!SSN 0351-6407 ’7?035 '640019 ■OOjWWN0V0IPrei^ NINTENDO ■ I 3» j f\.| Lendavska 39b, M.Sobota, tel: 33 002 RAČUNALNIKI M^Sobofa, Slovenska 25, tel.: 27 0941 voznega s°dišča v ^ki Soboti ; Hv® jun ME aPaunh Če Cirila in Metoda dež pere, oreh in kostanj z drevja obere, CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana minut in zahaja pet minut pred 21. uro fotografija JURIJ ZAUNEKER O GRE! 12 »cilj posvečuje sredstva«. Od zanikanja legitim- največjih dosežkov označil preprečitev gradnje enkrat poslati domov? A. POTOČNIK ^toženi Se »ničesar nesPominja« 11 str. 2 Murska Sobota, 3. julija 1997, leto XLIX, št. 27, cena 180 SIT Lunine mene: V petek, 4. julija, bo na nebu lunin mlaj, sonce vzhaja ob 5. uri in 15 C O o c g o o (Z) «1 & Vh 3 poti vodijo v Krepitev dolgoročnega poslovno-tehničnega sodelovanja str. 3 PRODAJA Xtr?VlH IZDELKOV V VSEH TRGOVINAH Z ŽIVILI 105,oo & SIT/kos TEK! Senilen občinski svet in uprava! str. 7 V petek bo sonumiCTroce, ob koncu tedna sp$nrenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. Novo mesto resda ni Hongkong, toda medtem ko so kitajske oblasti samo dan po priključitvi britanske province prepovedale politične stranke in demonstracije, je Peterle samo dan po izrednem kongresu stranke začel »odpošiljati« iz stranke vse, ki se z njim ne strinjajo. Da razume staro in novo vodstvo SKD demokracijo povsem po svoje, je bilo na kongresu transparentno. Pravica do govora je očitno pravica enega - Peterleta. Namesto dialoga monolog, ki ga je spretno vodilo (s pozvanjanjem) Peterletovo delovno predsedstvo. Namesto vizije je predsednik ponujal papir - stari program. 77^ 77 o . © o sl o , o irohticm Mmti Namesto konkretnih ciljev je razpredal o »grožnji liberalizma« pa o »strašni levici«. O tem, da je kongres zahtevala večina občinskih odborov, nič besed, samo: »alternative znotraj SKD ne more biti«. Toda mar ni tretjina, ki je glasovala za Primoža Bulca (temu je svoje morebitne glasove odstopil tudi ljutomerski predsedniški kandidat Maksimiljan Indihar), indeks, ki kaže, da bo stranka s starim kapitanom, prej ali slej potonila? Seveda k Peterletovi zmagi niso pripomogli zgolj poslovnik izrednega kongresa, omejena pravica do govora in razpravljanja, nastavljeno delovno predsedstvo in volilna komisija, ampak predvsem zakulisno početje v stilu nosti Alternative s strani vodstva do načrtnega razširjanja takšnih in drugačnih laži o posameznikih, teroriziranja posameznih delegatov, možnosti kupovanja delegatskih mest (ne pa volilne pravice) — vse to v duhu eskadejevske etike (?!), zoper katero je Alternativa predvsem nastopila. Peterle je ostal na okopih, ne da bi zanikal očitani mu oportunizem. Očitno pa so bili delegati v dvorani predvsem verniki, in to Lojzetovi. Torej, po Tudmanu Tudman, Peterle- Je cena dovolj dobra - za Goričko? Odkupovanje zemljišč za železnico str. 3 3. julij, četrtek, 4. julij, petek, 5. julij, sobota, 6. julij, nedelja, 7. julij, ponedeljek, 8. julij, torek, 9. julij, sreda, Tomaž Uroš Ciril - Metod Bogomila Izalija Janko Veronika j tu Peterle in po Kocijančiču Pahor. Trese se tudi vlada. Tokrat od obljub in ese-lesovskega ropotanja na ponedeljkovi tiskovni konferenci, na kateri so vrnili Drnovšku njegovo. žogo. Taje pred tednom dni ponujal svoj odstop v primeru, da slovenski parlament pred 15. julijem ratificira evropski pridružitveni sporazum (kar pomeni, da pred tem spremeni ustavo), pa Sloveniji kljub temu ne uspe priti med izbranke prvega kroga pogajanj o pridružitvenem članstvu. Da SLS ne more »kar tako« sprejeti spremembe ustave, je jasno, saj bi bilo brezpogojno sprejetje v nasprotju tako z njihovo politiko v preteklih letih (doslednim nasprotovanjem) kot tudi z njihovim v nebo vpijočim »poštenjem«. Toda da med vsemi strankami LDS najbolj nagaja ravno koalicijska partnerica, ki povezuje svoj ostanek v vladi z »aneksom h koalicijski pogodbi«, ki bi natančneje določal približevanje EZ? Seje zato Drnošek že pogovarjal z Janšo in Peterletom? Pa vendar so bile razlike med vlado (utelešeno v Podobniku) in stranko (dr. Zagožen) slišne že na izredni seji parlamenta. Seveda je »pošteni« Podobnik poskrbel za vladno inventuro — s prstom je pokazal predvsem na nepravilnosti vlade, za katere je odgovorna LDS, zato ni čudno, da je kot enega svojih nove sodne palače, ki naj bi jo »vlada« poskušala sforsirati s pismom o nameri med vlado in SCT, in to brez javnega razpisa. Ne glede na to, ali Podobnika in Drnovšek samo taktizirajo, jasno je, da dokler bo v vladi SLS, še dolgo ne bomo imeli zaščitne ureditve, končanega lastninjenja, zapolnitve certifikatne luknje in proračuna. Si bo Drnovšek upal Podobnika še 2 /Aktualno okoli nas vestniM^ Peti kongres SKD, stranke z ne najbolj kompatibilnim imenom, naj bi potekal v znamenju zamenjave vodstva in priznanja krivde za strankine napake, kar jo je navsezadnje stalo 70.000 volivcev. Nič od tega se ni zgodilo. Alternativa s svojim mladim predsedniškim kandidatom, Primožem Bulcem, je dobila 47 glasov, stari li-der pa kar 97. Toda SKD je še enkrat dokazala, da preštevanje ni zgolj preštevanje glasov, da je stranka razpoznavna predvsem po lastnem oportunizmu in da je vsaka kritika žalitev delegatov in »ne-krščansko« početje ter da med osnovne človekove pravice, tudi demokratične, ne spada pravica do govora. Že začelo seje... »Samo« vse sobotno dopoldne so krščanski demokrati na svojem petem kongresu porabili za sprejemanje poslovnika kongresa. Zapletlo se je že pri delovnem predsedstvu. Kdo ga bo vodil? Tak, ki bo po Peterletovi potrebi slabo videl in slabo slišal in si po svoje razlagal stvari? Peterletovemu predlogu sta sledila še dva, toda Lojze je na čelo postavil svoje delovno predsedstvo, ki so ga delegati potrdili. Gospod Kleč, ki mu je predsedoval, je bil očitno tako vznemirjen, da mu ni bilo jasno, kako se sprejemajo amandmaji. Tako je tudi spregledal starosto, enega redkih modrih mož v nekdanjem domu JLA, zdaj kulturnem domu Janeza Trdine, gospoda Omana, ki je sprva držal v zrak roko, nato kongresno mapo, potem je vstal, se približal in tako‘poskušal doseči od »demokratično« nastavljenega predsedstva, da mu milostno dovoli repliko. Predsedujoči je spustil na oder nekaj re-plikantov, na hitro končal, gospodu Omanu pa odvzel možnost, da še kaj reče. In če ne drugje, bi si lahko pri kongresni disciplini vzeli zgled po »strašni« levici, pred katero je Peterletova stran vneto in ves čas svarila. Novo mesto - nič novega za SKD © v Hilda Tovšak in Lojze Peterle še naprej na čelu Alternativa predlagala pet svojih. Duhovnik je poskrbel za kompromis, po katerem jih je v verifikacijski komisiji sedelo deset, torej pet plus pet. Podobna procedura se je ponovila pri izvolitvi volilne komisije. Peterle je apeliral na Alternativo, naj ravna, »kot smo se včeraj pogovarjali«. Bulc je resda priznal, da se je dan prej sestal s Peterletom in Tovšakovo. toda o takšnem kompromisnem predlogu, po katerem naj bi v volilni komisiji sedeli en Alternativec in štirje Peterletovi, menda ni bilo govora. Predlagal je, naj bo tudi volilna komisija »pol pol«. Za njim je na oder priskakljal ptujski podžupan Jurkovič in zahteval v imenu svoje linije, ki jo je imenoval »nepoštena«, dodatna mesta. Peterle je seveda pozdravil Jurkovičevo dati, ki so kljub »nekritemu hrbtu« na kongresu zbrali potrebnih deset delegatskih podpisov, med njimi tudi Primož Bulc, Vinko Demšar, Ivan Bevk, dr. Zajc, dr. Osterc, Deželak, Nimec ... skoraj vsa Alternativina elita. »Diši po starem« Slovenski krščanski demokrati se ponašajo z besedo »krščanski«. Vsaj v svojih govorih (če že ne velja, »spoznali jih boste po njihovih dejanjih«) privlečejo na dan krščanske veličine. Tako je Lojze Peterle »Z jasno besedo z(a) jasno besedo«, kot je imenoval svoje predsedniško poročilo, najprej potrosil s Tomažem Ak-vinskim, nato zavrnil alternativo znotraj SKD in nato z argumenti, kijih »ne kupi« nobeden voli- več kandidatov dobilo enako število glasov, bi med kandidatoma odločal žreb. Iskalci izgubljenega raja ali lovci na srečo? Nasploh pa so bile volitve »tajne«. Volilni upravičenci so z listki tekali po kongresni dvorani in jih izpolnjevali vsem na očeh. Niti kabin niso imeli. Vsak volilni upravičenec je imel svoj »švinglceglc«. Peterletovi belega z ustreznimi kandidati, Alternativini roza-modrega. Saj veste, da se človek znajde. Kaj so torej bili vsi ti delegati? Samo lutke ali pridni verniki v stilu, spoštuj voljo nadrejenega, da boš dolgo in srečno živel, če prevedem, velja: če nisi z nami, si proti nam. Nasploh pa delegati niso imeli pravice do govora. Imeli so samo pravico do razprave o poročilih. Toda hkrati so v poslovniku izglasovali, da se razpra- kongresu samem). Kazalci demokratičnosti Delegati so izglasovali amandma k enajsti točki poslovnika, po katerem se »razpravljalcu, ki žaljivo razpravlja o posameznih funkcionarjih ali stranki, beseda odvzame«. Posameznemu razpravljalcu je delovno predsedstvo lahko podaljšalo razpravo. Torej, tisti, ki je govoril všečno vodstvu stranke ... In kaj pomeni žaljivo govoriti o posameznih funkcionarjih ali stranki? Mar ni kongres namenjen ravno razgrnitvi problemov, še ppsebno, če ga del stranke izsili (začelo se je z ljutomerskim odborom in nadaljevalo z Alternativo)? Kaj je torej geslo kongresa »Za deželo in ljudi združimo moči« še kaj več kot neobvezujoč pamflet? Štetje Znano je, da vodstvo krščanskih demokratov ni najbolj vešče pri preštevanju glasov. Tako si je npr. na škofjeloškem kongresu Lojze Peterle prištel glasove petnajstih argentinskih delegatov, ki tam sploh niso bili. Tako je bilo tudi, ko je svet stranke odločal o Peterletovem ponujenem odstopu, pa je nato z dvojnimi glasovi posameznikov dosegel rezultat, kot ga je pač: gospod ostane. Namesto Peterletovega predloga, po katerem naj bi v verifikacijski komisiji sedelo pet njegovih, je Siva eminenca Predsedniški kandidat Maksimiljan Indihar je apeliral na resnico, ki bi morala (vsaj po imenu) zavezovati krščanske demokrate tudi »v času politične spovedi stranke«. Za glavni strankin virus je označil oportunizem ter podvomil, da bi stara ekipa (ki jo je pozval, naj prevzame odgovornost za »kritično« stanje v stranki) lahko še kaj spremenila. Kot je povedal, je kandidiral, da bi pokazal na resnost krize v SKD, »stranka mora svoji besedi dati težo in svojim obljubam verodostojnost«. Indihar, ki ga je za predsedniškega kandidata potrdil ljutomerski občinski odbor (je tudi njegov predsednik in siva eminenca konzervativno ljudskega dela Alternative), je po pričakovanjih svoje glasove ob koncu govora odstopil mlajšemu, Primožu Bulcu, »ki je dovolj mlad, pri moči in izkušen, v preteklosti že dejaven, a vseeno politično čist in ga ni mogoče povezovati z nobeno notranjo strankino afero«. Če nič drugega, je Indihar razbil farno o enem in edinem predsedniškem kandidatu in na žalost samo tako dobil možnost, da pove, kaj si o stranki in njenem vodstvu misli. Seveda Indiharju niso pustili, da »v miru« pove svoj govor. V delovnem predsedstvu so začeli dokaj krčevito pozvanjati in tako označevati, daje deset minut poteklo. Ko jih je g. Indihar vprašal, ali je to demokratično, so ga obtožili, da žali delegate. Sledil je jasen Indihar-jev stavek: »Toliko nedemokracije v tako majhnem prostoru v svojem življenju še nisem doživel.« so bili Staničevi^ (Bevk, Knez, Špelič). RespajetudJ’ modrem listku n>^ miljana Indiharjab potekali tudi med H J in Alternativo. W u našli. Peterletuje^ , no ponujala premI Tovšakova sploh niP0 pJi)f Peterle ne. Cudn^(«!t večkrat videli na 8^ J J tih v Beltincih. Ja ■ ri predsednik K , Tako ena kot d %;• > pletla povezave m pletla pov^«. jeSF 1 načelu: cilj po^ H Tako naj bi se v e h pojavne inf*^ Alternativo udb« »Po pomoti« naj dežu stranke tud , prave (vključene/ - k naj bi tudi P°na J Jr Ju izjave«, kot nam ka Pavlin - seveda ^1 ■ 'ovala j; preouv-ju P^S^ nom.daprepr naj nova preddverju nativo. N® n znašla kot ,kand.daA|t/ no razsodišče ( {X listi). Menda je Tudiotem.dau^jif stopati v tuJ1 zna nobenega) iv00 vori angleško-P jed seveda l^Lulted L na teološkifa čital2’ »šmarnica!! davanja)- . jn X Preg«varJ'hir^ natolceval-krščanske® . j® L^tosklie« ta 'rt ^0 H, »i« >1 smo okrog L samo en zlatih Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota zahtevo kot razumljivo, češ »če hoče trideseterica« (saj se spomnite, izjavo Alternative je podpisalo 29 skdjevcev v Izlakah), potem tudi drugi hočejo, in odločil, da bo vseh pet članov predlagalo njegovo delovno predsedstvo. V sramoto Peterletu in Jurkoviču je pozneje krožil po dvorani (med tistimi z volilno pravico) tudi bel listek z imeni in priimki strankarskih mož, ki naj bi jih delegati, ki podpirajo Peterleta, volili. Na tem listku je bil med Peterletovimi izbranci tudi Jurkovič. Sklep in po-splošitev o »nepošteni« liniji pa naredite sami. Delovno predsedstvo je hotelo izsiliti, da se sprejme poslovnik kongresa, tudi z nerevidirano dvanajsto točko, kije določala, da je potrebno kandidature delegatov kongresa, ki te niso vložili prej, vložiti najkasneje do 12. ure pri volilni komisiji, torej ob uri, ko ta sploh še ni bila izglasovana. No, vsaj tu se je našlo med delegati dovolj zdrave pameti in so sprejemanje kandidatur prenesli »do trinajst petnajste ure«. O tem, da so imeli kandidati, ki niso imeli podpore svojega občinskega odbora, možnost, da na kongresu zberejo 10 glasov delegatov, smo že poročali. Če bi sprejeli poslovnik brez spremembe 12. točke, bi izpadli vsi tisti kandi- vec, razen njegovih osebnih vernikov, začel razlagati o uspešnosti v štiriletnem vladnem delovanju v posameznih sektorjih itd. Pravica do govora Toda, koliko časa ima kdo pravico govoriti? Delovno predsedstvo je dovolilo kandidatom za predsednike govoriti deset minut, za podpredsednike pet minut, za člane pa po dve minuti. (Izjema je bil seveda Peterle, ki je odprl kongres, nato podal »poročilo«, nato dobil repliko, ko jo je zahteval...) Predlog Primoža Bulca je bil, da naj bi imeli delegati za predsednika »neomejen« čas, pri tem pa dodatno pojasnil, da bi to pomenilo maksimalno 15 minut, saj vsak govornik ve, da si s predolgim govorom dela »medvedjo uslugo«. Izid glasovanja je bil: 91 za in 80 plus Peterle proti. Delovno predsedstvo je ugotovilo, da predlog ni sprejet. Ne iščite pri tem zdrave pameti. Delegati so namreč sprejeli sklep, da mora »za« glasovati več kot polovica glasovalnih upravičencev kongresa, ki so navzoči. Torej, štejejo tudi tisti, ki so se med glasovanjem znašli za točilno mizo ali na stranišču. Štetje je res poslastica te stranke. V primeru enakega izida, ko bi dva ali Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1997 je 2.300,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1 > 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Koniu vse ustreza ( Lobiranja Alternativa seje dogovarjala o kandidatih, toda žal varianta Oman (predsednik) - Bulc (tajnik) ni uspela, ker naj bi Oman na enega od sestankov pripeljal prejšnjega policijskega ministra Štera. Zanimivo pa je, da se na Alternativinem listku med kandidati ni pojavil Edvard Stanič iz t. i. liberalne struje oziroma primorske linije znotraj Alternative. Stanič je bil med drugim