORDE 80, amer. barvni film, 26. in 30. 9. ob 20. uri, 27. 9. ob 18. uri kdor vs« prenaša brez nejevolje prostor za obvezova- le Čelada nepremič- no želatina iz alg trener Žeravica Sestavil M.t>. pevka Radojka Turčija .. nevarna. bolezen grška črka slikar Vidmar tuje mòtko ime pismono ša predeno, klobčič volne tapeta gol man cmera riziko Uemsld filozof Emanuel vlačilec v prista ■ nišču stara enota za delo začetek dirke Dubrovnik zlitina za okraske plavalna zveza tatarski vladar sredoze ' melska rastlina Skupina qlazbeni* kov odporniško gi banje na Cipru germansko pleme žila odvodnica slovenski dramatik Ivan uliti večji kovinski Vosi železni del uzde mednar. begunska organiz. Sodni pisar prebivalci galij e tdšča iz surove ovčje volne lučaj Zdravilna rastlina tuje ž. ime Janez Legat letal tki miting bi. telovadka Jasna Azijski veletok gostinski objekt , vse ' srbohruat. Kotor igralka Massari tovarna v Mariboru vrsta godala pismeno potrdilo ime črke S nemški zrakoplov. Hugo Oberi Luka na severu Francije C®) mutast m Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v zadnji Verigi, smo dobili 111 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Marija Willewaldt, druga 110 din Tončka Konda in Štefka Bencak, tretja 80 din Cilka Brus in Boža Vidic. Rešitve za današnjo križanko nam pošljite do 10. 8. 1981. Odprava »Ekvador 80« NOROSTI V KAMPU, amer. barvni zabavni film, 22. in 25. 8. ob 20. uri, 23. 8. ob 18. uri BILO ENKRAT V PARIZU, ameriški barvni film, 23. 8. ob 18. uri, 26. 8. ob 20. uri ON VE, DA SI SAMA, amer. barvni flilm, 24. in 27. 8. ob 20. uri POLICIJA PROTI GANGSTERJEM, ital. barvni krim. film, 29. 8. ob 18. uri, 31. 8. ob 20. uri MESTO ŽENSK, ital. barvni film, 29. 8. in 2. 9. ob 20. uri, 30. 8. ob 18. uri PRIJATELJ V STISKI, amer. barvni film, 30. 8. in 1. 9. ob 20. uri DEKLETA GREDO V MÜNCHEN, zah. nem. barv. film, 3. in 5. 9. ob 20. uri, 6. 9. ob 18. uri SREČNA DRUŽINA, jug. barv. film, 5. 9. ob 18. uri, 7. 9. ob 20. uri ZAROTA OKOLI NAFTE, ital. barvni film, 6., 8. in 9. 9. ob 20. uri KONVOJ, amer. barv. pustol. film, 10. in 12. 9. ob 20. uri, 13. 9. ob 18. uri REKA VELIKEGA KROKODILA, ital. barv. film, 12. 9. ob 18. uri, 15. 9. ob 20. uri Popoldne smo v lepem sončnem vremenu spet zbrani pri kombiju. Odpeljemo se nazaj v mestece Ambato, kjer si sredi mesta najdemo prenočišče. Zvečer se kot turisti sprehajamo po mestnih ulicah in iščemo primemo restavracijo. Naši želodci nas namreč že opominjajo, da je čas za večerjo. Ker imamo za seboj danes že težak dan, si privoščimo nekaj več razkošja. To pomeni, da odidemo na večerjo v tipično evrop-ško urejen lokal, kjer pa so tudi cene temu primerne. Po večerji gremo takoj nazaj do naše »rezidence«, kjer Utrujeni od napornega dne hitro odidemo v swt sanj. Naslednji dan smo v prvih dopoldanskih urah spet na prenapolnjenih mestnih ulicah. Dokupujemo zalogo hrane. Nekaj kruha, sira, mesnih konzerv in sadja potrebujemo za naslednja dva dni. Ob enajstih dopoldne spet zaropota motor avtomobila. Zapeljemo na prometno glavno cesto, ki pelje proti glavnemu mestu. Po dveh urah vožnje si v dbcestni restavraciji privoščimo kosilo in steklenioo coca-oole in že hitimo naprej. Cesta se povzpne na preko tri tisoč metrov visoko planoto, kjer ima »NASA« svojo vesoljsko opazovalnico, in se spet spusti na nadmorsko višino 2.000 