V Ljubljani \ vtorek 13. januarja 1863.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ začet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse. leto 7 gl. — kr. a. v. ' za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet. ,2, 5 „ „ „
Rokopisi se ne vračujejo.
NAPREJ.
Oznanila. Za navadno tristopno
vrsto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 9 » » » dvakrat, 12 n v v » trikrat natisne, veže črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
m. 4.
Ta Ust izhaja vsak vtorek in potek.
Tečaj I.
Ljubljanski deželni zbor.
10. januarja. — Zadnje seje zapisnik se je prebral, potrdil in podpisal.
Za tem je najprvo na vrsto prišel načrt opravilnega reda za deželni zbor. Poslanec g. Derbič je svetoval; naj se prime načrt, kakoršnega je izdelal odbor. Vprl se je dr. Toman, svetovaje, da zbor v seji presodi opravilni red oddelek za oddelkom. Tej misli se je pridružil g. De ž man; dr. Zupan je pa svetoval, naj se izvoli 7 odbornikov, da ga pretresejo, in med-nje se vzame g. grof Anton Auersperg; ta pak se je temu ustavil, ker je neprijetno voliti osobe, pre-dno jih je odbralo glasovanje. Potem je g. dr. Zupan odstopil od svojega nasveta o g. grofu Auerspergu. G. dr. žl. Wurzbach se je pridružil g.Zupanu, samo daje le 5 odbornikov svetoval. Po glasovanji se je obdržal popravek dr. žl. Wurzbacha. V odbor za presojevanje načrtanega opravilnega reda so bili z listki izvoljeni gg.: grof Anton Auersperg, dr. Toman, Dežman, dr. žl. Wurzbach in Kromer.
Za tem je prišel na vrsto načrt opravilnega reda za deželni odbor. G. poslanec Gutmann je svetoval, naj se pretresovanje tega načrta izroči odboru, ki je uže izvoljen v presojevanje načrtanega opravilnega reda za deželni zbor. Dr. Zupan je govoril, naj se za to izvoli 5 odbornikov. Njemu sta se pridružila gg. Ambrož in dr. žl. Wurz-bach. Vitez Strahl je razložil svoje misli, naj bi k temu posvetovanju smeli priti vsi deželni poslanci. Glasovanje tega ni potrdilo, ampak obveljal je dr. Zupanov svet. V ta odbor so se po listkih izvolili gg.: vitez Strahl, Brolich, Derbič, baron Apfaltern in dr. Skedel. Deželni poglavar g. baron Schloissnigg je potlej oznanil, da je vlada slavnemu zboru poslala načrtan zakon o nedržavnih cestah, kar je bilo jako veselo sprejeto.
Volil se je dalje odbor za presojevanje soseskinega reda. G. prvosednik je svetoval, naj se za to odbere 9 ali 11 odbornikov, g. Ambrož pa jih priporočal samo 9, kar je po glasovanji tudi obveljalo. G. Kr o mer je potem svetoval, naj se dovoli 10 minut počitka pred volitvijo, kar se je z glasovanjem potrdilo. Potlej so z listki bili odbrani gg.: baron Apfaltern, Koren, Zagorec, Ambrož, grof Anton Auersperg, dr. Toman, dr. Bleiweis, Golob in dr. Zupan. Vprašal je naposled g. prvosednik, ali denes ali poslednjič pride na vrsto vprašanje o prizidku ljubljanskega bolnišča. Dr. Toman je svetoval, naj se to odloži do prihodnje seje, kar je po glasovanji obveljalo.
Reči moramo, da smo z denašnjo sejo dovoljni, posebno pa z odborom za presojevanje soseskinega reda.