tisti, ki je predlagal preložitev kongresa (na dno oponaša dr. Tudmana, ~ .jr, no, da zelo težko sodeljuJe ~ j ?efedinC^^ razlogi za ne] vljalcu beseda lahko odvzame, če ne razpravlja na dano temo. Bi lahko še kako drugače povsem marginalizirali pomen posameznega delegata, še posebno, ker se o poročilih sploh ni dalo razpra-. vljati, saj so bila razen Mozetiče- vega (tudi pisnega) poročila o delovanju stranke druga poročila samo čustveno pretresljivi izlivi posameznikov. r Iz Zagreba piše Prav Je imelrimski zgodovinopisec Tacit, ki je pred kakimi 1000 leti zapisal, da nihče ne zna tako sovražiti kot bratje in sorodniki. V najbolj svežem primeru smrtnega sovraštva, ki je nastalo med očetom in sinom hrvaške opozicijske politike, med liberalcema Vladom Gotovcem in Draženom Budišo, pa imamo pravzaprav opraviti z junaki Dostojevskega, ki jih družijo ljubezen in sovraštvo, ponos in ponižnost, precenjevanje in poniževanje samega sebe, krutost in mazohizem, hrepenenje po zvišenem in domotožje po umazaniji. Ko se je v ponedeljek na tiskovni konferenci aktualnega predsednika socialnih liberalcev Vlada Gotovca prikazal prejšnji predsednik Dražen Budiša, je eden redkih dobrih govorcev v hrvaški politiki, kar Gotovac nedvomno je, dobesedno pobesnel, čeprav Je z Budišo predstavljal nerazdružljivi par do poldrugega leta nazaj. In še danes ni povsem jasno, kaj je ločilo najbolj izrazita siamska dvojčka v hrvaški politiki, da sta po svoje postala žrtvi, če si lahko pomagamo z Besi Dostojevskega, znamenite parabole o prašičih, ki jih je obsedel zli duh. Vsekakor ne gre za hrvaško posebnost, zlasti ne v njeni politiki in v nevarnih razmerjih med njenimi izvajalci. Toda pred velikimi spremembami v devetdesetih letih bi v nekdanjih socialističnih državah težko našli takšno enotnost in prijateljstvo med oporečniki kot prav na Hrvaškem. Prvi večji razkol med njimi je zazijal med ustanavljanjem strank, ko so v boju za oblast mnogi prijatelji postali smrtni sovražniki. V takšnih okoliščinah vsak impulz, vsak gib, vsaka misel ustvari svoje nasprotje. Vlado Gotovac je po lastnem priznanju celo zbolel za pljučnico od razočaranja, ker je med ustanavljanjem HDZ dr. Franjo Tud-man ob srečanju z njim pasel mulo in se sprenevedal, da ga ne pozna. Navzlic temu v odnosih z Budišo dosle- svojo P° stranki en « > lo-ToreLoruiZM^ poti ah kd ^A po svoje- razlogi za nepomirljive spoN ■ J j ski in nepomembni, čera]^^ ki je izraza! sodno uro1 McilP1 L pred dnevi zdelo Delnican ^01 'pt . so ga hadezejevci P^'i^ mamilo, da je podpisal P' P,j'Jl k ščiniprimorsko-goranske z i'1 tj vljenju mačka uvidel svojo se A delovanju s HDZ. M>P0S ) delitvi oblasti na lokal .pejo -f’j V Budiša, ali pa kvečjemu P .^k ., u nimi opozicijski! stran a . V oslabelega političnega ji j Budiša in Gotova^ politični center razbit, 1^ Pra J/i A noviji s pravaši An,e^Jn0^^M J' smeri razvoja tega Tu ,:g V) banja na desno - z ski in nepomembni, ljudska stranka in z njej^ center hrvaške polili^ soda^i meriti skromen Pros,°rrlnoStlI'-iiil>4 Račana, ki bi potemtakem na opozicijska stranka-svoji stranki ali gibanj1]’ pa obravnavanega pi° ni podatki - ne le na resnično demokracijo?^^ no in uglajeno, kot se P tranzicijskih držav. ^Zktualno doma ,it» ^Petnajstih letih uspešnega sodelovanja med firmo Hugo Boss ln soboško Muro tli* K# Krepitev dolgoročnega poslovno tehničnega sodelovanja -------------------------------------------------------------------------------- ^0Vno znamko Boss bodo v Muri poslej specializirali proizvodnjo, 750 pa bo vse leto delalo izključno za potrebe firme Hugo Boss ^»5enca na svetovnih trgih je vedno večja, zato proizvajalci iščejo za Povečevanje prodaje. V soboški Muri, kjer večina W ?^m°gljivosti dela za izvoz, krepijo sodelovanje s tujimi part-firtijn hs*e>s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo, pa gotovo so i ‘'Uta^^Metzingena. Sodelovanje med obema firmama teče 19 let’s Projektom nadaljnjega sodelovanja pa želijo to .‘rokovnjaki obeh partnerskih podjetij so projekt dolgoroc-, i J^vno-tehničneg^ sodelovanja med firmo Hugo Boss in ><»P«»eta, z začetkom uresničevanja tega projekta pa so ^iš»ilti?e)Mred^ obeh tovarn novinarje seznanili na predvce-4 Kotie Wl" konferenci. »taedalB°žo Kuharič, Mure’ bodo — ouueiovanja zaz-šele prihodnje leto, ven-UR?Fajona jubilej, pač pa sodelovanje. V pri-VUti eobrtne Hugo Boss 'f,X‘^vezovanje največje in kakovostnih tovarn na ^^kcijske industrije. 'zahtevnosti tega W še toliko bolj zave- ' w dah Jochanna Vo- Lendavi. Obseg sodelovanja s tem partnerjem se je v zadnjih letih povečal za 10 odstotkov, projekt dolgoročnega sodelovanja pa predvideva še nadalje povečevanje. V Tovarni moških oblačil v Murski Soboti so v lanskem letu s proizvodnjo za firmo Hugo Boss ustvarili 11 milijonov mark prilivov, kar je 11 odstotkov prihodkov te tovarne, v letošnjem prvem polletju pa je proizvodnja za tega partnerja dosegla že vrednost 8 milijonov mark ali 16 odstotkov celotne realizacije tovarne, kar kaže na krepitev sodelovanja med partnerjema. Možnosti sodelovanja med obema partnerjema pa se bodo po besedah Jochanna Vo-gta še povečale, če bo Slovenija’ postala polnopravna članica Evropske unije. Sodelovanje s firmo Hugo Boss, ki se je v svetu uveljavila s kakovostno moško modo, ki jo prodajajo pod tremi blagovnimi znamkami, je za za Muro še toliko pomembnejše, ker po 75 letih uspešnega delovanja na področju moške mode v firmi Hugo Boss razmišljajo tudi o uvedbi kakovo-■stnih ženskih modnih oblačil, ki naj bi prišla na trg že v drugi polovici prihodnjega leta. Mura, ki je s kakovostmi izdelki s področja moške mode utrdila sodelovanje s to priznano firmo, si zato obeta podobno sodelovanje tudi na področju ženskih modnih oblačil. LUDVIK KOVAČ Še prosta mesta za dijake J°channa Vo-’ 4?°Ss> Pom Uprave f™e •kt ?0^ov?eni ta Pr°jekt MnnjU med obema iJSfe6 Partner, s k°SS najdaljše te priznane W?dsPevaia SV°j delež Mura- Fir’ ari letno °koli prometa- Noizvod pa ima spe-P0amcz’ ^ode. Hug0 Boss %?liziranc^Uri organizi-“'U^Poslenih «Se 16,0 < vLjutn‘hvMurski ^sJ^eru in 80 v Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport je pripravilo skupaj s srednjimi šolami informacijo, koliko prostih mest je še bilo 30. junija za vpis osmošolcev v 1. letnik novega šolskega leta. Največ nezasedenih mest v pomurski regiji ima Srednja strojna in tekstilna šola M. Sobota (skupaj 245), in to v programih konfekcijski tehnik (46), šivilja - krojač (63), pomožna šivilja (3), pomožna šivilja PR (5), elektrikar elektronik (24), strojni tehnik (18), strojništvo (50), mehanik vozil in voznih sredstev (13), obdelovalec kovin (12) in obdelovalec kovin PR Na Srednji kmetijski šoli Rakičan se je še vedno mogoče vpisati v program kmetijski tehnik (prostih še 30 mest), poljedelec - živinorejec (14) in kmetijski delavec (17), prav tako pa imajo prosta vpisna mesta tudi na Dvojezični srednji šoli Lendava - po 4 v programu ekonomski tehnik in strojni tehnik ter 3 v programu prodajalec. Vpis pa so morali omejiti na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci (poklic kuhar - natakar), Dvojezični srednji šoli Lendava (program gimnazija). Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (program gimnazija), Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli M. Sobota (poklic ekonomski teh- nik in poslovni tajnik) ter na Srednji zdravstveni šoli M. Sobota (poklic zdravstveni tehnik). Seveda se postavlja vprašanje, zakaj se mladi tako množično zanimajo predvsem za tako imenovane družboslovne in vedno manj za tehnične poklice. Razlogov in odgovorov je več, očitno pa je nekje nekaj narobe. Pri tem ne mislimo na tiste, ki se odločajo zagimnazijo, saj leti še niso poklicno opredeljeni. Srednje šole bodo vpisoval^ novince do zasedbe prostih mest, vendar najkasneje do 20. julija oz. 31. avgusta. JOŽE GRAJ Tečajne počitnice Poletne počitnice se iz leta v leto bolj spreminjajo v tečajne počitnice, saj so čedalje manj namenjene pravemu počitku po napornem šolskem letu, kajti razne agencije in domače ter tuje poletne šole pripravljajo vsemogoča izobraževanja, katerih namen ni le pridobivanje novega znanja oziroma druženje mladih, ampak je prevečkrat v ospredju zaslužek, ker je kakovost tečajev glede na ceno prenizka ali celo tako slaba, da starši vržejo denar v prazno. Vendar pa, ker je tako pridobivanje znanja in dodatno izpopolnjevanje modno, čeprav je kljub vsemu v nekaterih primerih koristno in nujno, starši brez tehtnejšega premisleka otroke pošljejo od doma, ne oziraje se na ceno in negativnosti, ki se na takih tečajih dogajajo, saj je vzgojni dejavnik nemalokrat prepuščen iznajdljivosti tako učiteljev oziroma predavateljev kot tečajnikov. Ali se med šolskim letom res ne da dovolj naučiti, in to pri pouku in pri zunajšolskih dejavnostih pa tudi pri vseh drugih dodatnih izobraževanjih, ki jih je seveda dovolj in so strokovno vodena? Gotovo je nesmiselno, da se otroke tako zelo obremenjuje in se jih stiska, igrivega dopustovanja pa se jim ne privošči, saj morajo mnogi tudi na počitniško delo, ki je največkrat fizično in slabo plačano, nekatero pa je celo izkoriščujoče. A je res denar tako pomembna vrednota, da na vse druge želje in potrebe pozabljamo, zlasti pa na skupno družinsko življenje, saj je tega skrb zbujajoče malo, kar lahko mimogrede vidimo, če pogledamo, koliko otrok je prepuščenih sami sebi in koliko jih prestopi mejo normalnega, zdravega in lepega otroštva in mladosti. Mnogi sploh ne znajo več preživljati prostega časa, se sprostiti in zabavati, kajti ne vedo, kaj je to igra, ker jim je vcepljene preveč resnobnosti, premalo pa je odgovornosti, povezane z doživljanjem užitka, saj je uživanje ničkolikokrat breme, ne pa veselo zadovoljstvo, ker počitnikarji dostikrat ne občutijo radosti, ampak živijo s kvarnim priganjanjem in z neuresničenimi željami in hotenji staršev pa tudi družbe, zato se ne čudimo izgubljenosti in nesproščenosti in seganju po omamnih užitkih, ki razgrajujejo odraščajočo osebnost. Zlasti računalniških in jezikovnih tečajev je obupno preveč, saj prvi vodijo v preveliki tehnicizem in zavirajo individualno kreativnost, ker programirana ustvarjalnost ne omogoča celostnega gledanja življenja in računalnika otroci ne jemljejo zgolj kot orodje, ampak kot pametnejši pripomoček od njih; drugi pa jezikovno-estetski odnos do materinščine zamegljujejo in prevrednotijo nujnost in pomembnost znanja tujega jezika, kar se najbolj kaže v že skoraj nespoštljivem odnosu do slovenščine. Računalnik je sicer lahko igralo, vendar pa, če se otrok preveč preda njegovi agresivnosti in enoličnosti, potem je to igra brez globlje vsebine in je zgolj zapolnjevanje prostega časa in postopna formalizacija ter škodljivo za osebnost. Vsako učenje tujega jezika je lahko estetsko-jezikovna igra, ki naj bo kreativno pisanje in govorjenje, ne pa prezahtevno predavanje in dajanje nalog. Športnorekreativni in estetsko-zabavni tečaji in skupinska interesna druženja in potovanja po domovini naj predvsem zapolnijo počitniško vsebino, zato pa naj je manj golega intelek-tualizma, saj je kreativna sprostitev tista, ki za novo šolsko leto napolni otroške akumulatorje. DRAGO KUHAR ih ^nje zemljišč za železnico . v > cs 'fena dovolj dobra - /a Goričko. --------—----—— se dvakrat višja cena od običajne za kmetijsko zemljišče zelo dobra, drugi pa bodo izgubili •^izživljanje - Bo puconska obvoznica nodališana do Kopališke ulice v Murski Soboti? K? soglasje bo potrebno le pn izdajanj k ... _ bi se Slovenske železnice in njihovi pos T^'' pogovariali neposredno z lastni Me' PO8ovariali neposredno z lastniki zemljišč, ki jih LSjiV kjer nas'ednJa zanka, kjer so lahko mnogi oškodovani 7 ^Min^ abk° pr'Pravc na gradnj0 ustavijo. Srečujemo 3 Vhii Mn i k”'. So s Prt‘dlagano ceno nadvse zadovoljni in f recimo 3,5 milijona za hektar, drugi pa 7 VNv 'Mi nah Jc’ Jim predstavlja osnovni vir preživljanja, d K^S^Prin? Upani ^ar u s- J 7 Vs> °^Ovne ali sedaJ Siv^god?’'0116^ i Prihod I kl K dtlJlh ted- ? hiži « S S(l0r J0 ln si M nta- niso vedno dobro ocenjene. Sicer pa: ljudem se zdi marsikdaj vsaka cena, ki jim jo ponudijo pogajalci, zelo dobra. Razlog pa je po navadi ta, da ne poznajo višine izplačil v drugih krajih Slovenije. Podobno je z vrednostjo zemljišča, kjer nekateri nepravilno primerjajo ceno uradnih cenilcev Slovenskih železnic s ceno ponujenih kmetijskih zemljišč, ki so na oglasni deski; železnice menda ponujajo dvakrat več. Toda v prvem primeru gre za trajni odvzem in spremembo kmetijskega zemljišča, v drugem pa zgolj za promet z zemljišči med kmeti. V hodoško-šalovski občini bo okrog 80 lastnikov zemljišč te dni dobilo kupoprodajne pogodbe. Župan Aleksander Abraham je povedal: »Z lastniki se dogovarjamo, da bomo tesneje sodelovali, saj bodo v nasprtonem lahko cene zelo nizke. Vztrajali bomo pri zahtevi, da bi bilo vrednotenje zemljišč kolikor tolikor enotno. Predlog cenilca je bil, da bi v prvi fazi odkupili le 80-odstotkov zemljišč, preostalo pa kasneje. S tem se ne strinjamo. Vztrajali bomo pri 100-odstotnem odkupu. Že pri izdajanju soglasja k lokacijski dokumentaciji smo postavili pogoj, da bo moral investitor odkupiti tudi tiste dele zemljišč, ki bodo ostali čez progo, torej bodo mrtvi. Pričakujemo pa, da t>oao velike težave pri katastru.^Skupaj s cenilci Cestere smo že ugotovili, da marsikaj ni vpisano, na primer nekateri lastniki so umrli, pa to še ni vneseno; nekaj lastnikov je tudi takih, ki so neznani, nekateri živijo v Avstriji ali Ameriki. Težave bodo tudi z odkupom 6 hektarjev zemljišča Semenarstva, njihovega zemljišča med Skladom kmetijskih zemljišč in zadrugo.