metrov. Kmalu se odcepimo na stransko cesto, ki nas pripelje do vasi Chaupi. Iz vasi pelje ma- kadamska pot do haciende Re-tuqio, ki je zadnje naselje ob poti. Takoj za haciende se pot v ostrih serpentinah vzpne v pobočje, poraslo z bujno andsko travo. Pot je na nekaterih mestih precej načeta od močnih nalivov, ki so tu povsem vsakdanja stvar. Kljub vsem zaprekam srečno pripeljemo do višine okoli 3800 m, kjer nam pot zapre globok jarek. Nekje v megli nad nami slutimo naš cilj, 5.305 m visoki vrh Iliniza Sur. Spet si oprtamo nahrbtnike in odidemo proti bivaku, ki stoji nekje pod vznožjem ledenika. Nekaj časa hodimo še po cesti, ki je na nekaterih mestih povsem neuporabna. Cesta sčasoma preide v kolovozno pot, ta pa v stezo. Dosežemo ledeniško moreno, ki se strmo dviga v smeri gore, na katero smo namenjeni. Megla se vedno bolj redči. Pred nami se kar naenkrat prikaže čudovit lep vrh, ves okovan v led in sneg, ki je divjih in nenavadnih oblik. Korak nam podzavestno postane živahnejši, kot bi že danes hoteli stati na vrhu. V poznem popoldnevu odložimo nahrbtnike pri bivaku, imenovanemu Nue-vos Horizontes, na višini 4.750 metrov. Po skromni večerji Mirko in Janko odideta proti 5.100 m visokemu vrhu Iliniza Norte, mi trije pa ostanemo v bivaku. Vendar nismo dolgo sami. Naš obiskovalec si sicer ne una noter, zato pa brezskrbno stika po smetišču tik pred bivakom. Nočemo ga motiti. Opazujemo ga, kar skozi đkmo, ker si tudi mi ne želimo srečati z njim, ime mu je namreč loba, to je južnoameriška vrsta volka. Ko dodobra preišče, če je kaj uporabnega na smetišču, mirno odide naprej. Zunaj se medtem popolnoma stemni. Janko in Mirko se vrneta že v soju čelnih svetilk. Naslednji dan je izredno lepo vreme. Hitro smo pripravljeni za vzpon. V po'! ure dosežemo sedlo De Muerte, ki leži med obema vrhovoma Ilini-ze. Tu se začenja ledenik, ki je pokrit z novim snegom. Sneg je ponoči zmrznil in je hoja z derezami po njem pravi užitek. Ledenik je izredno razbit, ves preprežen z razpokami in divji seraki. Orientacija nam dela preglavice. Nekje na sredi ledenika se odločimo za vzpon proti vrhu. Nad nami grozeče viisijo ledeni seraki. Zamišljena smer se mi zazdi preveč nevar- na, verjetno pa je v meni tudi še živ strah od predvčerajšnjega dne, ko sem na Chimborazu za las ušel podirajočemu se seraku. Danes mi nd do tveganja, raje se odpovem vrhu. Prijateljem zaželim srečno pot, sam pa se počasi vrnem v bivak, kjer celo dopolne z nestrpnostjo pričakujem njihov povratek. Okrog poldneva se vrnejo zdravi in zadovoljni zaradi uspešno opravljene ture. Postane mi žal, ker kljub vsemu nisem šel z njimi. Toda sedaj je prepozno. Naše potepanje po ekvadorskih gorah se končuje. Sestopimo nazaj do kombija. Popoldne se že gremo »turiste« v glavnem mestu Quitu, čez dva dni pa nas letalo prepelje spet nazaj čez lužo, kjer vlada že prava zima. (Konec) Zvone Andrejčič Ob praznovanju mojega jubileja se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sindikatu DSSS skupnih služb za prejeto darilo in za izrečene čestitke. Anica Juršinič VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, ri. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski in Mitja Torkar. Odgovorni urednik Mitja Torkar. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72j in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.