12. januarja zjutraj ob 10. uri. G. prvosednik je začel zbor pripovedaje, da po zdaj vsak poslanec dan pred sejo dobi tri vhodnice, ktere potem lehko razdeli; dr. Toman pak je svetoval, naj bi se vhodnice dale tisti dan, ko je seja, in po nekterih pregovorih je rekel, da misli v enej prihodnjih sej svetovati, naj bodo seje popolnoma javne. Na to se je prebral in podpisal zapisnik zadnje seje. Najprvo je bilo na vrsti vprašanje o prizidku ljubljanskega bolnišča, o kterem je g. dr. Zupan bral razlaganje; po raznih pregovorih se je odložilo, ker poslancem stvar še ni mogla biti dovolj znana. Za tem je prišel na vrsto vladin načert o nedržavnih cestah. G. Kromer je svetoval, naj se v presojevanje za to izvoli odbor sedmih udov, med kterimi naj bodeta dva, ki sta uže v odboru za soseskin zakon. G. dr. žl. Wurzbach je podpiral prvi del nasveta, in ometal druzega, ki gaje potlej tudi g. Kromer popustil. Zbornica je po glasovanji prijela popravljeni svet. V ta odbor so bili z listki izvoljeni gg.: žl. Langer, Mulej, Derbič, Kozler, dr. žl. Wurzbach, Gustav grof Auersperg in Vilhar. Potem sta imela priti na vrsto pogovora o splošnej hiši za blazne (norce)'Kraj nske, Koroške in Štajerske dežele, inovojaškej ustanovitvi (vkvartirovanji); ali po dolzih razgovorih sta se oba odložila. G. Ambrož je dalje svetoval, naj se odloči, da kmalo na vrsto pridejo prošnje, ki so jih zboru poslale srenje. Tudi to seje odložilo. Opomnil je na to g. dr. Bleiweis, da se ni še izvolil odbor za dva načrta, ktera je zboru poslala vlada, in sicer: l.)1 o stroških, popravljanji, hranj evanji katoliških cerkev, in kar je njihovega, 2.) o učilniškem patro-natu in o stroških za poslopje ljudskih učilnic; svetoval je torej, da se izvoli odbor sedmih udov za obč vprašanji. G. dr. Toman se je pridružil temu nasvetu, dr. žl. Wurzbach pak je djal, naj se odloži. Po daljših pregovorih se je vendar sklenilo, da se načrta položita na mizo v pregled, in precej naredi odbor, v kterega so se z listki izvolili gg.: vitez Strahl, Dežman, dekan Toman, Kromer, Skedel, Recher in Anton baron Zois. Denašnja seja torej je vse odložila, samo dva odbora sta izvoljena.
"V Ljubljani 13. januarja. —M. Javnost in ljubljanski deželni zbor. — Javnost je ustavnim državam tako poglavitna, potrebna in bistna reč, da si človek brez nje celo misliti ne more ustave, ki se posebno razodeva v tem, da tudi narod sme delati zakone, ktere v samodržnih zemljah daje edini vladavec. Zato pošiljamo v državne in deželne zbore može, ki smo jih sami odbrali, naj bi namestu nas govorili za naše pravice. Ali poslanec svoje volilce zares


in pošteno v zboru nadomestuje samo, dokler ustreza njegovo početje željam tistih, ki so ga volili. Narodu pa mora vedno biti na izvoljo dano, da lehko vidi, kaj in kako za-nj govore njegovi namestniki; nikakor se mu ne smejo zapirati vrata v zbornico, nikakor ne delati napotja, ker potem bi lehko izgubil vero do zbora. Tudi se gotovo pri teh prilikah uči in izobražuje ljudstvo, če ni še za ustavnost popolnoma od-gojeno, da čedalje bolj napreduje v političnem oziru. Javnost je največi porok čedalje veče politične svesti. Tako so ravnali Grči, Rimljani, Angleži in Francozi, dokler so zares imeli ustavo. Vsak svobodoljub človek je torej gotovo ene misli z nami, da se mora v deželnih zboreh javnost raztegniti, kar je najdalje mogoče; da je treba vedno in povsod le podpirati jo, pa ne ovirati.
Po tem premišljevanji pogledimo, kako naš deželni zbor ustreza ustavnim potrebam.
Uže dvorana je tako narejena, da more zboga pretesnega prostora va-njo priti le malo poslušavcev, kar je bilo v zadnjem listu grajano.
Morda bi me kdo utegnil zavrniti, da se za večo dvorano tudi mora več plačati, dan denes pak je treba gledati, kako bi se kaj prihranilo. — Prav je hraniti, kjer se da — in tacih prilik je obilo — toda, kar pa biti mora, tam se ne more hraniti.