« Tudi v petrovski občini bodo vsem, ki bodo iskali pravno pomoč, pomagali. Lastnikom zemljišč so celo predlagali, naj bi se organizirali po sistemu »sveta potrošnikov«, da bi se na ta nai- čin lažje pogajali s cenilci. Okrog 20 hektarjev kmetijskih zemljišč bodo trajno izgubili; nekateri so veseli, da bodo zemljo, ki je več ne obdelujejo, lahko prodali. Mnogo kmetij je namreč že opuščenih, na mnogih živijo le vdove ali stari ljudje. Nekateri pa ne bi radi izgubili svoje njivice, ki meri le 30 arov, saj jim ta zemlja pomeni osnovo za preživljanje. Občina G. Petrovci bo poskušala izkoristiti težko mehanizacijo tudi za svoje potrebe, ne strinjajo pa se z delitvijo sredstev, dobljenih zaradi spremembe namembnosti; namesto delitve 30 : 70 v korist države, predlagajo enakopravno delitev med občino in državo 50 : 50. Zaenkrat naj bi dobili za spremembo namembnosti 216 milijonov SIT, kijih bodo koristno uporabili za potrebe celotne občine. Župan Občine Puconci Ludvik Novak je prav tako zagotovil, da bodo ljudem pomagali s pravnimi nasveti pri prodaji zemljišč za potrebe železnice; pripravljeni so celo najeti odvetnika. Po njihovih informacijah naj bi pripravljalna dela stekla šele novembra, tako da bi z gradnjo začeli v letu 1998. »Občina mora odrediti posnetek stanja, da bo potem lahko zahtevala realno odškodnino za uničeno infrastrukturo. Lepo in smiselno bi bilo, če bi se lahko z Mursko Soboto dogovorili, da bi se puconska obvoznica nadaljevala naprej proti Murski Soboti, se izognila vasi Markišavci in se povezala s Kopališko ulico. Žal je Murska Sobota izločena iz sedanjega načrtovanja gradnje železnice, kar nam onemogoča racionalno urejanje prometa,« je povedal Novak. BERNARDA B. PEČEK lokalna politika Minirana razprava o proračunu v Gornji Radgoni Forma brez vsebine V družbi Kutsenits International še vedno zaostreni odnosi Sedaj je na vrsti vodstvo Osem dni je bilo časa, da bi župan z občinsko upravo ter predsedniki delovnih teles, predsednik občinskega sveta in predstavniki Komunalnega podjetja poskušali najti kompromis glede proračuna. Zato na zadnji seji niso odločali o odloku proračuna. Pa razen tega, da so ugotovili, da prenos ene točke dnevnega reda ni v skladu s Pravilnikom, niso ugotovili nič drugega. Vsi skupaj pa smo lahko znova spoznali, da brez zapletov tudi pri letošnjem proračunu ne bo šlo. Najbolje pa bi dogajanje povzeli z besedami svetnika Milana Nekrepa, ki je ugotovil, da imajo svetniki na ta način drug drugega samo za norca. Ali je zbor delavcev sploh bil legalen? Takoj na začetku seje je Feliks Petek povedal, da razprava ni v skladu s pravilnikom, kjer piše, da ne morejo nadaljevati z eno točko dnevnega reda, ne da bi sklicali izredno sejo. Ker pa ni bila izredna seja, so svetniki sprejeli sklep, da o proračunu ne bodo razpravljali. Tudi župan je bil proti takemu srečanju in je bil verjetno z odločitvijo občinskega sveta zadovoljen, saj je prepričan, da je dolžnost župana, da proračun pripravi in predloži v obravnavo in sprejem, legitimna pravica občinskega sveta pa je, da oblikuje akt ter sprejema take odločitve, ki bodo v okviru realno pričakovanih finančnih sredstev. Torej, vsaj enakrat so se svetniki in župan strinjali. Da bi prejšnji torek sprejeli prvo obravnavo odloka o občinskem proračunu, ni verjetno nihče upal, lahko pa bi bila razprava poskus, da bi se vsaj za korak približali rešitvi in bi morda letos vendarle uspeli sprejeti enoten proračun. Saj še vedno ni natančno jasno, kaj se je dogajalo in zgodilo z lanskim. V drugih občinah ob sprejemanju proračuna nastajajo vsaj liste želja in potreb, kaj bi bilo potrebno narediti, v gomjeradgonski občini pa so to le osamljeni klici svetnikov, ki ostanejo le pri pobudah in vprašanjah. Vojna zaradi proračuna se tako znova ponavlja. Naj pa ob tem še enkrat povemo, da so takšna nekonstruktivna občinska prerekanja državi samo v korist, saj sredstva ostajajo državi, lažje pridejo do njih druge občine, prebivalci Gornje Radgone in proračunski porabniki pa bodo tudi letos prikrajšani za marsikatero investicijo. Tovrstni zbor občinskih svetnikov in župana pa je znova dokazal, da je po- membnejša forma kot vsebina. ANR Kakor smo pričakovali, je naš članek o zaostrenih razmerah v soboškem podjetju Kutsenits International, ki se ukvarja z izdelavo avtomobilskih nadgradenj, povzročil nekaj hude krvi. Sicer pa je tako vedno, kadar se kaka firma znajde v težavah in pred napovedjo stavke. No, le-te na koncu vendarle ni bilo, ampak je šlo samo za zbor delavcev, kjer sta se predsednik sindikata Boris Ferš in direktor Tibor Kučan dogovorila za način in roke izpolnitve delavskih zahtev. Majska plača je že bila izpla-' čana, ostajajo pa nekatere druge stvari, predvsem sistematizacija delovnih mest. Po drugi strani pa se je postavilo v ospredje vprašanje, ali je bila prekinitev dela v torek, 24. junija, sploh legalna, vsaj tako meni direktor Kučan: »Vse skupaj diši po nelegalnih stvareh. O tem bo razpravljala naša skupščina, ki bo odločila, kako bomo nadomestili izgubljene ure. Po tem »cirkusu« je vse v fazi konsolidacije in vrnitve k normalnemu redu, tako da jaz ne vidim več nobene sporne točke. Rad bi samo poudaril, da nisem izjavil tega, da moje težave prihajajo »od zgoraj«, kot ste zapisali v vašem časopisu, vse drugo je res. Obstajajo pa težave, na katere ne moremo vplivati, gre za raz- korak med naraščajočimi stroški in vrednostjo tolarja, o čemer se je že večkrat pisalo. Kapital se seli tja, kjer so zadeve cenejše. Resda bi tisti, ki kreirajo našo politiko, o tem morali razmisliti, vendar se ne bom izgovarjal na druge. Moje težave so moje težave.« Bolj razburjen je bil solastnik podjetja Miran Bratkovič, ki je prav tako mnenja, da začasna prekinitev dela ni bila legalna in da zahteve delavcev niso upravičene: »Kako lahko sploh razmišljajo o stavki? Eden od trojice, ki je druge delavce nagovorila k prekinitvi dela, je imel v enem mesecu sto dvanajst ur bolniškega dopusta. Njihova najnižja plača je devetinštirideset tisoč tolarjev, medtem ko bi v bistvu morala biti petintrideset tisoč tolarjev. Naj se raje zamislijo nad svojim delom, ki ga slabo opravljajo. Pa kaj si oni sploh predstavljajo? Velika avtomobilska podjetja, kotj£-‘ TAM, v Sloveniji propadaj^ pa stavkajo, ker se osem staja s plačo?! Takih beMr bomo tolerirali.« Na srečo so se stvari umirile, vendar ostaja VP13^ za kako dolgo, saj delali vajo od vodstva tudi izp!^ dur do 18. julija in izboljša? I lovnih razmer, kajti s'ce^ vijo, bodo zares organizira" j dnevno stavko. TOMO v * »ln Na 19, izredni seji v Občini Gornji Petrovci svetniki niso dosegli svojih ciljev Iščejo se proizvajalci ustreznih raket (proti toči)! v /a C tj' Smeli načrti - kaj pa moznO5A --------------------------S Letošnji proračun Občine Moravske Toplice bo milijonov 765 tisoč tolarjev, pri čemer znašajo prih° zagotovljeno porabo dobrih 281 milijonov * Od štirih povabljenih poslancev državnega zbora prišel samo Geza Džuban Čeprav je predsednik Občinskega sveta občine Gornji Petrovci Karel Hari na izredno sejo povabil štiri prekmurske poslance državnega zbora, se je njegovemu vabilu odzval le eden. Feri Horvat se je opravičil pisno, Andrej Gerenčer po telefonu, medtem ko o Cirilu Pucku ni bilo ne duha ne sluha. Geza Džuban, ki se je edini pojavil, pa je v glavnem prinesel negativne odgovore na zahteve svetnikov, je pa vseeno pohvalno, da si je vzel čas za dolgo pot od Ljubljane do Gornjih Petrovec, kjer je preživel ponedeljkov večer. Že na prvi pogled je bilo jasno, kateri so glavni cilji, ki so vodili petrovske svetnike k sklicu izredne seje. Najpomembnejša je bila zahteva za drugačno delitev sredstev od spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki se delijo med državo in občino v razmerju 70 : 30. V Gornjih Petrovcih si prizadevajo, da bi se to razmerje spremenilo na 50 : 50. Problem se tiče gradnje železniške proge, ki bo tamkajšnjo dolino razpolovila in povzročila spremembo infrastrukture. Čeprav gradnji ne nasprotujejo, bo to seveda stalo precej denarja, občina pa mora svoja sredstva porabiti še za drugo, zdravstvo, šolstvo in socialo. Zato je župan Franc Šlihthuber povabil poslance z željo, da naj bi le-ti s kakšnim podzakonskim aktom »prodrli« do državnega zbora in poskušali spremeniti omenjeno razmerje ali pa celo sam poseg od Puconcev do Hodoša. Toda Geza Džuban ni imel veselih novic: »Vsi ti odgovori so v glavnem negativni in mj tega ne moremo spremeniti, lahko samo diskutiramo. Ta zakon je bil pred kratkim sprejet in bi se ob tej zahtevi moral spremeniti, kar bi že ob normalni proceduri trajalo najmanj pol leta. Obeti so torej skromni, toda obstajajo neka ugibanja o tem, kaj bi se lahko spremenilo na boljše. Če pa zadeva pride v proceduro, sem za to, da se to razmerje spremeni.« Negativen odgovor je poslanec državnega zbora moral dati tudi ob naslednjem perečem vprašanju, ki se je vrtelo okrog sistema obrambe pred točo. Nekdaj so bile v občini postavljene izstrelne rampe in svetniki pravijo, da je ta sistem deloval, vendar v tistem času na našem območju ni bilo hudih neurij s točo. Potem pa je ministrstvo za kmetijstvo ta sistem ukinilo zaradi varnostnih razlogov, saj ravno nad občino Gornji Petrovci poteka koridor zračnega prometa, drugi razlog pa naj bi bil ta, ker nihče več ne izdeluje raket ustrezne ka-. kovosti. Takšna razlaga ni zadovoljila nekaterih svetnikov, ki so se na glas vprašali: »Ali res ni nikogar več na svetu, ki bi izdeloval ustrezne rakete?« Še bolj pa jih je razburil nedavni sklep ministrstva za kmetijstvo, da bodo za obrambo proti toči v letu 1998 postavljeni generatorji, in to na območju strnjenih naselij od Maribora proti Savinjski dolini. Svetniki se sprašujejo, ali se za ministrstvo severovzhodna Slovenija res konča že pri Mariboru: »Saj vemo, zakaj ima tisti del prioriteto. Zaradi hmeljarjev, ki imajo očitno za državo zelo pomemben izvozni artikel, mi pa ga po njihovem nimamo. Nihče od njih pa ne ve, da je bilo v letošnjem letu na našem območju že šest ali sedem toč, ki so napravile škodo v višini devet milijonov tolarjev.« Geza Džuban ni mogel kaj prida poma- Mlačni odgovori Geze Džubana niso zadovoljili svetnikov v Gornjih Petrovcih. Fotografija: Nataša Juhnov gati: »Jaz se s točo ukvarjam že štirideset let. Zdi se mi, da smo imeli s sistemom izstrelnih ramp vedno probleme. To je bil samo psihološki fenomen. Imeli smo občutek, da nas nekaj brani. Nobena od študij ni dala natančnega rezultata, ali je ta sistem deloval ali ne, tako da pri tem vprašanju še danes obstajata dva tabora. Tudi v svetu se zadeve niso razvijale naprej. Nekdaj smo te rakete dobivali iz Črne gore in Makedonije, potem smo poskusili s kitajskimi, ki ne ustrezajo našim rampam. Drugih pa ni več, ker se s tem v svetu nihče več pretirano ne ukvarja. Tudi postavitev generatorjev jg samo poskusna faza.« Tako so svetniki lahko le sprejeli sklep, da bodo leta 1998 zahtevali generatorje tudi na'svojem območju in da naj se iz sklada za odpravo naravnih in elementarnih nesreč razdelijo ustrezna sredstva za sanacijo škode, ki jo je povzročila toča. TOMO KOLES Iz leta 1996 so prenesli nekaj nad 6,2 milijona SIT presežkov, lanski nerealizirani prihodki, kamor spadajo odškodnina za spremembo namembnosti, prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, krajevna turistična in ekološke takse in sredstva iz javnih razpisov za odpravo posledic naravnih nesreč in odpravo posledic plazov, pa so se povzpeli na 60,2 milijona tolarjev. Tako so med drugim sklenili na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Moravskih Toplicah, na kateri so potrdili predlog odloka o občinskem proračunu za leto 1997. In kako bo z naložbami? Med družbenimi dejavnostmi ima prednost začetek gradnje otroškega vrtca v Filovcih in tudi dokončanje vsaj prve faze. Dokončanje vrtca v Bogojini pa nameravajo povezovati z možnostjo pridobitve sredstev iz državnega proračuna. Kot osrednji zdravstveni objekt v občini je omenjena zdravstvena ambulanta v Martjancih, ki naj bi bila nekakšen zametek zdravstvenega centra za Občino Moravske Toplice. V zvezi s tem načrtujejo razširitev zdajšnjih prostorskih zmogljivosti, s čimer bi omogočili ureditev dveh splošnih ambulant in manjšega laboratorija. Sporna cesta Prosenjakovci-Središče - Pri sredstvih za obnovo lokalnih cest bodo s pomočjo razpisa postavili v ospredje tri cestne odseke. Najprej sta to cesti Bukovnica-Motvar-jevci in Lončarovci-Ivanjševci, za kar so doslej dobili že 25,4 milijona tolarjev, kar predstavlja 34,4 odstotka skupne vrednosti obeh naložb. Poleg tega bodo prijavili tudi projekt ceste Prosenjakovci-Sre-dišče. Pravo slednjem je bilo veliko polemične razprave, ki jo je sprožil svetnik Tibor Voroš. Ta je občinske svetnike z grožnjami ponovno pozval, naj ne odlašajo več z ureditvijo te ceste, ki je po njegovem ob deževju v zelo slabem stanju. Pridružil se mu je Jožef Grabar, rekoč, da so v treh letih že 120 ur razpravljali o cesti Prosenjakovci-Središče, zato je skrajni čas, da to temo končno spravijo z dnevnega reda, hkrati pa je okrcal nesposobno vodstvo Krajevne skupnosti Prosenjakovci. Žu- - 1^1 svetniki tudi niso zneskom 11 milijo^ sli' L nim za kmetijstvo. sedanjimi ukrepi ohU t živine, po njihovent . mogoče uresničitivse nih naložb. V zvez'1 omenjeno, da mora)0 nim za vitvi javnem k ‘tUdl doP°lniti že sprejet območju ^n Nma,nesa P°djetja. Ker na spremeniti i '' poddetJe z nazivom Narat: > i Moravsko ^nunaV 32b’ bopOS^PSA bi s pitno osnutka odi m Komunalnih odpadi pan Franc Cipot pa je povedal, da nameravajo ta cestni odsek, ki poteka od Kobilja prek Motvarjevec in Pordašinec do Prosenjakovce in Središča, prekategorizirati v obmejno cesto, s čimer bi finančno breme prevzela država. Navedel je podatek, po katerem bi obnova sporne ceste stala približno 80 milijonov tolarjev, v tem trenutku pa je za ureditev vseh cest na voljo le okrog 64 milijonov. Čaka jih tudi nujna sanacija mostu v Prosenjakovcih, ki lahko že kmalu onemogoči promet po tej pomembni cesti. Najprej dokončanje marijanske kanalizacije Glede vodovoda so ugotovili, da je le-ta nujno potreben, njegova zgraditev pa je odvisna od rezultatov analize pitne vode za zajetja v Martjancih, Nofšincih, Mlajtincih, Ivancih in Tešanovcih. Zaradi prevelike vsebnosti nitratov ima ta naložba prednost. V skladu s srednjeročnim planom pa se bodo lotili gradnje kanalizacijskih objektov. Na prvo mesto postavljajo dokončanje kanalizacije v Martjancih in začetek gradnje na Ivancih, kjer so tehnična dokumentacija in pripravljalna dela pri koncu. Nekateri be na terenu- v Dodatni divja odl^n^l' Sicer/ vrst° - > žnosti, za pocal£ V pačtnor^^ k se. So A su ob^ dodatni1 en: za drus’ je najbolj V izenačevat f6d A cermajh J r krog- P pristop Pr sredstev- julij 1997 ospodarstvo Spotikajo poštne pošiljke? 99 odstotkov pošiljk Pravilno vročenih r?OniU seže zgodilo, daje čakal ob oknu in nestrpno p0 a 0Va' pismonošo, pa najsi gre za pisma, kjer so zapisane .e življenjske odločitve, denar, ali pa ljubezenska tepe,,.M ’ako Pošiljatelj kot prejemnik želita, da pismo ali pošiljka <^n°. ^Sodi pa se, da pošto včasih čakamo zaman. Kje so Mi,s. °vzamemo samo tiste primere, ko jo pošiljatelj odda na naslovom seveda. Z različnimi težavami se ukvarjajo tudi , krai'h P° Pomurju. Da bi pojasnili določene stvari, smo za Matijo Sobočana, direktorja Pošte Slovenije pri EU Hfeen _ a'. ‘Mitreje i Cl” pošiljka »ni"ajvarneje PrisPe W°vlien7 em Prometu «5^ Po-poši' K posebn 6 pošiljatelj "o storžev EMS, in d° Pri paketih-'tii ^čnevu v°Stava 0Pravi-it Slo- fcjeni Pošti a ^S-pošiljke triin’^Ostavo Pa opra-j!Tdesetih po' k■.''Murski i '° mogoče na C <)n Oboti. Lendavi, j ’ Radencih in ^ičesa odločite, da ik SVoJe poštne «-M^^alcev Prometa ln K >okal„?otrebc g°- je iz Radenec potovala štiri dni. »Naselje Spodnji Ivanjci ima 1135 prebivalcev in 481 gospodinjstev, zato sodi med tista, kjer imajo dostavo šestkrat na dan, vsa druga naselja pa spadajo v širši dostavni okoliš in imajo petkratno dostavo v tednu. Ne glede na-zakonska določila, ki sicer dopuščajo daljši rok prenosa, si Pošta Slovenije prizadeva, da so vse danes sprejete pošiljke naslednji dan vročene naslovniku. Vendar so izjeme, ki pa so po podatkih, s katerimi razpolagamo, zelo redke. V rok prenosa je potrebno vračunati tudi nedelje in praznike, ko pošta ne dela, kot je bilo v omenjenem primeru.« Zaradi zamude pošiljke je vaščan zamudil rok. Kaj lahko stori v tem primeru? »Če pošiljatelj oziroma naslovnik dokaže, da je zamuda nastala po krivdi pošte, je po Zakonu o poštnih storitvah upravičen do določene odškodnine.