Se bolj se javnost ovira s tem, da so vpeljane vstopnice. Vprašamo: zakaj ni vhod prost, kakor je bil lani? Zakaj so vstopnice izročene „bonaj fidei" samo enega gospoda, kteri bi vhodnico lehko odrekel vsacemu, komur bi je ne hotel dati? Mogel bi reči, da je uže vseh 170 razdanih, ako bi hotel biti nepravičen. Na laž postavit bi ga vendar nikakor ne mogla tolika množica ljudi, ki imajo ž njim opraviti. Vse občinstvo je tedaj v roko dano pravičnosti samo enega. Čemu je dalje treba siliti narod, ki išče svoje pravice, naj se za-njo uklanja? Kako lehko bi tudi pri takej naredbi delilca vhodnih listov sebi predobila kaka politična stranka, da bi torej potem samo le-ti megli v zbornico, drugi pa ne! Znana stvar je pa, da po-slušavci v tacih zboreh po navadi glasno dajo na znanje, so-li dovoljni ali ne z govorom tega ali unega poslanca, in to se imenuje potem občna sodba, s ktero bi se oholo ponašala stranka delilčevega prijateljstva, in časopisi bi jo širili po vsem svetu. Ko bi pa mogla samo ena stranka v zbornico, ali bi to res bila resnična, prava občna sodba? — Nikakor pa nismo hoteli reč, da morda količkaj dvomimo o pravičnosti g. delilca vhodnih listov; samo kazali smo, kaj bi lehko bilo mogoče pri tej naredbi. — Tudi bi se dalje jako lehko pri-godilo, da bi v zbor ne prišlo dosti poslušavcev, ki imajo vhodnice, ali pa, da bi se iz dvorane uže vrnili domu, ljudje brez vhodnic pa vendar ne smeli — v prazno sobo!
Naša misel je torej, da mora celo samim zbornikom biti mar, da se odpravijo vhodnice in vstop dade vsacemu, kdor je pošteno oblečen pa dovolj star, in za to naj se vratar postavi, kakor je navadno pri nekterih druzih zboreh. Nepotrebno je ugovarjati, da bi prišla potem prevelika gnječa poslušavcev, ker naravoslovje uči, da v en prostor more samo eno telo, v dvorano pa ljudi samo toliko, kolikoršen je prostor, in kdor poprej pride, poprej melje; kdor bi pa ne mogel v dvorano, moral bi ostati zunaj.
Nadjamo se, da se v zboru najde kak svobodoljub — tega imena je vsak vesel — ki bode izkušal občinstvu pripomoči do svoje pravice; lehko ga zagotovimo splošne hvaležnosti!
Da se razumemo.
Povedati moramo na ravnost, da nam nikoli ni bilo, pa tudi še zdaj nič ni do tega, če nas hvalijo ali pisano gle-
dajo nekteri, ki nikdar po našem potu hodili niso, in ne bodo, ker drugam merijo, kamor mi ne moremo, in tudi ne smemo. Predno smo začeli izdajati list, malo in dosti nismo premišljali, kaj bode njim po godi, ali kaj bode njim žarko; nismo želeli, ne iskali njihove hvale, pa tudi ne trepetali od njihovega krika. V 2. „Napreji" smo dokazavali mirno, kakor je spodobno možu, da narodne učilnice so prva podlaga narodnemu napredovanju; da brez teh ni upati boljše bodočnosti. Premišljali smo bridko žalost našega jezikovega znanja sploh, in zanemarjenost narodnih učilnic, ktere smo deželnemu zboru na srce pokladali, ktere mu zopet gorko priporočamo, in priporočali bodemo vedno. Rekli smo, da je pri nas jezikovo znanje še vedno samotržje (monopol) nekterih mož, ki so s posebnim t. j. lastnim, samoučnim trudom 1 e prizadevali si priti do korena slovenskega organizma; zares prišel pa morda ni šc nobeden, t. j. na vse strani veščega jezikoslovca doma skoraj še nimamo. Trdna pak je naša vera, da najbistro-umnejši vojvoda brez vojakov nikakor ne more zmoči, pa naj se bori za najsvetejšo stvar; tako tudi nas uče vsakdanje izkušnje, kako je težko zmagati nasprotnike v boji za vpelj&vo slovenskega jezika v pisalnice, dokler ne moremo v red postaviti vojakov, t. j. v slovenščini šolski izobraženih mož, ki se bodo sami z£-nas krepko glasili, kadar bi jih zopet utegnil kdo vprašati, je-li mogoče slovenski uradovati? Nikdar pa nismo trdili, nikdar ne imeli ne skrivne, pa ne očitne misli, naj se v pisalnice ne vpelje naš jezik, ker vemo, da živimo v ustavnej državi, ki zahteva ravnopravnost, za ktero se mislimo in moramo krepko in moški boriti; od tistih slovenskih uradnikov pa, ki jezika še dobro pisati ne znajo, zahteva njihova dolžnost in ljubezen do svoje domovine, da se ga uče. To smo opomnili, ker je „Laibacher Zeitung" v 6. listu prestavila naš sestavek in hvalila „Naprej," da premišljeno (taktvoll) piše, ktere hvale pa njej dati nikakor ne moremo, ker sicer bi vedela, da temu sestavku njena vsemu narodu znana zvita namera (tendencija) na obraz vtisne pečat, kterega v našem časniku nima, pa gotovo imeti neče. Dalje tudi, kdor ima količkaj glave na pravem konci, precej lehko razumeje, kako priganjamo v svojem spisu, da bi se prepir o slovenskem jeziku s korenom izruval, kar bi utegnilo biti umnemu nasprotniku dosti neprijetnejšo od marsiktere druge poti, ki bi rada temu zlu drugače v okom prišla. Zato še enkrat ponavljamo slovenskim domoljubom v deželnem zboru: potegnite se, kolikor vam je dane moči, da pridobite narodu prave slovenske učilnice, in zmaga je naša, ker potem bode vse nasprotno prizadevanje zastonj.
Tudi nikoli nismo rekli, da od slovenskih učiteljev ni nič pričakovati, kakor piše „Triester Zeitung"; djali smo le, da od učiteljev, kakoršni so največ pri nas, ne moremo nič pričakovati, in to lehko obširno dokažemo; pristavili smo pa tudi bili, kar je zamolčala „Triester Zeitung", da se vpiramo temu, ker so po svetu razkropljeni možj6, kteri imajo slovensko znanje v govoru in peresu.
Naša misel je, pametno se potezati za narodne pravice, in kolikor pa dokler je mogoče, mirno kazati rojakom pot, po kterem se trdno in gotovo dalje koraka; toda jako bi se motil, kdor bi menil, da smo pri volji nasprotnikom blazino podkladati. Toliko besed je enkrat za vselej dovolj tistim časnikom, ki morda bi radi našemu listu vero vzeli.
Vredni štvo.
Važnejše dogodbe.
Avstrija. Za kolke (štempeljne) na kartah, koledarjih, časnikih, oznanilih in menjicah se je letos prejelo 1,330.442 gld. več od lani.
Avstrija. Društvo južne železnice pravijo da je ob novem letu svojim uradnikom podarilo do 40000 gld., in sicer ko je dninarje (diurniste) povzdignilo za uradnike, in 400 uradnikom dalo boljše službe.
Kakor piše „Wanderer", ni res, da bi se papež ustavljal prenaredbam, če se mu ne vrnejo mejne zemlje in Um-brija.
Ljubljana. Prva čitalnična „beseda" v novej dvorani je bila v nedeljo. Predno se je začela, pozdravil je g. dr. Bleivveis jako množno društvo, in pristavil da je med poslušavci več poslancev, med kterimi tudi dr. Toman. Na to se je dr. Toman zahvalil za pozdravilo, in vsa dvorana je trikrat glasno zavpila: ž i vi o! — Vrlo izurjeni čitalnični pevci so pod vodstvom g. Nedveda krasno peli: Ipavčev zbor: domovini, zbor Lesinskega: Ti zoro ploviš, in Jelenov zbor: Milenka. Zadnjega so morali ponoviti. Mlad Slovenec je lepo deklamoval „Crnogorčevo smrt," pesem, ki jo je zložil sam, in domorodna gospa, ki je uže večkrat pripomogla čitalničnim besedam, prav lepo je govorila Tomanovo: „Ljudmilo." Dvorana je petju zelo ugodna. Po „besedi" je bil v dvorani ples, vmes tudi ,,Kolo", po sobah pa veseljevanje pozno v noč.