« Če je na vaščana, kjer imajo predalčnik, naslovljena priporočena pošiljka, mu pošta v predalčniku pusti sporočilo, naj pošto dvigne na pošti, pošta je odprta do 11.30, ali pa naj čaka pismonošo ob predalniku. Ljudje dopoldan nimajo časa. »Priporočene pošiljke se vročajo osebno naslovniku, družinskim članom, pooblaščencem, skrbnikom in prek predalčnikov. Priporočena pošiljka se da v predalčnik, prav tako sodno ali upravno pismo v belem ovitku. Za priporočeno pošiljko s povratnico modre barve pa naslovnik pusti pri prvi dostavi obvestilo, pri drugi dostavi pa vloži pismo v predalčnik. Uporabniku, ki ima predalčnik, pošiljk ni potrebno iskati na pošti, saj mu bodo naslednji dan vložene v predalčnik.« Ali je podobnih primerov, kjer ne dobivajo pošte pravočasno ali imajo kakšne druge težave, v Pomurju več? »V Pomurju je v šestdnevno tedensko dostavo vključenih 44.819 prebivalcev, preostalih 85.1234 pa prejema poštne pošiljke petkrat tedensko. S posodobitvijo dostavne službe, uvajanjem motrorizirane dostave v zadnjih dveh letih, nam je uspelo, da ima sleherno naselje na območju PE Murska Sobota dostavo najmanj petkrat tedensko, zato ne more biti govora o nekakovostni dostavi poštnih pošiljk. Po razpoložljivih podatkih je več kot 99 odstotkov pravilno vročenih pošiljk.« Znano je tudi, da v praksi posamezne ulice v Murski Soboti ne dobivajo pošte vsak dan, ampak na pošti čakajo kakšen dan ali dva, da se nabere nekaj več pošte. Zakaj? »To ne more biti res, saj imajo vsi šestkrat tedensko dostavo. Res pa je, da se v ožjem dostavnem okolišu ne dostavljajo knjižene pisemske pošljke, obremenjene z odkupnino in carinskimi dajatvami, denarna nakazila in paketi. Kadar pa izplačilo'pokojnin pride na soboto, tudi te izplačujemo.« Morda bi še sami omenili kakšno problematiko, s katero se srečujeta pri svojem delu? »Omenil bi problematiko dostave in izročitev poštnih pošiljk, ki zahteva največ žive delovne sile, to je zadnja in najdražja faza. Pri današnjih cenah poštnih storitev ni mogoče še dodatno zaposlovati novih delavcev, zato se pri dostavi vse bolj uvajajo motorizirana sredstva. Naj večji problem pa so slabo vzdrževani predalčniki po blokih in pomanjkanje hišnih skrinjic ter dvoriščnih predalčnikov na individualnih hišah.« Za SGP Pomgrad Visokogradnje prisilna poravnava V drugo je poravnalni senat murskosoboškega sodišča odločal o predlogu prisilne poravnave med družbo v stečaju SGP Pomgrad Visokogradnje in njenimi upniki ter odločil, da poravnava bo Predlagatelji prisilne poravnave SGP Pomgrad, d. d., s svojima hčerinskima družbama ABI Lipovci ter Nizkogradnje so namreč sodišču predložili revidirano poročilo o finančnem stanju in tekočem poslovanju, kakor je ob preložitvi odločanja o poravnavi zahtevalo sodišče. Upniki v upniškem odboru so predlog prisilne poravnave ponovno podprli, proti pa so bili zopet delavci oziroma v njihovem imenu pravni zastopnik Branko Lutarič ter Janko Halb. Le devet delavcev družbe v stečaju se je odločilo za odstop od tožbe za svojo terjatev, oziroma so bili za pobot ter poravnavo zahtevkov delavcev do stečajnega dolžnika, ki ga je sredi maja pripravila uprava holdinga. Delavskih zahtev do stečajnega dolžnika je bilo prijavljenih okoli 180. Ti delavci, ki so predlog za pobot sprejeli ter tako odstopili od tožbe, bodo med upniki prvega razreda s poplačilom sprejete ali priznane terjatve v višini sedemdesetih odstotkov. Za ostale delavce pa velja, da bodo, odvisno od izida tožbe, poplačani kot drugorazredni upniki v polovičnem deležu. M. H. ALEKSANDRA NANA RITUPER %"loveni- ter V pov- KHov ana, 37 kvadrat- Preb2’2 gospo’ »ti^alcj ^°dinJstev s &°'kiSlediji kThk2 bodo VsPai^d0d0bli ' Jo bo dobila ^^^asiozi- g S-S ......... 1^ ^Mo se 1 Vsak dan raznaša pošto in pakete na območju Pomurja sedemindevetdeset pismonošev. Foto: J. Z. Pomurska mlekarska zadruga Kaj bodo mlekarne brez krav Pomurska mlekarska zadruga, ki združuje 3894 pridelovalcev mleka, ostaja tudi po petih letih svojega delovanja v tesnih in pristnih odnosih s Pomurskimi mlekarnami kot glavnim odjemalcem oziroma kupcem mleka. Čeprav je prišlo do izstopov rejcev krav molznic iz Pomurske mlekarske zadruge samo v redkih primerih, ko ti niso mogli več slediti zahtevam, opredeljenim v pravilnikih in uredbah, ki se prilagajajo predpisom približevanja Evropi, se vseeno lahko zgodi, da se bo začelo članstvo zaradi opuščanja reje krav molznic redčiti. Samo nekaj let nazaj seje namreč kar 10149 kmetij, ki so redile 22788 krav molznic, ukvarjalo s prodajo mleka osrednji mlekarni v regiji - Pomurskim mlekarnam. Po zadnjih podatkih je teh pridelovalcev le še 3.529 pa tudi število krav se je prepolovilo. To pomeni, da so se količine odkupljenega surovega mleka v Pomurskih mlekarnah zmanjšale za skoraj 16 %, število mlekarskih kmetij pa seje v tem času zmanjšalo za tretjino. Da bi vsaj nekoliko ublažili negativne trende pri reji krav molznic v Prekmurju, so po besedah predsednika zadruge Alojza Omarja tudi minulo leto kreditirali pridelovalce surovega mleka za privez krav molznic in opreme za molžo, zagotavljali so ugodne možnosti nakupa žita in sončničnih tropin, za svoje člane so urejali prostovoljno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje posevkov in nezgodno zavarovanje, veliko skrb pa so posvetili tudi zagotavljanju kakovosti pridelave surovega mleka ter bili v nenehni povezavi pri delu in poslovanju Pomurskih mlekarn. Kljub dejstvu, da pridelava mleka po kravi iz leta v leto narašča in tačas za enoletno obdobje že znaša 2.934 litrov, pa pretiranega optimizma na tem področju ni mogoče pričakovati. Tudi zato ne, ker se starostna struktura pridelovalcev mleka nenehno zvišuje, prilagajanje predpisov domačih mlekarn evropskim pa je čedalje izrazitejše. »Kaj nam pomaga odlična kakovost pridelave surovega mleka, 4,033 % mlečne maščobe, 3,266 % mlečne beljakovine, 8.79 % suhe snovi brez maščobe in 12,77 % celokupne suhe snovi, če nas bo uredba o načinu oblikovanja odkupne cene kravjega mleka dotolkla. Zvedamo se, daje bakteriološka kakovost surovega mleka zelo pomembna, tudi somatske celice. Ni pa prav, da smo za eno napako kaznovani 2- oziroma 3-krat. Problem je v tem, da se upošteva 2- oziroma 3-mesečno povprečje,« je dejal predsednik PMZ Alojz Omar. Mlekarska zadruga je najboljšim v minulem letu podelila priznanja. Največ surovega mleka v lanskem letu so prodali Jože Gjerkeš iz Lipe (193.430 litrov), Ludvik Vukanič iz Andrejec (92.057 litrov) ter Viktor Andrejč iz Sodišinec (88.861 litrov), priznanja za najboljšo bakteriološko kakovost v letu 1996 pa so izročili Viktorju Andrejču iz Sodišinec, Marjanu Peršu iz Fikšinec ter Štefanu Aggu iz Kamovec. GEZA GRABAR »M . -------------- denarja od davka za bencin - torej spet podražitev ------------------—----------------------------------------------------- f iX'O1 ernski konvenciji - Proračuna še ni, primankljaj v državni blagajni ob koncu leta naj bi bil majhen (8 milijard ^V^^^inskih certifikatih po 30. juniju bo določal zakon o koncu lastninjenja ri W »»Mi. *-------------— ■-----------------------------------_____________ ~ ' .... ii ......... Vti^hisk^Pske Sep sPrejela pobudo za pristop h bernski kon-konvCna--aS.d'nstva in živalstva ter njunih naravnih in žival0?? prv* mednarodni dogovor o celovitem ”3 ten, vrst ter njihovih habitatov in je hkrati k Za8°to- ^\^i|?Crt°vanarstVenih Vs^itJln raz-St b rastlin. ' Posebno varstvo za ogrožene vrste ter spodbujali sodelovanje med državami pogodbenicami. Cilj konvencije je ohraniti rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate. Posebne pozornosti so deležne prizadete in ranljive vrste, predvsem selitvene. Obveznosti, kijih konvencija predvideva za pogodbenice, so priprava nacionalnega programa za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov, upo- števanje tega segmenta pri načrtovanju, ukrepih proti onesnaževanju ter spodbujanju izobraževanja in širjenja informacij, obveznosti priprave administrativnih ukrepov za varstvo habitatov itd. Dolgovi zaradi razvojnih programov oboroženih sil Vlada je sprejela uredbo o začasnem financiranju potreb iz proračuna države v prvih devetih mesecih tega leta. V tem obdobju naj bi prihodki znašali 502 mi- lijardi in 375 milijonov tolarjev, odhodki pa 532 milijard in 67 milijonov tolarjev. Razlika znaša 26,7 milijarde tolarjev, ki naj bi jo zmanjševali z zmanjševanjem sredstev na računih in z zadolževanjem v znesku 41 milijard tolarjev. Državni sekretar v ministrstvu za finance Andrej Engelman je dejal, da če se bo nadaljevalo tako financiranje, kot je sedaj, bo letna poraba 708 milijard tolarjev in bo majhen primanjkljaj, saj se pričakuje za 700 milijard tolarjev prihodkov. Med drugim se računa tudi na povečanje prometnega davka na bencin, kar bi pomenilo dodatnih 15 od- stotkov davka na bencin in seveda njegovo podražitev. Predvideva se, da bo do srede julija pripravljen predlog proračuna za leto 1997 in kasneje tudi za leto 1998. O dolgu države je govoril državni sekretar v ministrstvu za finance Brane Greganovič, ki je dejal, daje dolg držve v ožjem smislu 4,1 milijarde dolarjev. Lani se zaradi proračuna nismo zadolževali, novi dolgovi pa so nastajali zaradi posebne zakonodaje. Tako so novi dolgovi nastali na osnovi zakona o temeljnih razvojnih programih obrorože-nih sil (20 milijard tolarjev). Vlada je obravnavala tudi vpra-šnje lastninskih certifikatov po 30. juniju, ko preneha njihova veljavnost. Po njenem predlogu naj bi vse te neuporabljene certifikate urejal zakon o končanju lastninjenja, ki je že v državnem zboru in naj bi ga sprejeli po hitrem postopku. Vlada je potrdila svoj predlog za spremembo zakona o tujcih; ti bi po novem lahko dobili dovoljenje za stalno bivanje pri nas po šestih letih življenja v Sloveniji, ne pa po treh, kot je sedaj zapisano v zakonu. MARJAN HORVAT »Sociala, šolstvo, zdravstvo 40-letica Osnovne šole Cvetka Golarja V Ljutomeru je pred štiridesetimi leti defektologinja S. Koželj v okviru tamkajšnje osnovne šole začela poučevati otroke, ki so bili potrebni posebne pomoči in pozornosti. Šola se je v šestdesetih letih preselila v stavbo današnje glasbene šole, koncem sedemdesetih pa v novo stavbo, kjer so predpreteklo soboto njeni učenci s proslavo počastili ta jubilejni dogodek. Z uvodnim nagovorom in pozdravom navzočih je ravnateljica šole L Cvetka začela proslavo, nadaljevali pa so jo učenci. Nastopili so s krajšo igro, deklamacijami in petjem. Obiskovalci smo dobili šolsko glasilo, sam pa sem si ogledal tudi razstavo likovnih del ter izdelke, ki so jih učenci naredili med poukom praktičnih del. Tovrstnega pouka imajo učenci za dobro polovico in se tam naučijo različnih spretnosti, potrebnih za življenje. Pri šoli pa imajo tudi svoj vrt, ki ga z veseljem obdelujejo. Ogledal sem si tudi delavnico pod posebnimi pogoji oz. varstveno-delovni center, kjer delajo odrasli mladostniki z motnjami v razvoju. Tam varovanci opravljajo nezahtevna dela, za katera pa dobijo, odvisno od uspešnosti, tudi denarne nagrade. Kljub tej častitljivi obletnici šole pa njena prihodnost ni povsem gotova. Število učencev v zadnjih letih nenehno pada, še posebno pa se bo ta upad nadaljeval zaradi nove šolske zakonodaje, ki je bila sprejeta lani in izraža težnjo po integraciji otrok s posebnimi potrebami v navadne osnovne šole. Vsekakor so imeli ljudje z ministrstva ob takih odločitvah v mislih predvsem to, da se bo zmanjšala stigmatizacija tovrstnih učencev, ki jo daje prav šola kot nekaj posebnega. Tudi pozitivnega vpliva boljših učencev ne gre zanemarjati, vendar pa se sam bojim in tudi delavci šole izražajo podobno mnenje, da bo imela integracija več negativnih posledic kot pozitivih. Namreč z integracijo se bo v šolah zelo povečala potreba po šolskih svetovalnih delavcih, za katere pa že sedaj prenekate-ra šola ne najde dovolj finančnih sredstev. Delo učiteljev, še posebno tistih, ki imajo številčne razrede, bo postalo še težje, kot je bilo do sedaj. Otroci, ki imajo posebne potrebe, se po učnem uspehu prav gotovo ne morejo enakovredno kosati z drugimi otroki, zato se bo v glavnem dogajalo to, da bodo namesto potrditev, ki jo lahko dosežejo le v skupini njim enakih, doživljali nenehne frustracije. Tako bo zaradi teh nenehnih frustracij prav gotovo prišlo do tega, da bodo otroci zaradi neuspešnosti v šoli različno negativno reagirali. Ena od teh možnosti je negativno potrjevanje s slabim vedenjem, kar bo še dodatno otežilo delo učitelja in otrokov položaj v šoli, drugo je povečana nevrotičnost teh otrok, kar bo lahko vodilo v pogosta izostajanja iz šole. Seveda ne smem pozabiti omeniti otrokove družine, ki bo zaradi nenehnih otrokovih problemov tudi zelo trpela. Navsezadnje pa bodo z integracijo veliko izgubili tudi drugi učenci, saj se jim učitelj ne bo mogel več tako posvečati, saj bo porabil ogromno časa in energije za tiste s posebnimi potrebami. Zato bo tudi pouk potekal dosti počasneje kot bi lahko, to pomeni, da bodo učenci osvojili manj znanja.To pa se jim bo maščevalo, še posebno če bodo imeli željo po nadaljnjem šolanju. Tako se danes pač dogaja to, da imajo šole za otroke s posebnimi potrebami vse manj učencev, kar so na tej šoli lepo ponazorili s tem, da so letošnjo letnico naredili precej vegasto, pač glede na dejansko stanje v šoli. Da pa šola v prihodnje ne bi povsem izgubila prvotne namembnosti, v šoli že razmišljajo, da bi ustanovili poseben center, ki bo v skladu s prihajajočim Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, in upam, da jim bo to tudi uspelo, saj tovrstne ustanove v naši družbi prav tako potrebujemo, čeravno bi prenekateri najraje videli, da jih sploh ne bi bilo. U.P. Pouka je konec, na vrsti so (bili) razni tabori Žabec, ptiči... Pri organizaciji taborov aktivno sodeluje tudi Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije - Regionalni center v M. Soboti »Pričakala nas je čudoWP brodošlica in že takrat seiw nala, da nekaj zelo potrebujem' slovar prekmurščine. Sčasom‘ smo se zbližali in se začelij varjati... Čakalo nasjeobhif vanje iz gline. Najprej sem la paziti na nohte in na roh/ tem pa sem se prepustih j jo občutila. Nohti nisobM I pomembni. Sploh ne. Už,a I sem v pacanju in gnetenju'//'! Če smo pred nekaj leti govorili in pisali le o enem počitniškem de-lovno-raziskovalnem taboru za osnovnošolce v naši pokrajini, v mislih imamo tehniški tabor na OŠ III M. Sobota, v katerega so prihajali mladi iz vse Slovenije, lahko danes govorimo skoraj o taboroma-niji v Pomurju. Razmah tovrstne počitniške dejavnosti je spodbujal po eni strani Regionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo s sedežem v M. Soboti, po drugi pa so vodstva šol oz. nekateri posamezniki začutili potrebo, da tudi oni nekaj pripravijo za mlade in na ta način uveljavijo ime svoje šole v širši javnosti. Vedoželjenim šolarjem so razlogi kajpak nepomembni. Zanje je pomembno, da imajo med počitnicami kam iti in da povežejo koristno s prijetnim. Že omenjeni center ZOTK-e nam je prejšnji teden poslal sporočilo, da se končujejo ekološko-športni tabor Žabec (OŠ Bakovci), geografsko-ekološki tabor na OŠ II M. Sobota in tabor Pti-česlovje na OŠ Kuzma, obenem pa začenjata geografski tabor Tudi na OŠ II M. Sobota so imeli dokaj bogat taborski program. Na sklepni prireditvi v predstavili rezultate svojega dela širši javnosti. (Foto: J. Zauneker) '' se super' »Hibe« OŠ Bistrica Potem ko so lani dogradili manjkajoče učilnice in telovadnico pri osemletki na Srednji Bistrici, poleg tega pa obnovili streho in pročelje na strari stavbi, se je zdelo, da je prostorski problem bistriške šole za nekaj časa zadovoljivo rešen Na zunaj je res videti vse lepo in prav, toda na zadnji seji občinskega sveta črenšovške občine smo lahko slišali, daje nekaj narobe s šolsko kuhinjo, električno inštalacijo, vodovodno napeljavo in napeljavo za centralno kurjavo, okni, stropi (luči padajo dol) in še nekatere »hibe« se pojavljajo v starem šolskem poslopju. Ce bi hoteli vse temeljito obnoviti in popraviti, bi potrebovali kar 40 milijonov tolarjev. Kje dobiti toliko denarja, pa zaenkrat še ni znano. J. G. Ljubljanski šolarji so si prišli na Goričko utrjevat znanje iz latinščine Bili so navdušeni Goričko ’97 na OŠ Gornji Petrovci in tabor Markovci ’97. Z OŠ Turnišče so nam poslali program o medobčinskem naravoslovnem taboru Turnišče '97, z OŠ I M. Sobota pa povabilo na njihov kmetijsko-ekološki tabor. V Bakovcih, kjer so letos najbolj pohiteli z izvedbo mednarodnega ekološko-športnega tabora Žabec, seje zbralo 16 osnovnošolcev iz Ljubljane, M. Sobote, Cankove, Prosenjekovec, Bako-vec in Monoštra (Szentgotthar-da). V primerjavi s prejšnjimi leti je to precej manj, zato pa so lahko prišli toliko bolj do izraza vsi udeleženci. Osrednje teme so bile Delo spretnih rok (oblikovanje iz gline in papirja), Terpa-tevtske in borilne veščine Daljnega vzhoda, Zdrava prehrana, Lepote Goričkega, Turizem in ekologija ter kmetijstvo in ekologija. »e »človek ... Mislim. Prav ponosna nase, JdtL'' Pelo nekaj narediti,« sim povedala o svojih Jti sedmošoll1 Vt Medvešek V Vr .Jpl čutila sem »človek« gim PO^^mošO'' tega tabora s bljane Maja Zadnji dan so P tudi PredstTaVILlis»' W Slovenije. Ugot v P d vo seme, ki s° J? # j vo prehrano, j j( ■ rodUkoje^ prehrane vedn izA tih kruhov, m dja, zelenjave imajo znak varova jj । Turistična kmetija Ferencovi v Kraščih je primerna tudi za tabore mladih Več denarja za izobraževanje Tretja osemletkav Prejšnji teden, ko smo se oglasili pri Ferenčevih ob Ledavskem jezeru, smo tamkaj naleteli na večjo skupino šolarjev iz Ljubljane, ki so sedeli pri mizah, kot če bi bili v kakšni šolski učilnici, in med njimi je bila tudi »tovarišica«. Ob našem prihodu so peli neko znano slovensko ljudsko pesem, in to v latinščini. Šlo je torej za nevsakdanje goste, kakršnih doslej na tej turistični kmetiji niso bili vajeni. Skupina šolarjev je štela 32 učencev od 5. do 8. razreda OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana. Vsi so se odločili za obiskovanje pouka latinščine, kot nadgradnja ob koncu šolskega leta pa je bila na vrsti še delavnica oz. tabor v naravi. In zakaj so si izbrali ravno Ferenčevo turistično kmetijo? Odločilno besedo pri tem je imel njihov organizacijski vodja Marjan Gorup, ki se mu je zdela to med šestimi možnimi lokacijami, ki si jih je ogledal, najprimernejša točka. Pritegnila ga je predvsem gostoljubnost domačinov, poleg tega pa je ocenil, da bo to zares primeren kraj tudi za otroke, saj v bližini domačije ne vodi prometna cesta, ki bi ogrožala varnost otrok pri igranju na prostem. Sploh pa se mu je zdel ta kraj nekoliko eksotičen, romantičen, prostran ... Bal se je le, kako bo s prenoče- Ferenčeva domačija v Kraščih se je prejšnji teden spremenila v šolo za udeležence tabora iz latinščine. nacionalnem & V proračunu Mestne občine Mur za izobraževanje letos namenjen1 Z k 369,2 milijona tolarjev, kar je za ’ SIT več, kot so sprva predvidev^z^ 111 1 —"""'"'it Z'-7 To povečanje je posledica dodatnih 270 S| dije, iz naslova druge naložbe, kjer se je znesek tolarjev in bodo denar porabili v glavnem za na -jj 45 Z/ J) otrok v šolo, ter za športna tekmovanja; namenjenih za obnovo tretje osemletke v V gf^iP j naložba je naknadno vključena v nacionalni P j predvsem na račun šolanja otrok s telesnimi hi ^ja srj pn drUgLST' milil2n4ela. manjša de vanjem, kajti ob njegovem obisku Ferenčevi niso imeli dovolj postelj za tolikšno število gostov, toda tudi to je bilo do njihovega prihoda zadovoljivo urejeno. Kmalu sta skupaj s strokovno vodjo Vesno Pirkmajer - Slokan ugotovila, daje tudi širše okolje zelo primerno za uresničevanje programa njihovega tabora, in to predvsem za utrjevanje ter pogla- bljanje znanja iz latinskega jezika, šaj so se neposredno »srečevali« tudi z latinščino - na primer na gozdni učni poti v Koro-vcih, kjer so imena dreves in živali napisana tudi v latinščini, v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, kjer so prav tako lahko prebirali latinske podnapise pri svetopisemskih podobah itd. Poleg jezikovnega znanja, ki jim bo prišlo prav pri nadaljnjem izobraževanju (klasična gimnazija, potem pa študij medicine, veterine idr.), so si učenci širili tudi znanje o zgodovinski preteklosti, etnografskih značilnostih in nasploh o Prekmurju. Vsi so bili tako navdušeni, da nameravajo tudi drugo leto priti na tabor v naše kraje. JOŽE GRAJ Poleg tega bodo pridobili nove prostore, s čimer bodo zagotovljene razmere za prehod na devetletno šolo. Prav tako bodo odpravili problem zamakanja ravne strehe. Z gradbenimi deli bodo začeli že letos, saj načrtujejo nadzidavo prizidka tretje soboške osemletke. Hkrati z dokončanjem del do tretje faze nameravajo vgraditi tudi dvigalo za prevoz otrok. V naslednjih dveh letih pa bodo dokončali notranja dela in opremili prostore, pri čemer je všteta tudi mansarda. Spodbudno je, da ministrstvo za šolstvo in šport zagotavlja za ta projekt 25 milijonov tolarjev, preostali delež sofinanciranja pa bodo poravnali v naslednjih dveh letih. nameni^ tolarje v, J Ji k osnov^L z/ S 24,4 miU>° J J tekočo 2 > TJ odmerje'llh J na tolarje | Občine 9’ 0 # 9» je prav: tri metre ali dva metra in pol? Asfaltirana cesta lij iti nP razburila vaščane Kukeča to, kar je storjeno, je ogromen zalogaj« C ■ "davnim so vaščani Kukeča, ki spada v "bčmo J složno. Vas, ki je raztresena po štev, mh b ego .h, šteje ®,caiov, njihovo življenje pa še usodno prepleta z j • us s, tatu, h h. r-“sjta Razlog je.vaŠka A 2 Že ta poda-ttiS,n' Banovci in vodi na levo do hiše Edmunda r . 'trok za razburjanje vaščanov iz tega dela u e sprejeli ustrezne sklepe pri sofinanciranju gradnje vaških cest. Toda dalje so o posameznih zadevah odločali vaški odbori, tudi o tem, kakšna bo širina ceste.« Ko pa smo ga spomnili na njegove obljube iz glasila, pa: »To drži. sami razčistiti. Nekateri vaščani so bili večkrat klicani na sestanek, pa niso prišli.« Čeprav prizadeti pravijo drugače, pa je vaški odbornik Jože Cifer potrdil županove besede in podrobneje razsvetlil vso zadevo: »Mi smo imeli ii*’ °d nekdaJ mil‘ ^0 PodiM'1^* tCdn' Pa J° “Asfaltira, J®lz Murske So-!"živjže 0 d° številke 39, Edmund J?SeVaščan■ e epo ln PraV, S*«;:"1"1™« Kaplar ^S^orili, vsak Pilarjev 3 P° osemdesct Edmund Groza kaže, kako daleč sega dva metra in pol široka asfaltirana cesta. V ozadju je zemljišče Boruta je storil tudi Borut Ra-Murske Sobote, toda as-^ We kake štiri metre zemljiščem, priza-ita^do, zakaj. Tako je besedah odločil vaški Cifer, ki je do-Hltv Otiranje morakon-Se pač ie- Še bolj pa l^^b’ da je asfalt širok . -«ua cesta široka 'ASC?10 dejstvo je sedaj JS iudva tabora. Tisti, wSi"^eno’so zad°volj-VTAvu seveda hudujejo. na glasil° Obči-vdovci Novme, kjer 4^1W C Mihthuber de- • med drugim zapi-flKtiJ-^^enskih razmer tožena razmer na Ku- Radišiča. Foto: Jure Zauneker keču in Neradnovcih. Občina sofinancira v znesku 3.000.000,00 SIT za ceste širine 3 m.« Ko smo ga poklicali, nam je župan Šlih-thuber najprej dejal: »Mi smo Toda še enkrat ponavljam, o tem je nadalje odločal vaški odbor. V osnovi smo imeli načrtovane tri metre, toda to, kako so se potem dogovorili v vasi, morajo tam ^^novitvijo Deželne zveze Pomurja Ponovitvijo Deželne zveze Pomurja likati prevelik centralizem ------------—________—---------------:----- d?°Wern Osamosvajanju Slovenije je sledilo obdobje Preobrazbe političnega življenja, kije vse bolj dogajanja v sami družbi „ „„ začele delovati ve- Predvsem parlamentarne, onemogoča- ^^alistično, kar je posamezn prizadele r CTttlMtAm°žnega vplivanja na odločitve,. strukture ali v gospodarske . v gospodar-‘dejavnostih. Podobno se je dogajalo; g p ' ‘M 'dk i fr ■ uuuuiiu »c jc uugajaiu v gvipuua. bboxa[ 8°V’ v'sokih obrestnih merah in drugih daja-fes za VSV^laS^Posle- ) ne mo- I K^^i^u Sp°razu' ■Za pro- ra71 , ti i Ta ie z reke Stranka Deželna zveza Pomurja bo delovala preko kongresa in izvoljenih organov, kot so glavni odbor, programski svet, predsedstvo, častno razsodišče in nadzorni odbor. Teritorialno delovanje stranke se izvaja po pokrajinah in občinah, kjer bodo imeli pokrajinske konference in odbore ter občinske kon- državi, vedno bolj zaostajajo. Zato se Deželna zveza Pomurja zavzema za decentralizacijo državne oblasti in s tem do vzpostavitve vmesnih regijskih upravnih institucij, za večjo avtonomnost regijskih institucij, ki delujejo predvsem na področjih razvoja, gospodarstva, šolstva, zdravstva in kulture. Prav večja decentralizacija pa naj bi v večji meri vplivala na odločanje pri posameznih skladih, ki so pomembni za regijski razvoj. Poleg tega računajo na vzpostavitev pravičnejše politike skladnejšega regionalnega razvoja v državi, kakor tudi na upoštevanje večje avtonomnosti pokrajin in občin. MILAN JERŠE Mure. In kateri so poglavitni razlogi za ustanovitev te stranke? Poudarjajo, da regije zaradi prevelike politizacije družbe in centralizacije države nimajo možnosti vplivanja na odločanje za svoj lastni razvoj. Posledica centralizacije države se po njihovem mnenju kaže v odpravi regijskih institucij ali v skrajnem omejevanju njihovih pristojnosti, kar zavira razvoj regije, predvsem pa gospodarstva. Ocenjujejo, da regije, ki so bile že prej manj razvite od povprečja v V zalogi TRAKTORJI IMT 539, Izdelani za zahodno tržišče, naprodaj tudi modell: 543,549, 560, 565 AGRO HF, d. o. o., Križevci v Prekmurju 145 S 069 54 030 BELPOL Moščanci S 069 5 1 277 sestanek, na katerem smo se zmenili, da bo ta cesta v dolžini osemsto metrov široka dva in metra in pol. O tem so bili vaščani obveščeni. Zakaj pa asfalt ni speljan do zemljišča Boruta Ra-dišiča, je čisto enostavno. Ko smo lani pobirali po šestdeset tisoč tolarjev za ta projekt in po deset tisoč tolarjev iz glavnega samoprispevka, jih gospod Radi-šič ni plačal, ker po moje ni verjel, da bo do realizacije tako hitro tudi prišlo. Mogoče je sedaj že plačal, a je prepozno. No, ni pa rečeno, da ne bo v bližnji prihodnosti asfalt speljan tudi do njegovega zemljišča in še naprej. Takšen je načrt, vendar ga»verjetno v tem letu še ne bomo mogli uresničiti. Najprej moramo povrniti stare dolgove in urediti cestni odsek Panovci-Bokrači v dolžini treh kilometrov. Treba se je zavedati, kako velik je bil za Kukeč sploh projekt asfaltiranja omenjene ceste samo za deset prebivalcev. To pomeni, daje vsak od njih dobil skoraj sto metrov asfalta malodane do hišnega praga. Pa še med temi desetimi je gospod Groza edini domačin, tako da bi skoraj lahko povedali, da smo cesto naredili za njega in njegove družinske člane. Asfalta enostavno nismo mogli razširiti na tri metre, ker bi to bil prevelik zalogaj. Kajti biti morajo še urejene bankine, zmenjeno je, da bodo to vaščani in lastniki počitniških hišic uredili sami. In še' nekaj moram poudariti. Ko bo asfaltiranje v celoti končano, bo ta vaška cesta zaprta za ves tovorni promet razen dostave.« Upajmo, da smo z osvetlitvijo tega problema vsaj nekoliko ohladili vročo kri nekaterih prebivalcev Kukeča. To si želi tudi Jože Cifer: »Ne bi rad, da bi bili očrnjeni tisti, ki so za to cesto največ žrtvovali, in da bi bila v slabi luči naša vas Kukeč. Vsi vaščani se morajo zavedati, da ta in pa druge na novo asfaltirane ceste, za takšno vas, kot je naša, pomenijo ogromno pridobitev.« TOMO KOLES r Pamflet----------------------------------~------ Senilen občinski svet in uprava! Že pri pregledu gradiva za občinsko sejo se mi je zdelo, da s spominom občinske uprave nekaj ni v redu. Na svetniško vprašaje v zvezi z obratovalnim časom diskoteke Oxigen je občinska uprava namesto o disku govorila o okrepčevalnici Oxigen, o tem, kako jim je upravna enota izdala dovoljenje itd. Pri podaljšanju dovoljenja, ki ga izdaja občina, pa naj bi »stranka izpolnjevala vse pogoje za izdajo dovoljenja, saj gre za plesne prireditve«. Občinska uprava z županom na čelu je pozabila: da so svetniki na eni predhodnih sej izglasovali, da diska ne bo (torej tudi ne periodičnih »plesnih prireditev«), pozabili, da Je zakonsko določen obra tovalni čas okrepčevalnice 22. ura in da je podaljšanje mogoče izjemoma, ne pa vsak petek in soboto do tretje ure zjutraj. Ker je občinski spomin tako slab, si lahko oddahnemo ter ob petkih in sobotah še naprej »žuramo pri veseli triigi«, enem najbolje opremljenih diskov. No, kar hitro se je pokazalo, da tudi predsednica občinskega sveta nima najboljšega spomina. Seveda,.saj veste, svetniki so ne-profesionalci in razen sejnine in sendviča za svoje delo ne dobijo nič cekinov. Resda gradiva za seje »ne klonfa« vkup predsednica OS, pa vendar je ona tista, ki odloča, kaj bo šlo in kaj ne bo šlo »med folk«. V svojem odgovoru svetnikom je dejala, da smo novinarji dobili poročilo nadzornega odbora za prvo sejo (ni res!), da ga pa za drugo sejo nismo dobili (to pa je res). Pozneje je dejala, da so po seji lahko dobili gradivo vsi, ki so ga prosili, in se nato s pomočjo svoje sekretarke spomnila, da ga tudi za prvo sejo nismo dobili. No, seveda je bil kriv nadzorni odbor, ki vedno zadnji hip odda gradivo. Novinarji torej lahko z vso resnostjo prosimo nadzorni odbor, da gradiva odda pravočasno, saj drugače ostanemo brez njih. Tega, da bi nam jih razdelili neposredno pred sejo, pa se predsednica očitno ni spomnila. Prav tako je pozabila, dp je gradivo »izpadlo« iz gradiv, ki so jih pošiljali strankam, in da strankarskim prvakom, kljub prošnji, niso dostavili gradiva. Na, vsaj svetniki so ga najbrž dobili. Pozabljivi so tudi svetniki SKD. Zopet so spraševali, kje je občinski tajnik. Očitno so pozabili, da je bil prejšnji tajnik iz vrst SKD in daje na ta položaj prišel po delovanju strankarskega zakulisja. Pozabili so tudi, da so tajnika iskali, pa ga niso našli. In komu, če ne županu, ustreza, da je prvi na »grunti«? Je pa veliki met uspel ljutomerski komunali, ki je ob pomoči Saubermacherja za 392.880 tolarjev odstranila iz ljutomerske občine 1.456 kilogramov posebnih odpadkov. Očitno pa je, da je v Ljutomeru zanič policija, da državni inšpektorji samo »meglarijo«, da po parkih, avtobusnih in železniških postajah prenočujejo brezdomci, da »pilrgerland« z vpitjem in prepevanjem in muziko vznemirjajo nepridipravi, da se gostinci po »šihtu« zadržujejo za svojim »šankom« in da ljutomerske kopalce očitno ogrožajo in motijo drugi kopalci. Ob vsem tem po Ljutomeru revolveraši in kriminalci spretno vihtijo nože. Po cesti se ljudje vozijo tako, da brezobzirno škropijo pešce, ob cestah pa koruza zraste tako visoko, da ovira in ogroža prometno varnost. Lastniki s svojimi zgradbami kvarijo videz čistega Lotmerka, lastniki