— Po večih in manjših mestih od našega imevajo vozove, kterim pravijo „omnibus." V tak voz človek sede na kolodvoru in pelje se lehko do srede mesta za vrlo majhno ceno. Res da pri nas nekteri gostilničarji na kolodvoru z vozom čakajo svojih popotnih gostov; Ljubljančanu pa je 70 kr. plačati za voznika, in še vesel je, če ga dobi; dostikrat ga pa zadene, da mora s plaščem na hrbtu in z mavho pod pa-zulio krevsati do svojega stanovanja. Teh vozov tedaj pri nas nimamo, pa vendar bi naš „omnibus" ustregel ljudem in sebi, ko bi izpred županije večkrat na dan voževal na kolodvor in zopet nazaj.
Iz Vipave 10. januarja. F—. Pred dvema letoma so gg. poslanci v Ljubljani presojevali gozdno odškodavanje, in z veseljem smo čuli, da je slavni zbor bil izvolil 5 odbornikov, kteri bi to jako važno reč premislili, in potem svojo menitev položili pred deželni zbor. Od tedaj je uže nekaj mesecev minilo in zbora ni bilo več do zdaj; pa gotovo niso izvoljeni gospodje pozabili svojega posla; torej se nadjamo, da v tej zadevi v kratkem kaj zvemo. Reč sama na sebi pa je uže-nekaj ostarela, in zato se bojimo, da bi ne bila namenjena rešitev uže ,,post festum."
Trst. Mestni zbor je pričel sejo 12. dan t. m., da izvoli odbore. Za prvosednika je najstarejši zbornik. —- Nadvojvoda Maksimilijan je bil na božični večer povabil več pomorskih častnikov in uradnikov naMiramare. Med povabljenimi je bil tudi župnik tržaških pravoslavnih Srbov g. Danilo Buič, ker nadvojvodo podučuje v srbskem jeziku.
Volitve v mestni in deželni zbor so bile 4. t. m. končane. Ta dan so izvolile kmečke občine 6 odbornikov, ti so: Giacometti, Burger, Gossletli, Hrovatin, Scrinzi, Pas-cotini. Izvoljeni so vsaj volilcem obetali, da se potegnejo za pravico slovenskih občin; kaj store, to se bode kmalo videlo.
Istra. Deželni zbor v Poreču (Parenzo) se je pričel 8. dan t. m. Dvorni svetovavec Ejbisfeldski je odšel v Poreč k zboru, da ga začne. Klinkovstrom poglavarski svetovavec je postavljen za c. komisarja.
Štajerska. Ker je tudi na južnem Štajerskem vstala goveja kuga j zato se je Hrvaška Štajercem zaprla. Ob Sotli, ki deli mejo, stoje straže, ktere ne dade živini iz Hrvaške na Štajersko, pa ne iz Štajerske na Hrvaško. Zvedeli smo, da je tudi kranjska meja zaprta, in gotovo je, da je zarad goveje kuge v Rajhenberku in Šedunu Sevniškega okroga
deželno poglavarstvo prepovedalo živinske semnje v: Podčetrtku, v Olimljah, pri sv. Miklavži na polji, pod sv. gorami (pri sv. Petru), v Podsredi, v Koprivnici, v Kozjem, v Pilstajnu, v Planini in v D obje m (pri sv. MariiJ pri Kozjem.
češka. Za poslanca v deželni zbor je v Kraljevem gradcu in Jaromirji izvoljen g. Strejšovsky, vreclnik praškega lista „Politik."
Ogerska. Piše se, da je k. ogersko poglavarstvo v Pešti začasno zaprlo v Lipsku nedavno natisneno knjigo: „kireh-liche zeitfragen."
Dalmatinska. „Nazionale" pripoveduje, da so se trije deželni poslanci odpovedali poslanstvu, in sicer: Buljan, sinjski, Gjurovič, bokeški, in dr. Ver on a, kotorski poslanec.
Ruska. Petrograd. Carska rodovina se je 1. januarja ob 11. uri sem vrnila iz Moskve. Vse mesto je bilo krasno razsvetljeno in ljudstvo tako radostno, kakor bi se bilo uže balo, da carja več ne bode v svojo stolico (rezidencijo).
Črna gora. Turci so se nekako razpalili, zaslišavši, da jim Črnogorci ne dade zidati strelnic po svojej zemlji. Do-zdaj so napravili samo še le dve strelnici na Zubcih in dve na Pivi, v Crnej gori pa ni še nobene. Govori se, da mislijo Črnogorci precej spet udariti, ko bi zares Turci začeli postavljati strelnice. — „Pozor" piše, da je Mirko djal tržaškim Slovanom, ko so mu bili napravili podoknico: „drago mi je Slovani, da se ljubimo in radi imamo; vsaj tega nam nihče ne more braniti. Mi Črnogorci smo uže toliko vekov stisneni med krvave stene; ali svojega rodu nismo pozabili, pa ga tudi nečemo. Mi nikomur ne jemljemo, ampak samo svojega iščemo. Ce nas tudi puste Turci pri miru, za Boga*mi ne mislimo njih."
Ffancozka. „Moniteur" piše, da je 12. dan t. m. sejo namenjen bil sam cesar začeti.
Italija. Neapolj. Prestregla je policija burbonske dopise, v kterih so pravila reakcijskim odborom, ki bi se imeli ustanoviti v južnej Italii. Pravila sta položila vojvoda Popoli in Della Regina kralju Francu II., ki jih je potrdil.
■—- Garibaldi; ki mu je vedno boljše, neki oživlja raz- * padlo društvo „societa emancipatrice," ki se ima po vsej Italii zopet na noge spraviti, in imenovati „1 veri credenti" (pravoverniki.) To društvo bode imelo tri oddelke t. j. 1) oddelek, da se osvobodi Rim in Benedke; 2) da se za vojsko izuri laška mladež; 3) da se nabirajo novci (denarji) in o-rožje. Govornik tega društva pa bode velik časopis v Neapolji, tudi po imenu „1 veri credenti."
— Ko je zopet stopil Garibaldi na Kaprero, pišejo da je rekel: kakor se ta otok ne more ločiti od morja, ki ga okrožuje, tako gotovo bode moja ljubezen in živenje neločno od zemlje, ki me je porodila, in kterej ostanem zvest se vso močjo do zadnjega trenutja." Na to so zavpili vsi, ki so bili pri njem: „Rim!" Garibaldi pak je djal: „Da, Rim!" in potem je umolknil.
Pruska. „Kreuzzeitung" piše, da je Usedom odločen v Turin, Willisen pa v Rim za poslanca.
Grška. Elliot je dal grškej vladi pismo, vkterem je, da kraljica želi Grkom sreče. Začasno vladarstvo je obljubilo skrbeti, da ostane miroljubna ustavna vlada. Ce se izvoli kralj, kteremu bi nihče ne mogel kaj, potem bi kraljica Joncem oznanila, kako je njena želja, da se združijo z Grči, in ko bi Jonci dovolili, iskala bi, da to potrdijo velike države. Kraljica upa, da izbero miroljubnega, ustavnega, v verskih zadevah potrpežljivega vladarja.
Amerika. Časniki zagotavljajo, da se francozkej voj-
ski v Meksiku slabo godi; bolezen trume desetini in pohaja tudi hrana.
Azija. Iz Shanghai-a se (23. novembra lansk. 1.) slišijo glasovi, da so sporniki (insurgentje) blizu mesta. Rusi ponujajo pomoč, da bi se Nanking zmogel.
— Nangasaki, 15. novembra lansk. 1. Tu stoji 6 ruskih vojnih ladij. Govori se, da mislijo kmalo odpluti v Shangai cesarskim na pomoč. Pred dvajsetimi dnevi je ho-landska ladija odplula v Holand z dvajsetimi Japanci, ki hote v učilnice iti.