psov in drugih domačih živali ne pobirajo njihovih drekcev na javnih površinah in kar je še huje, ljudje ob sobotah, nedeljah in praznikih prevažajo gnojnico in puščajo avte ter pozabljajo prižgane avtomobile pred gostilnami. Če z avtomobila odpada blato, ne očistijo javnih cest, ki so jih z uporabo onesnažili. Nezaslišano. Še več, ob nedeljah kosijo svoje zelenice, pozabljajo neregistrirana vozila itd. Vsega tega v Lotmerki ne bo več. Občinski svetniki so namreč izglasovali, da bo za vse to poskrbel občinski inšpektor ali z zakonom pooblaščena uradna oseba. Če vas bodo ujeli, da se vaš pes podela v parku, boste takoj plačali 5000 tolarjev (seveda če drekca ne boste počistili). Od 15.000 do 90.000 naj bi znašale kazni. Kdo pa je občinski inšpektor oziroma kdo pa bo občinski inšpektor? Naredite mi ta »pajzl« spet... Svetniki so izglasovali tudi svoj Inpo. Novi. Kot da občina enkrat že ne bi vložila 20.000 pozneje v zrak izpuhtelih nemških mark. Tokrat bo za lokalni pospeševalni center poskrbel Mikrokoz-mos. Kako lepo je živeti v Ljutomeru ali Juršincih. Še posebno, če si vizionar, če obljubiš, da boš podjetnike, ki bodo vložili v tvojo firmo, naučil iskanja po Internetu, če boš namesto njih po telefonu bombardiral Andreja Horvata in njegov Atena biro ter se tako v imenu in interesu ljutomerske javnosti dogovarjal o razvojnih 'projektih (mimogrede: s svojimi projekti in predlogi lahko sodeluje kdor koli in ne samo od občine »požegnane« firme), prebiral Uradni list, povedal, kje se da »fehtati«, kje se je mogoče zaposliti, za roko vodil podjetnike v banke, promoviral aktivnosti za razvoj malega gospodarstva, sodeloval pri vinskih turističnih cestah, svetoval pri financah, samozaposlovanju, davčnih vprašanjih itd., pri tem pa ti bo občina omogočila ISDN-linijo, zagotovila razliko sredstev za eno zaposleno osebo preko javnih del, na leto pa naročila projekte v vrednosti 200.000 tolarjev (brez materialnih stroškov), Obrtno združenje ti bo zagotovilo ogrevane poslovne prostore s telefonom in Internetom (samo 2 do 3 pisarne), upravna enota pa ti bo zagotovila samo enega strokovnega sodelavca z visoko izobrazbo, Kmetijska svetovalna služba pa strokovnjake za spremljanje projektov razvoja podeželja, Republiški zavod za zaposlovanje pa poskrbel za naročila za storitve in izvajanje aktivne politike zaposlovanja, pravne osebe iz vrst malega gospodarstva pa bodo vložile ustanovitveni vložek v minimalni vrednosti 200.000 sit in letno članarino v višini 100.000 sit. In potem naj še kdo reče, da se v Ljutomeru ni lepo ponašati z oznako »nevladna in neprofitna« organizacija. Kdo se iz koga norčuje? Mar v Ljutomeru res nič ne deluje, od občinske uprave do upravne enote, zavoda za zaposlovanje, obrtnikov in kmetijske svetovalne službe? Noje pa ljutomerska občinska uprava včasih res samaritanska. Od Mizarstva, škripajočega podjetja, bo odkupila parcelo po 2.000 tolarjev za kvadratni meter, neznanemu kupcu pa jo bo prodala po 1.150 tolarjev. Vsi tisti, ki ste pomislili, da bi jim lahko očitali negospodarno vedenje, pozabite. Tovarni, kiji grozi propad, je vendar potrebno pomagati. Ali pa pomagati neznanemu kupcu?! In čemu je iz občinskega gradiva tudi za 30. sejo izpadel ravno ta list, na katerem je vidno, za koliko so kupili del zemljišča? A. POTOČNIK intervju vestnik, 3- Kmečki sindikalni voditelj, podpredsednik Slovenske kmečke zveze in lokalni veljak vladne stranke SLS Namesto obdobja debelih krav obdobje debelih bikov Evgen Sapač, politik, ki nastopa v vlogi zaščitnika in patrona kmečkega življa To naj bi potrjeval s svojimi dejanji. V času, ko se je njegova stranka SLS povzpela na oblast, je praktično izgubil nasprotnika, s katerim bi se lahko bojeval. S človekom, ki mu je pred leti najedal živce z zaporo mejnih prehodov za dosego višjih cen pšenice, sedaj sodeluje, predsednikom vlade namreč. Zato naj bi bila to po sedanji sestavi oblasti za kmeta leta debelih krav. Naš sogovornik pa pravi, da je še vedno čas debelih bikov, ki ji ni mogoče prodati. Smo tik pred žetvijo, nedavno od tega je vlada določila cene pšenice pred letošnjo žetvijo, ki pa so povsem enake lanskim, če pri ceni upoštevava lanskoletni dodatek treh tolarjev, ki ste jih izposlovali. Pojavljajo se pomisleki, da kot vladajoča stranka, ki naj bi ščitila interese kmetov ■ in ima sedaj v rokah obe ključni ministrstvi, kmetijsko in za ekonomske odnose in razvoj, pozabljate na kmete in njihove vedno težje razmere gospodarjenja. »Osnovna cena pšenice je v primerjavi z lanskim letom višja za tri tolarje. Obljubljeno je, da bodo posledice suše sanirane iz proračuna brez dodatka k odkupni ceni. Vztrajal sem, da bi bila škoda po suši priznana v odkupni’ceni s petimi tolarji dodatka, podobno kot lansko leto zaradi slabe prežimitve. Obveljalo pa je, da se na osnovi popisov in ocen škode suše po občinah izpad pridelka nadomesti posebej. Na osnovi ocen bo pridelek manjši od tretjine do polovice. Zaradi tega so nerealne ocene, da bi v letošnjem letu lahko odkupili 80 tisoč ton pšenice, kot predvidevajo nekateri, kvečjemu lahko računamo na 70 tisoč ton, to pa zelo odstopa od sprejete strategije, po kateri naj bi zagotavljali polovico nacionalnih potreb po pšenici. Cena ni zadovoljiva in se bomo poskušali še pogajati.« Ali so ta pričakovanja realna glede na položaj v vladi? »Podporo s strani kmetijskega ministrstva imamo, je pa res, da drugo ministrstvo pri kakršnih koli pogajanjih vztraja na okopih čim nižje inflacije. Ob razmerju cen med moko oziroma kruhom in pšenico bi to razmerje preneslo 40 tolarjev za kilogram pšenice.« Trudite se, toda pomursko kmetijstvo je na psu. Kje je logika, ko sprejemate ceno rži, ki je prvič nižja od cene pšenice, pri določanju te cene se mi zdijo vaši dosežki neuspeh. To je ponovitev napake še iz časa stavke na mejnih prehodih. »Leta ’92 smo stavkali za pšenico, leto pozneje pa za živinorejo. Takrat smo postavili cenovna izhodišča za pšenico, za govejo živino in prašiče, ki so povsem zvodenela, saj so bile cene živine višje od današnjih. Podpisan je bil sporazum o cenovni politiki, ki se ga ni spoštovalo. V tem času je bilo veliko uničenega, tudi Pomurka z vsemi izvoznimi licencami na zahodne trge, in to ni samo problem strategije razvoja kmetijstva, ampak dejstvo, da nismo pripravili mikro ali lokalne strategije, kako se zaščititi v slovenskem prostoru. Tu so vaše ugotovitve pravilne, kajti interes predelovalne industrije in drugih dejavnosti kot tudi kmetijstva zunaj Pomurja je, da je kmetijstvo po svoji organizacijski kot tudi v predelovalni industriji v Pomurju na čim nižji ravni. Kajti na neki drugi, reciva ljubljanski lokaciji, se Pomurka ne bi sesula v prah. To je napaka nas, ki smo v kmetijstvu imeli neki politični vpliv, a nam tega ni uspelo ohraniti, in smo na dnu. Ohraniti bi morali vsaj to, kar je bilo že v prejšnjem režimu ali državi dobro zastavljeno. Sedaj pa je to težko popravljati, čeprav mislim, da ni vse izgubljeno. V primerjavi s hribovskimi kmetijami tudi naši kmetje na Goričkem nimajo nič boljših možnosti za obdelavo in niso deležni bonitet. Upam, da nam bo s pomočjo poslancev in ustanovitvijo zbornice regionalno kmetijstvo uspelo postaviti na trdnejša materialna tla.« Vzporedno s tem omeniva še problem živinoreje? »Problem je prodaja. Kmetijsko ministrstvo smo prevzeli z velikimi zalogami uvoženega mesa in z izdanimi dovoljenji za uvoz mesa in živine. Skupaj z ministrstvom smo poskušali ustaviti ta tok, kolikor se je dalo, kajti tu le ne moremo obiti nekaterih mednarodnih obveznosti države. Ne razumem edino tega, da se lahko z uvozom ukvarja vsakdo, celo kovinarji. Problem v živinoreji je zmanjševanje črede in na drugi tistega, kar imamo, pa ne moremo prodati, na denar pa kmetje čakajo kot na miloščino. Sprejete pa so bile izvozna premija in dodatne premije za predelavo v konzerve. Na upravni ravni so kljub vsemu bili določeni ukrepi, saj je zamenjan glavni veterinarski inšpektor dr. Vengušt. Letos do petnajstega junija je bilo uvoženih 137 tisoč.kilogramov mesa, drugi strani pa je to danes namesto zadruge s šest tisoč člani zadruga elite šeststotih. Odgovornost za to moramo pripisati vodilnim strukturam, in to vsem z organi upravljanja vred. Povedati moram, da se kot stranka nismo mešali v zadrugo. Je pa res, da so imeli vodilni člani stranke odločilno besedo v zadrugi. Kljub vsemu ne bi bilo potrebno uničiti tistega, kar nam je bilo dano po zakonu o zadrugah, ki bi nam zagotavljal vpliv v predelovalni industriji. Žal seje zgodilo po reku ,zlahka dobljeno, zlahka zgubljeno’. Z razprodajo deležev nismo rešili nič.« Zaradi teh neumnosti ste izgubili strateški vpliv v Tovarni sladkorja v Ormožu, to ustreza petstotim pitancem. Ta uvoz * čeprav je tudi po zaslugi tovarne sladkor- pa ne bi smel povzročiti takega zastoja pri odkupu, najbrž gre za stare zaloge in nekontroliran uvoz.« Kako ste lahko kot predstavnik ali zastopnik kmetov pristali na izvozne premije za mesarje oziroma izvoznike. Zakaj ne vztrajate pri plačilu dajatev ob prestopu pošiljke čez mejo. Ali tu ni tudi del vaše nemoči do LDS, če vemo, da v bližini predsednika vlade delujejo svetovalci, ki izhajajo iz predelovalnega ali trgovskega lobija. Primer je blizu, omenil boni člana nekdanjega poslovodstva Pomurke. Hkrati pa delitev stimulacij jasno kaže, da kot stranka podlegate lobiju živilskopre-delovalne industrije in vam kmet rabi le za kuliso. na pesa za kmeta ena od dohodkovno najbolj stabilnih poljščin. Z vstopom tujcev je lahko ogrožena tudi ta, kar ponovno kaže na pritisk ali potiskanje pomur-sko-podravskega kot najbolj izrazitega kmetijskega prostora v Sloveniji na obrobje. »Pri tovarni sladkorja je bil sindikat nemočen, sam sem sicer opozarjal na ta problem.« Zakaj država s strateškega vidika ni zaščitila tovarne pred vdorom tujcev. »Mi smo imeli majhen vpliv. Žal pa se je ob tej razprodaji v primeru Panonke pokazalo, da se njen položaj ni nič izboljšal, agonija se kvečjemu nadaljuje in brezno poglablja. Po drugi strani pa smo izgu- druga. Verjetno je imel omenjeni gospod pravno podlago za takšen pristop. Praktično gledano pa je to velika škoda, kajti kmetj.e v mlekarski zadrugi bi morali odločati in ni mi jasno, v kakšnem smislu je ogrožala ta zadruga interese Panonke, razen morda interese vodilnih.« Položaj pomurskih kmetov je najslabši v Sloveniji, čeprav hi glede na strateško pomembnost pri lastni oskrbi s hrano moral biti najboljši, kako lahko to kot sindikalist uskladite z zaščito interesov kmetov s preostalih področij, katerim je vaša stranka tudi kot opozicijska pomagala izboljšati položaj. »Te interese je težko usklajevati, zato moramo organizirati močan regijski sindikalni odbor sindikata. Čeprav na ravni ministrstva nimamo svojih ljudi, je žalostno, da se je položaj pomurskega kmeta najbolj poslal^al ravno takrat, ko so imeli naši ljudje iz regije v rokah kmetijski resor ne glede na politično barvo. Upam, da bo pri novem ministru vsaj malo več posluha. Toda od nas samih bo odvisno, koliko politične pretkanosti in enotnosti bomo zmogli, da s političnim pritiskom ta voz obrnemo nazaj in ga potisnemo navzgor. Premalo je, da jadikujemo, Itako nam je slabo, sami pa ne najdemo skupnega jezika za enoten nastop pred oblastjo.« Kako boste lobirali, če nimate vzvodov kapitala r svojih rokah, še posebno če se še enkrat ozreva na položaj pomurske predelovalne industrije, ki je v razsulu ali pa je v primetjavi z drugimi predelovalnimi giganti prešibka, na drugi strani pa se mi zdi, da ste kot stranka kljub vsemu v kapitalskem smislu preveč odvisni od teh gigantov. Podobno je tudi z zadružno zvezo in kmetijskim bančništvom, ki sta pod strankino kontrolo in od katerih ste kapitalsko odvisni. Zato bo nujno, da razbijete to kapitalsko organizacijo, oziroma je nujno, da se kapitalsko postavite na lastne noge. s tem tudi socialni položaj m tično na dnu ali da so kmetjj ® j. »Ugotovitev je točna. Trudimo se, da vsi dodatki pridejo k pridelovalcem, kajti v vseh državah, razen pri nas, je normalno, da se vsi prelevmani in dajatve iz kmetijstva vrnejo v kmetijstvo. Ostrejše bi moralo biti pobiranje dajatev ob prehodu blaga čez mejo. Po zadnjem pregledu na carini in zaradi pomanjkljive kontrole smo predlagali uvedbo takojšnjega plačila pristojbin in redno kontrolo transporta v Pomurki. Izgubili smo vpliv na predelovalno industrijo, ko smo ga po neumnosti zapravili, s 40-odstotnimi lastniškimi deleži. Kmetova kontrola od vzreje ali pridelave do prodaje je normalna povsod v Evropi, razen pri nas.« Kljub vsemu je celoten kmečki kapital koncentriran malo vstran od slovenskega spomenika kulture na Mikloševičevi in nanj nimate nobenega vpijva, mislim na zadružno zvezo in banko, čeprav kapital ustvarjajo tudi naši kmetje. Navsezadnje je sesuta tudi Panonka, k čemur so veliko prispevali nekateri vidnejši pripadniki stranke zaradi zaščite osebnih interesov ali neizživetih ambicij. »Ravno tu je problem. Mene osebno je sram, zadnjič, ko je bil občni zbor zadružne zveze, se je obravnaval problem Pa-nonke, nekoč paradnega konja. Prepričan sem, daje nujna zamenjava vseh struktur v zadrugi, in še takrat bo vprašanje, ali zadruga lahko pride na zeleno vejo. Po bili vpliv nad najbolj donosno kulturo. Z vstopom tujcev je lahko ogrožena pridelava. Tujci bodo, četudi so kmetje najprej zaščitili svoj interes, če ne s predelavo pa s prodajo sladkorja na našem trgu, uničevali naše kmete. Kot stranka smo kljub vsemu dosegli, da se delnice ne bi več odtujevale in ne bi prehajale v roke tujcem, čeprav sta vlada in tudi minister ukrepala malo prepozno. Iščemo rešitev v povezovanju zadrug, da bi zaščitili vitalne interese kmetov v predelovalni industriji, da ne bi prihajalo do nadaljnjih vdorov multinacionalk v predelovalno industrijo in da se ne znajdemo v podobnem položaju kot na Madžarskem. Žal smo krivi sami, predvsem odgovorni v zadrugi.« Kljub vsemu so pomembni strankarski ljudje na lokalni ravni v upravnem odboru zadruge. »To je žalostna resnica in dejstvo, čeprav se ob tem ne zavedajo, da si s prodajo žagajo vejo, na kateri sedijo, pa tudi zadruge ne bodo rešili.« To ni samo problem tovarne sladkorja v Ormožu z oponiranjem specializiranim zadrugam, ki naj bi dobile deleže v preostali predelovalni industriji, Panonka se je vmešala v lastniško strukturo tudi s pomočjo enega od vaših ključnih mož, te deleže pa sedaj odkupujejo vodstva podjetij. »Najbolj nazoren zgled je mlekarska za- »Ponovno moram pritrditi vaši ugotovitvi. Denarna moč se je dejansko koncentrirala v Ljubljani. Decentralizacijo je težko izvesti. Pogoj za razvoj je kapital po nekih normalnih pogojih, ki pa nam ga omenjene inštitucije ne dajejo. Po našem predlogu in ministrovi obljubi naj bi se vsaj večina ali vsaj polovica subvencij za kmetijstvo delila prek občin. Če dobimo predvidenih 10 milijard tolarjev, bi polovico tega denarja razdelile občine. Mi še vedno pošljemo v Ljubljano več denarja, kot ga dobimo nazaj.