Hitropisje.
Vse rodoljube, ki so se uže učili hitropisa in žele djanjski izuriti se po Gabel sberge rj i, prosim, da se denes ob pol 5. po poldne zbero v mestnej hiši.
Ivan T a n š e k hitropisec dež. zbora.
Lepoznanslvo.
Deseti brat.
Un dan sem šel sprehajat se proti dolenskej strani, kajti bilo je popoldne solnce predrlo gosto meglo, ki tako rada pokriva naše slavne Atene, belo Ljubljano. Ta megla je podobna tistemu vragu, ki je bil obšel raztrgano beraško mavho. Imel je hudobnež čudne lastnosti, kakor pripovedujejo stari ljudje, ki so kaj izkusili po svetu. Ce so ga namreč izgnali skozi vrata pri motozu, pa se je zopet povrnil vanjo skozi okence kake luknje, kterih je bilo vse,polno; to se je pa zato godilo, ker pravijo, da je bila ta vreča beračeva, ki je hodil prosit od hiše do hiše, doina je pa imel pod veženiin pragom zakopan velik zaklad. Niso mogli peklenščeka nikakor drugače prijeti v strah, morali so mavho sežgati. Ljubljanski močvir tudi zmirom žgemo, ali megla vendar še ni pobegnila. Imeli smo nekdaj učenega profesorja; stanoval je zunaj mesta; pa v meglenih dnevih nikoli ni šel ne od doma ne domu brez magnetne igle; bal se je revež, da ne bi se po megli izgubil. Toda upamo, da megla menda vendar ne ostane zmirom enako gosta, ker sicer bi ne vedeli, zakaj se po nebu vozi rumeno
solnce, ki je ustvarjeno, da nam ubozim zemljakom deli gorkoto, život in luč. Nekoliko žarkov te sladke nebeške luči bi se časi rado ukralo na pobožna tla našega bogoboječega mesta; ali svet je tako narejen, da Bog neče nikomur dati vsega, ker potem bi nevarnost bila, da ne bi se prevzel oholi, grešni človeški zarod; Bog uže ve, kterej kozi rog krati. — Te in take misli so me obhajale, ko sem po poldne doli po Kurjej vasi lezel, ker nisem imel boljšega opravka.
Zdajci srečam hitro idočega človeka male, tršate postave. Bil je precej okrogel, in kacih 38 let je moral imeti na hrbtu. Njegovej obleki se je videlo, da bi rada bila gosposka, ali vendar ne tiste vrste, ktera je zdaj v navadi med salonskim svetom, kakor bi rekel Valentin Zarnik. Hlač ni bil oblekel tako širocih, da bi v njih bil izgubil človeka, kakor se izgubi pšenično zrno v prazne] vroči, ampak ozke je mož nosil; zdolaj so bile pa uže tudi precej objedene,jako blatne, in lehko bi se bila nit za nitjo preštela, ko bi kdo bil toliko neumen, da bi si nakopaval na glavo posel, starim hlačam rebra šteti. Gospodje velicih mest dan denes obilo čislajo tolike suknje, da se za njimi vlačijo po tleh; ali moj človek ni bil tako spačen, ne tako ničemuren: suknjiča mu je komaj in komaj skrivala nekoliko tistega dela, ki mora v šoli največ trpeti; rokavi so bili pa tako ozki, da se nisem čudil malo in dosti ne, ko sem videl, kako mu na komolcu srajca sili iz tesne zaprtije. Posebno vrednost pa je dajalo mojemu človeku to, da je obsenčeval njegovo čelo črn klobuk, zelo visocega, samo nekoliko potlačenega oglavja. Po Trstu sem nekdaj to-licih klobukov dosti videval, in vselej sem do njih imel veliko spoštovanje, sam ne vem zakaj, menda zato, ker pravi Kurnik, da mož se ne meri od nog do temena, ampak od nosa do vrha. Je-li moj človek imel kaj za vratom ali ne, to je še zdaj velika uganka, ker je bil zapet gori do brade; samo to dobro vem, da uže od daleč se mi je zdel jako čuden, ko je hitro prestavljal rujave, raztrgane čevlje, pa belo culico' nesel na opaljenej grjači. Ustavi se, ko pride pred-me, vzame iz ust gorensko lulo, dolzega vratu pa kratkega repa, ter zavpije na vse grlo, da so v bližnji hlev pobegnile s petelinom vred vse kokoši, ki so prej razkopavale po cesti: Bog te sprimi! Kako je kaj?	(Dalje prihod.)
železnica in c. U. pošie.
Železnica odhaja iz Ljubljane na Dunaj : vsak dan ob 1. uri 9. m. popoldne, in ob 12. uri 57 m. po noči;
iz Ljubljane v Trst: vsak dan ob 2. uri 7. m. popoldne, in ob 2. uri XI. m. po noči.
Brzovlak odhaja: iz Ljubljane v Trst vsak ponjedelek in četrtek ob 5. uri 43. m. popoldne. „ „ na Dunaj vsako sredo in soboto 10. uri 49. m. zjutraj.
C. k. pošta odhaja: v Beljak vsak dan ob 3. uri popoldne, , Celovec „ „ „ 4. „ zjutraj,
v Novo mesto vsak dan ob 5. uri popoldne, Celje
It tt » » zjutraj, „ Kočevje „ „ „ 5. „ „ ,, Kamnik „ „ „ 3. „ popoldne
C. k. pošta prihaja: iz Beljaka vsak dan med 7. in 8. uro zjutraj, „ Celovca	„ „ ob 7. uri 15. m. zvečer,
„ Novega mesta ,, „ „ 6. uri zjutraj, ii
Celja	„ ,, „ 2. ,, 30. m. popoldne,
„ Kočevja	„ „ med 3. in 4. uro „
„ Kamnika „ „ ob 7. uri zjutraj.
Popotni.
8.	januarja 1863: G. Anton grof Auers-perg iz Gradca; g. Baron Apfaltern iz Gradca; g. Derbizh iz Kranja; g. Podboj iz Bistrice; g. Heider iz Hrastnic; g. Goldschmidt z Dunaja; g. Cerny iz Gradca; g. Gilardi z Dunaja; g. Pollak z Dunaja; g. Winternitz z Dunaja; g. Sclmider-schitz iz Bistrice: g. Scherz iz V. Kaniže.
9.januarja:	G. Stein iz Bamberga; g. VVaga iz Varšave; g. Schedivi iz Trsta; g. Covacig iz Gorice; g. Mosetig iz Gorice; g. Sauer iz Dunaja; g. Halle -ger iz Celovca; G. Hollub iz Dunaja; g. Brugger iz Trsta.
10.januarja:	G. Vacano iz Zagreba; g. Lupfer z Dunaja; g. Pollak z Dunaja; g. VVeiss z Dunaja; g. Pesčanski z Dunaja; g. Boccardi iz Trsta; g. Komarek iz Brna.
11.januarja:	G. Baron Fin iz Celovca; g. Dollhof iz Novega mesta; g. Wallach iz Kasel; g. Schulmann z Dunaja; g. Wittine iz Frankenmarkta; g. Bloch z Dunaja; g. Waller z Dunaja; g. Rudinger z Dunaja; g. Perger iz Maribora; g. Heim z Dunaja; g. Breine z Dunaja; g. Gotzl iz Matters-dorfa; g. Weinmann z Dunaja; g. Liebisch z Dunaja.
Loterija. Trst lO.jan: 25, 77, 1«, 41, 05.
Umrli.
7.januarja	1863: Gospa Josefa Albor-getti, stara 88 let.
8.januarja:	Jakob Mehle, star 1 leto in 3 mesece; g. Juri Wagner, star 46 let; Marija Knez, stara 9 tednov; Neža Gorenc, stara 77 let; Marija Markovič, stara 70 let; gospa Marija Tripp, rojena Leban, stara 72 let.
9.jaruarja:	Marija Vrhovnik, st. 60 let.
10. januarja: Mihael Leban, star 49 let.
Dunaj 8. januarja.
Nadavck (agio) srebru je 113.00