« To je nesporno, v položaju, v kakršnem je sedaj pomursko kmetijstvo s predelavo vred, je očitno, da ce- lotna akumulacija odteka iz primarnega sektorja. Prepričan sem, da v slovenskem kmetijstvu ustvari največ akumulacije, ki jo odžirajo drugi in tudi vaša stranka, ki posredno kontrolira agroživilski kapital. Zato boste verjetno morali vztrajati pri redefiniciji vaše politike do lokalnih problemov ne samo v smislu krepitve lokalnih skupnosti, ampak ponovnega oživljanja predelovalne industrije, vzemiva Pomurke. »S takšnim načinom ne bomo rešili problemov. Najbolj svež primer je ustanavljanje investicijskih skladov pri kmečki družbi, saj nam je bilo zagotovljeno, da bo imel eden od teh skladov sedež na našem območju. Toda izigrali so nas in s kapitalom, do katerega pridejo z lastninjenjem in certifikati naših kmetov in kupljenimi deleži naše predelovalne industrije, se bo ponovno odločalo v Ljubljani. Naj še enkrat ponovim: Prekmurje je finančno tako izčrpano, da se bo težko pobralo, še posebno kmetijstvo. Omenili ste tudi liberalizem, ki prihaja do izraza pri pogajanjih na vladni ravni. V vladi imamo devet resorjev, enega manj od liberalcev. Toda naš vpliv na proračun in kapital je komaj tretjinski, preostalo pa je pod kontrolo LDS, ki vidi le elito ali tistih pet od-■ stotkov bogatašev, od katerih lahko pričakuje oblastne koristi.« Ugotavljava, da je gospodarski položaj in pokurili, tudi tiste, ki so si nekdanjimi zaposlitvami, km djetjih se je začela pred dosegla svoj vrhunec s stečajiPK leti. To pa je ravno čas, izčrpale in je že načeta s06.'m. ko kmetje zanjo ne morejo Toda na pogajanjih pri doso/111^ nega sporazuma vas ni »Pri pogajanjih nas ni bi smo reprezentativni sindikat, manjka okrog tisoč članov- j eden od problemov, ki nam zv bi storili kaj več za izboljšanj P kmeta in njegovega socialni3 Socialna varnost kmetov je dobju zadnjih nekaj mesecev* šeststo kmetov odjavilo od p kojninskega zavarovanja. e nepopolno stopnjo nijiod 18 do 19 tisoč zavarm ne zagotavlja popolne socta Za sedanjo raven zavarovalTIie;ijiP-f rog 15 tisoč tolarjev, je na ben 10-krat večji pridelek ko1 mi leti. Ob tem se ne postavlja sanje socialne varnosti, amPa z jp tudi socialne negotovosti m jB daljnji razvoj in tudi Prevze vanjiij iiJ ■utska Sobota je VlWi izdala doslej^ \^Wa\og, z barvnimite’ AV^ai in dvojezičnimi (5 * angleščini) besedi-elektor jev. Kata-M 'U144 strani. V \ '1 ASjMoiiU bienale male * W Mej najobsežneje, •i ^tinktlndeset av-/v%Mndvajsetih evrop- 50 Hellmut Bru-A^CHnschinger iz selektor mag-A>CT.MustalaSW- ^ie iz Bosne 'm Nacionalni selek-h^džmovičt >" i' /I i . -«. Sv. Juriju ob Ščavnici osebni avto Zastava ska številka MS 68 70S. Avto še zdaleč ni nov, pa bo oškodovanec vesel, če ga bo dobil na . P° Če bi kdo kaj vedel o izginulem vozilu, naj P Vilko 113! 13. 7.), Gnas : Mura (petek, 18. 7.), Mura : Nafta (nedelja 20. 7.). Nogometaši Beltinec so z rednimi pripravami za novo tekmovalno sezono začeli v ponedeljek, ko je moštvo prevzel novi trener Milovan Tarbuk, ki je doslej vodil nogometaše Publikuma iz Celja. Zaenkrat vadi sam in, kot kaže, ne bo imel pomočnika. Prvi treningi so pokazali, da igralci uspešno prenašajo napore, ki so potrebni pri nabiranju kondicije. Tudi trenerja Tarbuka čaka zahtevna naloga pri oblikovanju povsem novega moštva. Beltinskega prvoligaša je namreč zapustilo kar 12 igralcev: Starovasnik, Jeraj, Sirk, Judež, Pirc, Novak, Šarkezi, D. Baranja, Šabjan, Cvikl, Gutalj in Vickovič. Bel-tinčani so si zelo prizadevali, da bi v svoje vrste pritegnili či-mveč domačih nogometašev iz okoliških klubov, kar pa jim ni povsem uspelo, saj nekateri si- vasi, ni blla iLajp^O B svetnikov sej Ml osnutkom, jn«" novali v Pr<=dl^ Tako bodo k n ujne11 4 -izvajati neka MeddrugimjeP vtol^h nadaljevanji <1 V ga pokopahsc^ 10P | Radencih. d^stf« munalno m ureditev javn dobit5/ bčevi ulici. P«* vrlCi ft ni h cest Turja njtaruM C' va-Orehovci,sa Ci, KaPe.^ naciji iS; cer talentirani želijo igrati v zahtevni P jjf Hi ir Pogodbe z beltinski’g/Ufi šem so na novo Dvoršak, Zorislav^'ned!1 A Zemljič, Dejan \ Kotnik, Kristjan A Mario Zver. Boštj^^ A Matej Forjan, bodo za Beltince fii ^—Una, Tratiš. $■( jp bodo za plei' Dvoršak f o . fP/ ranja’>Zko,^;/ KečanHadžiC' K Zver, ^en'rat k«‘B štvom tf Osterc m čakujejo Pa vfat«f Po odhod । jo 6, snika PaJ6itin^^^ comerc® /13- j : BeK^a. ‘ W ^Tronika X' an slovenske policije in združenja Sever Specialci na sejmišču * t sif Ut! $ $ borišče Pomurskega sejma v Gornji Radgoni v SO^®1®’orQStOra, S1” U. uri. Množica ljudi se je zbrala okrog označenega prost , J* je priletel helikopter, ki je nekaj časa ^®zdnad”ik- specialistu so se iz njega po vrveh spustili maskirani p p v kate- S^e policije Ti so potem napredoval, do prostora, v kate-L ?Wsu sejma razstava slovenskih opekarjev, počivozjlom, U, Uj'na sPecialcev, ki so se kolegom pridružili z o p Skorja«. Potem je skupina štirih maskiranih prkazala veščine, nazadnje pa so si obiskovalci se lahko »v z.vo j Wepno vozilo in razstavljeno orožje. Prikazom dela pripad-it, Alaine enote Ministr-^^"^“je zadeve R Slove-Hm. Radgoni sklenili i Hmv °b l.etošnieni dnevu pfen'6 P°Rc’ie 'n dnevom b^d^eev organov za PiuL ki so sodelovali lo^ajanju R Slovenije. I ^'StverT ie sicer bolj znano HiU.’, je dobilo po ak- P01ic’ie (Sever). k> Hnild? 'eta v Lju-imenovani Sfce’kibi bil naPe-s ženskim osamo-'IOženjePrizadevanjem. “ !t^ai organizirano notranje zadeve in lepemu številu drugih udeležencev slovesnosti sta spregovorila minister R Slovenije za notranje zadebe Mirko Bandelj in načelnik UNZ Murska Sobota Darko Anželj. Besedo je povzel tudi predsednik združenja Sever Davorin Bratuš in povedal, da so na izredni skupščini, ki je bila v soboto dopoldne v Gornji Radgoni, predlagali, da bi bil poslej dan slovenske policije prvega decembra, pač v spomin na leto 1989, ko so policisti (in drugi) preprečili protislovensko zborovanje v Ljubljani. Tudi naj bi na MNZ v Ljubljani uredili poseb ^7| Mnj, Do ?e’ spretnosti, moč ... demonstrirali tudi v »roko-k ^adi „i na prostem. Videti je bilo kot v akcijskih (k^blisi. e«alci so bili navdušeni. bdeve/6^^ ravni K>je\ Re8>jski od-teA ,u ne samo oni, utripaj ', i drugi. Kompaktnoplair11.! izdali v Angliji Kakoje tega? J V Belgiji smo imeli 1^'1 tam nas je slišal Ben Je vprašal našega menedi^J tra Barbariča, ali bi želeli Pj ~ -»a «e strinjal^/ ( CD. Takoj ^o se 1 pa ne. Tako nim,dajezelo bK dar me moti, da -1 ,£|;C biti, čeprav je ponje1" vkov pa je najboljši harmonikar v Makedoniji. Včasih je bila veliko pogostejša, danes pa so mlajše skupine prešle na sintetizatorje.« Nobene komunikacije s publiko ni bilo, samo golo igranje jazzovskih form, v katerih je dobil vsak član okteta priložnost za svoje improvizacije. Sključena drža in nekomunikativnost petdesetletnega Toma Harrella postaneta razumljivejši, če vemo, da je v študijskih letih zbolel za shizofrenijo in poskušal napraviti samomor. Njegova zadnja lanskoletna zgoščenka se imenuje Labyrin-ths. O nastopu zvezde večera. Peeja Weeja Ellisa in njegovega ansambla, ne kaže izgubljati besed, kajti oder in prostor pred njim se je spremenil v množično plesišče. S svojim jazzfunkdanceom je temnopolti šestinpetdesetletni Floridčan v Križankah pričaral razpoloženje ameriškega juga. Zabava je trajala krepko prek polnoči. In tukaj se prav gotovo ni končala, saj prihajata v okviru poletnega festivala v začetku julija v Ljubljano velikana jazza Gi-Iberto Gil in Maceo Parker. TOMO KOLES plošče ni dobiti nikje 'SZ preveč koinbtn 'e? ierai"1’! »To delam« glasbo, ker je J p0 hočeš delati n e nihče ne bi P0^bve4 brez čočka ne biti. Jaz imams vpli»« sem tudi z veselje® glasbo.« Pravijo, da ste kralj ciganske glasbe. £ »Jaz se ne hvalim rad' Drugi pravijo tako. .J »Bolje drugi kot jat- ‘ m f veliko glasbenikov. nemu ni uspelo to, kar) L. meni... To je to - AUDIO " ct^ g T S NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VAL® 1. STARING AT THE SUN - U2 . „ 2. THATS MY LIFE IN YOUR HANDS - Steve Hariey 3. LOVE TO LOVE YOU - The Corrs 4. ELEGANTLY VVASTED - lnxs 5. IF I NEVER SEE YOU AGAIN - Wet Wet Wel 6. ALONE - Bee Gees 7. LOVEFOOL - The Cardigans PREDLOGI: LISTEN TO ME PLEASE - Supertramp S RIBAMA JE NAJBOLJE - Davor Radolfi STAR PEOPLE 97 - George Michael LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČAS™1 1. SREČNA - Faraoni 2. TEBE Sl ŽELIM - Avia band 3. PLEŠEMO POD MAVRICO - Avantura 4. S TEBOJ - Nova legija 5. NE ŽELI Sl ME - Power Dancers 6. KO ZRELE TRAVE SPE - Braco Koran |k 7. KADAR BOŠ OB NJEJ ZASPAL - Irena Vrčkovn^ PREDLOGI: NORO - Vladimir Samec PORTUGALSKA AL KAK ŽE - Ml 2 * ČUTIM TE - Društvo mrtvih pesnikov LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAK°N' 1. MAMA - Stoparji 2. SLOVENCEM V POZDRAV - Slovenija 3. SLOVENSKA POLKA - Slovenski kvintet 4. MILKA - Šaleški fantje 5. PTIČICA - Ekart 6. NAJ BO VESEL TA DAN - Tornado 7 GASILKA HEDVIKA - Igor in Zlati zvoki PREDLOGI: ŠPAROVNI GORENC - Zarja „nika LJUBČEK MOJ, NIČ NE BO - Ans. Grega Avse KOMU JE MAR ZA LETA - Dan in noč Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 10. julija 1^ giast Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, M I— Kupon št. 27 Glasujem za skladbo - tuja: domača: ________ narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: č?dsevi mladosti * tH iti ,i» (fr tli1 ■S' liti Bili smo S. razred ^e seje začelo, »čelo pred osmimi leti. Bila so leta troštva, Postala so leta prijateljstva, line bodo nikoli pozabljena. smo vse - »šolci, prijatelji... “ili smo pridni, nagajivi, dobljeni, prepirljivi ... "t nikoli več ne bo tako, dleta se ne bodo vrnila. 7®» je slovo, težkega slovesa, solze, duša, srce vedo, Wbilo lepo. j'0 so najlepša leta ® bili smo tim, 1 > smo 8. a-razred, 'letih 1989-1997. Wja Zagorc, s. a OŠ Sveti Jurij Mleko - najpijača Bilo je nekega zimskega dne, ko je grofov kočijaž peljal kralja iz sosednje dežele h grofu na pokušino najboljših vin na svetu. Na poti do tja pa sta oba s kočijažem zamrznila. Konj seje odpel od kočije in zdirjal do gradu. Tam so že vsi čakali nanj. Končno so zaslišali topotanje kopit. Ko so videli, da kočije ni, so jo šli iskat. Kmalu so našli zamrznjenega ko-čijaža, kralja pa ni bilo nikjer. Kočijaža so nesli v kuhinjo, kjer se je hitro »stopil«. Dali so mu vroče vino in kmalu je oživel. Potem so šli ikat še kralja. Našli so ga v senu v nekem starem skednju, kjer je pil mleko. Zraven Spomini na vrtec Rada sem hodila v vrtec. Tam mi je bilo zelo lepo. d tč je sestavljena iz kitic. k Wje ali kratke, p Uh je malo ali več. ^»sestavljene iz besed, Mačjive, resne ali žalostne. Nevedno več kot kitic. je sestavljena iz kitic, % besed n°ve besede, tlr-„ ' 4 Na izletu Peljali smo se na Ptuj. Ogledali smo si ptujski grad. Potem smo se peljali k nekemu stricu. Pripovedoval nam je o Kurentih. Petra smo oblekli v masko. Bil je zelo zanimiv. Nato smo se peljali na kosilo. Tam smo tudi videli, kako so čistili akvarij. V njem bodo imeli ribe. Vlak nas je peljal po mestu. Z avtobusom pa smo se peljali na farmo jelenov. Nato smo se vrnili domov. Res je bilo lepo. JURE VIRAG, L raz. OŠ Odranci mina. Zgodilo se je, da je mami SANJA RAŠČAN, 2. a OŠ Turnišče M. Sobota K Pišite, rišite s 41 uspehi Vh%aTValnega od-kot 1' SU' tet in lep„ A ? lePega -» ko?1 Ze od W 'X Je bila tudi neJe Pa se ukvarja z odbojko, rokometom, košarko in atletiko. Odkar je začela delovati šolska košarkarska liga, pa seje bolj posvetila košarki. Na tekmovanjih je bila vseskozi proglašena za najboljšo igralko tekme. Odlične rezultate je dosegala tudi na drugih tekmovanjih. Končala je 8. razred in se odločila, da bo nadaljevala s šolanjem na Gimnaziji M. Sobota, v programu, kjer bodo dali poseben poudarek športu. Kaj se bo zgodilo v njeni prihodnosti, še ne vemo. Pustimo se presenetiti. Mogoče bomo čez čas brali na naslovnicah znanih medijev njeno ime. STAŠA MILUŠ1Č, 8. a OŠ Gornja Radgona njega sta bila star mož in mršav maček. Ni bilo časa za vprašanja, kaj se je zgodilo, ampak so ga hitro zbasali« v kočijo in vse skupaj odpeljal v grad. Tudi njim so ponudili vroče vino, a se ga ni nihče Sola gre na počitnice Tudi šola se veseli počitnic. Tovornjak jo bo odpeljal na morje. Cele dneve bo čofotala v vodi. S sebe bo oprala vso umazijo. Poslušala bo valovanje morja, ne pa direndaja razigranih otrok. S počitnic se bo morala vrniti prej za tiste, ki so med šolskim letom lenarili, da si bodo lahko popravili slabe ocene. ANDREJA ANTOLIN. 3. raz., OŠ Odranci Ko sva prišli s sestrično Andrejo prvič v vrtec, mi je bilo nekam čudno. Vsi so se na veliko igrali. Pridružili sva se deklici Patriciji. Postale smo prijateljice. Včasih sva se z Andrejo skregali, a čez čas sva se »zmirili«. V vrtcu Floki Ali ga poznate? Je zelo lep, nagajiv in samo moj - Floki. To je moj kuža. Star je tri mesece. Rad se igra z mano. Večkrat tudi nagaja. Veste, kako? Po dvorišču skriva čevlje in trga papirčke. Vsako jutro najdem pred vrati copate sosedovega malega Benja- sodelujte tudi ko ste na počitnicah! dotaknil. Vsi so hoteli mleko, a grof ga ni imel. Hitro je poslal vse grajske sluge, da so pripeljali iz vasi čredo krav. Pomolzli so jih in dali kralju piti mleko. Poskusil ga je tudi grof in bilo mu je dobro. Od takrat so vsi pili samo mleko. DAMJAN MLINARIČ, 5. raz. OŠ Mala Nedelja smo imeli malico in kosilo. Nekaj časa me starši niso prijavili h kosilu, zato sem gledala, kako so drugi jedli. Potem je mama tudi mene prijavila. V vrtcu sem rada risala. Najbolj pa sem bila jezna, ko sem morala domov. MATEJA ZADRAVEC, 3. raz., OŠ Odranci ogrizel rože na cvetični gredi. Toda vseeno ga imam zelo rada. Spi v svoji uti. Nekega dne ga je mama privezala na verigo. Bil je zelo žalosten, ker ni bil več svoboden. Jokal je in ni hotel jesti. Zato ga je spustila z verige. Noč je prespal pred vrati naše hiše. plavanja Učenci 4. in 5. razreda OŠ IV smo imeli plavalni tečaj na kopališču v Murski Soboti. V sredo se nas je zbralo 12 neplavalcev. Pod vodstvom učitelja Janija ter učiteljic Nade in Mariške se nas je kar 6 naučilo plavati. Tako nimamo več strahu pred vodo. Pota-plajmo se, drsimo in tudi skačemo v vodo. Na kopališču smo preživeli zelo lep teden. Vsak dan smo imeli v restavraciji zelo dobro kosilo. Veseli in hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili teden prijetnega_ bivanja na kopališču. UČENCI 4. in 5. razreda OŠ IV M. Sobota Kokoš Kokoš je najbolj razširjena domača pernata žival. Najdemo jo tudi na našem dvorišču. Podnevi hodi okrog hiše, zvečer pa odide v kokošnjak. Prehranjuje se s pšenico in deževniki, ki jih nalovi na vrtu. Kokoši so zelo koristne živali, saj nam »dajejo« jajca in meso. Spomladi pustimo nekaj jajc, da se iz njih zvalijo piščančki. Preden pokukajo iz jačne lupine, jih mora koklja greti tri tedne. Najprej so pokriti s puhom. Nekaj časa hodijo za kokljo, ki jim išče hrano in se zanje zelo boji. Tudi mi bomo imeli kmalu piščančke. CVETKA BELEC, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici Kopališče Najbolj sem se veselila, ko nam je učitelj rekel, da se bomo hodili kopat v kopališče. Prvi dan smo se učili plavati. Delali smo različne vaje. S sošolci smo se v vodi igrali in »tunkali«. Ko smo prišli ven, smo se sončili in se pogovarjali. V kopališču smo imeli tudi kosilo. Dnevi kopanja so prehitro minili. Bilo je zelo lepo. MARINA KOLAR, 5. raz. OŠ IV M. Sobota Na plavalnem tečaju Zjutraj smo se zbrali pred šolo in pričakali avtobus. Na poti v Mursko Soboto so vstopili tudi učenci iz Bodonec. Ko smo se pripeljali v M. Soboto, smo šli najpe-ej v trgovino. Kupili smo si hrano in pijačo ter odšli proti pokopališču. Tam smo se preoblekli v kopalke in začeli s tečajem plavanja. Najprej smo imeli pogovor, nato smo vadili drsenje na vodi. Enim je šlo boljše, drugim slabše. Nekateri pa so že znali plavati. Oni so plavali po svoje. V moji skupini so bili samo fantje. Ob pol dvanajstih smo šli vedno na kosilo, nato smo počivali, potem pa smo se spet učili. Vračali smo se ob pol štirih. Na tečaju smo se imeli lepo. Bilo je nepozabno. VEDRAN LAZAREVIČ, 3. b OŠ Grad fes 14 naših krajev ODPRLI IN BLAGOSLOVILI KOVAŠKI MUZEJ - Pisali smo že, da se je Anton Horvat iz Razkrižja odločil urediti kovaški muzej, v katerem bodo shranjeni staro orodje in razni pripomočki za to staro obrt. Pred je bilo vse nared za otvoritev in blagoslovitev. Prireditev, na kateri se je zbralo kar precej ljudi z levege in desnega brega reke Mure, je uradno organiziralo Turistično društvo Razkrižje. (Foto: J. G.) Sebeborski zgled za vzorec N slogi je moč! V zadnjih treh letih in pol so v Krajevni skupnosti Sebeborci zgradili vrsto komunalnih in drugih objektov širšega pomena, na katere so lahko upravičeno ponosni Vsega tega pa ne bi zmogli brez velikega odrekanja krajanov, ki so pokazalil pripravljenost, da z gmotnimi sredstvi podprejo uresničitev številnih naložb. Podatek, po katerem so gospodinjstva v povprečju prispevala s pomočjo krajevnega samoprispevka po 4.000 DEM v tolarski protivrednosti, je dovolj zgovoren. Tako so lani dokončali zelo pomembno naložbo, to je primarni vodovod, ki poteka od Puconec do Sebeborec. Njegova vrednost znaša 22 milijonov tolarjev. Velja dodati, da so vaščani sodelovali z deležem po 200 nemških mark na gospodinjstvo, ker pa je na vodovod priključenih 156 gospodinjstev, se je na ta račun nabralo več kot 30.000 DEM. Približno 1,3 kilometra dolga vinska cesta oziroma cesta v gorice, kot so jo poimenovali, pa jih je stala nad 8 milijonov SIT. Pri tem so dobili iz sredstev nekdanje soboške občine 2,4 milijona, preostalo pa so prispevali vaščani, lastniki počitniških hišic in druge posesti. Odvisno pač od njene velikosti in lege je njihov delež znašal od 200 do 1.200 DEM. Poleg tega so iz krajevnega samoprispevka zagotovili okrog milijon tolarjev. Nič manjšega pomena ne pripisujejo asfaltiranju občinske ceste od križišča s Puconci do Sebeborec v dolžini 1,8 kilometra. Tu se je izkazala Občina Moravske Toplice, ki je skoraj v celoti financirala to pomembno naložbo v vrednosti okrog 42 milijonov tolarjev. Že prej pa je svoj prispevek dala Krajevna skupnost Martjanci v višini 1,5 milijona, v kar je zajet tudi samoprispevek krajanov Sebeborec, s čimer je bilo omogočeno asfaltiranje 170 metrov cestnega odseka. Nazadnje končana naložba širšega pomena pa je letošnja gradnja vaškega vodovoda v Sebeborcih. Njegova dolžina je kar 13 kilometrov, skupaj z vsemi priključki pa je stal 27,5 milijona tolarjev. Od tega zneska so uporabniki vodovoda, med katerimi so tudi lastniki počitniških hišic, prispevali 19,5 milijona tolarjev. Pri tem je šlo za delež 120.000 in 6.000 SIT, namenjen za premostitvene obresti. Krajevna skupnost Sebeborci je primaknila 4 milijone, s čimer je omogočila gradnjo 22 hidrantov in 4 priključkov za skupne vaške potrebe, kot so šola, vaško-gasilski dom, nogometno igrišče in pokopališče. Kot pravi prejšnji predsednik Krajevne skupnosti Martjanci in zdajšnji predsednik vseh gradbenih odborov v Sebeborcih, prof. Edvard Stojko, so na dosežene rezultate upravičeno ponosni. V zvezi s tem omenja velik prispevek krajanov v denarju in prostovoljnem delu pa tudi to, da so uspeli pridobiti precejšnja finančna sredstva od nekdanje soboške občine in zdajšnje Občine Moravske Toplice. Vse to jim omogoča kakovostnejše življenje, ki ga sami v tem trenutku ne bi zmogli financirati. »Znova se je potrdilo, da je v slogi moč, zato se krajani ogrevajo še za uresničitev drugih načrtovanih projektov. Med njimi zavzemata prednostno mesto gradnja kanalizacije in razširitev mrliške vežice,« poudarja prof. Edvard Stojko. MILAN JERŠE Krajevna skupnost Dobrovnik O samostojni občini se še niso dokončno odločili ! •a Letos so obnovili tudi spomenik svetemu Janušu. '*t| Hi V krajevni skupnosti imajo kar trinajst društev - Prihodnost v vinogradništvu in V krajevno skupnost Dobrovnik spadata poleg vasi Dobrovnik še vasi Strehovci in Žitkovci, v njej pa je T600 prebivalcev. Trenutno krajevna skupnost spada v lendavsko občino, vendar pa je veliko krajanov pred časom izrazilo željo, da bi postali samostojna občina. Glede odločitve o tem so si vzeli nekaj časa za premislek, da pretehtajo, kaj bi status samostojne občine za njih dejansko pomenil. Katarina Kovač, ki je lani postala predsednica sveta krajevne skupnosti, je o načrtih za samostojno občino povedala: »O tem naj bi menda imeli referendum decembra in kakor se bodo ljudje odločili, tako pač bo. Dejstvo pa je, da moramo natančno pretehtati, ali je to za razvoj naših krajev pametna poteza, predvsem s finančnega vidika. Mislim, da se glede te poteze ne smemo prenagliti. Za zdaj spadamo v lendavsko občino in z njo tudi dobro sodelujemo in mislim, da občina, odkar sem jaz predsednica sveta KS, nima mačehovskega odnosa do naših krajev, saj nas podpira pri naših načrtih, čeprav nekateri trdijo, da v preteklih letih ni bilo vedno tako. Vsekakor pa bom jaz glede tega zagovarjala interese večine krajanov, kakršni koli že bodo.« V zadnjem obdobju so v Dobrovniku popravili most čez potok Bukovnico, na pokopališču so uredili razsvetljavo in obnovili spomenik padlim v vojni. Uredili so tudi kuhinjo, sanitarije in nekaj prostorov, namenjenih družbenim dejavnostim v kulturnem domu. V Strehovcih so zgradili mrtvaško vežico, gramozirali so vinske poti v krajevni skupnosti, v Žitkovcih pa je največja naložba, vredna 3,5 milijona tolarjev, ureditev ulične razsvetlja- Pri Mercatorju so se odločili, da zapro trgovino v Stogovcih, ker menda ni prinašala dovolj dobička, delavce pa prijavijo na Zavodu za zaposlovanje. »Ne, trgovina mora ostati,« je rekla poslovo-dkinja Majda Maučec in se odločila za samostojno obrtno-podjet-niško pot. Še več: zaposlila je dve trgovki - natakarici, saj je ob trgovini še okrepčevalnica. Odkar imajo v Stogovcih zasebno trgovino, je ponudba boljša in vsi so prijazno postreženi. - Fotografija: B. Macuh ve. V referendumskem programu, ki so ga izglasovali decembra, pa je med drugim predvidena še gradnja kanalizacije in čistilne naprave ter asfaltiranje nekaterih cest. Potem ko je tekstilno podjetje z Otiškega Vrha prenehalo s proizvodnjo v svojem obratu v Dobrovniku, so v krajevni skupnosti ostali brez proizvodnih obratov. Ljudje hodijo delat predvsem v Lendavo, Mursko Sobote in v podjetja v sosednjih krajih, nekaj pa jih je zaposlenih tudi v tujini. Tudi obrtnikov in podjet- ŠRATOVCI, NEGOVA - Prostovoljno gasilsko društvo Šratovci deluje že od 1910. leta in je še zdaj glavna organiziran sila na vasi. Tudi zato, ker sta v društvu v povprečju po dva člana posameznega gospodinjstva. V nedeljo, 22. junija, so gasilci pripravili svečanost, na kateri so prevzeli sodobno orodno vozilo, vredno 7.200.000 tolarjev. Na občinskem gasilskem tekmovanju Občine Gornja Radgona, ki je bilo ob lovski koči pri Negovi, so pri članih A zmagali gasilci iz Podgorja, pri članih B gasilci iz Apač, izmed članic pa so bile najboljše gasilke iz Spodnje Ščavnice. Vsi so se uvrstili za regijsko tekmovanje, ki bo v septembru v Lendavi. (F. KI.) LIPA - Gasilci v Lipi so aktivni tudi v tem času. Pripravljajo namreč dobrodelni koncert, katerega izkupiček nameravajo porabiti (poleg drugih fi- nančnih virov) za naku orodnega (kominiranega) vozila. V kratkem bodo skupaj s folklorno skupino kuda Beltinci obiskali mesto Neu Anspach v Nemčiji, saj so od tam prejeli lani gasilsko vozilo. Dva člana PGD Lipa sta bila na usposabljanju za delo z dihalnimi aparati. (J. Ž.) Darja Kosi, rojena Marinič, iz Ključarovec in Mirko Banfi iž Črešnjevec sta bila pobudnika srečanja dijakov, ki so pred 40 leti obiskovali nižjo gimnazijo v Gornji Radgoni. Takrat jih je šolanje sklenilo 43, na srečanje pa jih je prišlo 27, Nekateri tudi iz oddaljenih območij: Ljubljane, Hrvaškega, Nemčije. Gimnazijci, zdaj ljudje v najlepših letih svojega življenja, so se zbrali v prostorih OŠ Gornja Radgona, nato so se na pokopališču poklonili spominu sošolcev, ki so žal že umrli, nato pa so se sešli pri gornjeradgonskem gradu, kjer so pred štirimi desetletji »gulili« klopi. Na srečanju se jim je pridružil njihov nekdanji učitelj Franc Strgar. Živijo pa tudi učiteljice: Vera Golar, Francka Kolbl in Marta Hojs. - Fotografija: L. Kramberger MURSKA SOBOTA - Tik pred dnevom državnosti je izšla druga številka Soboških novin, glasila Mestne občine Murska Sobota. V nakladi sedem tisoč izvodov so ga brezplačno prejela vsa gospodinjstva mestne občine. V junijski številki je največ pozornosti namenjeno Soboškim dnevom, preberemo pa lahko tudi intervju z novim županom Antonom Slavičem. Poleg tega je govor o mestnih četrtih, gospodarskih in kmetijskih temah, kakor tudi o drugih področjih.. M. J. MURSKA SOBOTA - Na nedavni seji mestnega sveta so bili kot predstavniki ustanovitelja v svete osnovnih šol imenovani: Drago Šiftar, Tibor Ci-giit in Ludvik Škaper (OŠ I), Ana Svetec, Alojzij Strupi in Rudolf Horvat (OŠ II), Marjan Vlaj, Ivan Karoli in Janez Obal (OŠ lil), Alojz Smodiš, Jože Meolic in Stanko Kovač (OŠ Bakovci). V svetu soboškega vrtca pa bodo poslej sedeli Marjeta Gomboc, Nadja Ivanc - Miloševič in Brigita Perhavec. Sicer pa je Dane Katalinič dobil pozitivno mnenje za ravnatelja vrtca, Erna Lukač za ravnateljico glasbene šole pa ne. M. J. nik0V je ukvarjajo pren . dnimi dejavn s ju Je pa 26 'majo ^ društev, saj i^J oziroma skupi ■ ^1 društva, ledal’.& ti,«je P0^ so M ki obiskova 4 mejo. P°znaX* Ul slovensko > jc A sebi pritegne .Ul cev, vendar A izbojšati- ljudje da bi bl' %j*M osveščen^ veliko n« |jM ki .venda'. jaP M in s pl gli, da S 1110 «0 PfilZ Lam so/J »i« oi»enja le . v 1 bronak, k ic6 j lo trške šteje ie 11 j/ so ga le , kra?- 'li tudi pecj leta 1644- K ^3- julij 1997 It naših krajev lnsko društvo Hupkači iz Okoslavec čutiš vse manj. Na koncu pa še tisti veličastni občutek, da si prišel na vrh. Še posebno lep je ta občutek na vrhu Triglava. Krepijo pa se tudi prijateljski odnosi med ljudmi. Pomembno pa je tudi, da hodiš v pravem tempu, saj le tako lahko čim več vidiš in doživiš.« Med drugimi planinci, s katerimi se med potmi srečujejo, so planinci iz Okoslavec znani tudi po svojem pozdravu »hup-hup-hup- hupkači«, ki ga zakričijo, ko pridejo k planinski koči ali ko v o © O Krst na Triglavu je nekoliko boleč Prehoditi slovensko planinsko transferzalo -enkrat v planine, se nad njimi navduši i'"'Wiz Okoslavec se se-v^njetnem okolju Kuplje-V^kki je bila pred dve-izbrana za Vestnikov o VB^kjer se dogovarjajo, vrhe bodo osvojili v L**'Predletom 1992 so bili Vj'"1 vasi člani drugih pla-ker pa so ugotovi-V®^'lta samostojno hkJ'y’ka tudi ustanovili in K^ielO« članov, med jjlu^h drugih krajev. Ime L?’ so si nadeli po ptiču, ki F^hakvasi. Ik^vo je zanimivo že to. ■Krajša vas samostojno M^Mtvo, ki vsako leto ■MK1'14 kar nekaj zanimivih ■K^ah.In od kod tak- /a ’ Ivan Marnom Skoraj vsakdo. ■K?0™' dražbi v planine, se navduši. Mar-■V govoril, zakaj smo da hodimo v plani- kapo, saj ob nevihti precej rado zapiha. Vendar pa mi običajno začnemo s pohodom že navsezgodaj in tako do druge ure popoldan že pridemo do cilja in se izognemo možnim popoldanskim nevihtam. Popoldne v planinski koči počivamo in se zabavamo.« V društvu si prizadevajo, da bi sčasoma prehodili planinsko transverzalo, ki poteka od Pohorja prek Triglava pa vse do morja. Pogovarjali so se tudi o izletih v tujini, a so ugotovili, da bi jih to precej stalo, saj je s planinarjenjem po Avstriji in drugih gor- • skih deželah veliko stroškov. K temu je podpredsednik društva Marko Vaupotič dodal: »Poleg dobre družbe je pomembna tudi ljubezen do planin. Ko si v planinah, dejansko odložiš vse skrbi, ni radia, televizije, popolnoma si izoliran od vsakdanjih skrbi. Občuduješ lepoto narave. Iz dneva v dan čutiš, da imaš več kondicije, vse bolj si prezračen, vesel. Tega, kako človek doživlja planine med pohodom, z besedami preprosto ne moreš opisati. To moraš doživeti. Najmlajši pohodnik, kije doslej šel z nami, je bil star šest let, najstarejša pohodnica pa 52 let. Doslej so vsi pohodniki napor prestali brez večjih težav. Največje težave so običajno prvi dan pohoda, naslednje dni bolečine gredo od nje. Poti so jih doslej vodile po Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Pohorju ter drugje in kot pravijo, Slovenija ima toliko planinskih lepot, da potrebuješ vse življenje, če jih hočeš odkriti in spoznati. Najprimernejši čas za pohode so seveda poletni meseci in Hupkači jih bodo tudi to poletje izkoristili. Poleg štiridnevnega pohoda na Triglav načrtujejo še osvojitev Porezna, Visokega Kanina, Vogla in nekaterih drugih vrhov. Čeprav smo v pokrajini ob Muri precej oddaljeni od planin in čeprav pri nas ni tradicionalne kulture planinarjenja, se planinci iz Okoslavec strinjajo, da je vedno več ljudi, ki se navdušujejo nad izleti v planine, ki jih poživijo, sprostijo in v katerih lahko doživijo pristen stik z naravo. JOŽE GABOR Foto.: člani planinskega društva — RADENCI - Zdraviliš-____ če Radenci je kupilo nov aparat za utra zvok srca z barvnim doplerjem s sondo za žile, ki sicer omogoča preiskovanje srca in njegovih struktur. Poslej bodo lahko ugotavljali pretok in pritisk v srcu ter morebitne bolezenske znake. (J. Ž.) V katastrski občini Lipovci so bile v zadnjem desetletju zelo pogoste zahteve po novih zemljiškokatastrskih izmerah To je bilo slišati zlasti od različnih krajevnih dejavnikov pa tudi od predstavnikov nekdanje soboške občine. Te zahteve so bile po mnenju strokovnjakov utemeljene. Kljub večletnemu intenzivnemu prizadevanju nekdanje občinske geodetske uprave se ni bilo mogoče dogovoriti za državno sofinanciranje. Tako je bila lanskega junija ponovno posredovana zahteva Krajevne skupnosti Lipovci in Občine Beltinci po ugotovitvi in izmeri dejanskega zemljiškokatastrskega stanja v naselju Lipovci. Pri tem jih je Območna geodetska uprava Murska Sobota obvestila o potrebnih postopkih, stroških izmere in možnostih sofinanciranja Geodetske uprave RS v okviru letnega proračuna geodetskih del za leto 1997, zato so s soglasjem Občine Beltinci in KS Lipovci začeli z aktivnostmi za zagotovitev potrebnega denarja. Po velikih prizadevanjih sp za novo.izmero med množico interesentov v Sloveniji uspeli pridobiti daleč največji znesek sofinanciranja Geodetske uprave RS. Znesek sofinanciranja države znaša namreč namesto običajnih 25 odstotkov kar 50 odstotkov oziroma več kot 8,8 milijona tolarjev. Za novo izmero v katastrski občini Lipovci je bil z javnim razpisom izbran izvajalec del, pri čemer je sodeloval tudi predstavnik beltinske občine. Na podlagi sklepa Geodetske uprave RS (18. aprila 1997) o uvedbi nove.zemljiškokatastrske izmere v lipovski katastrski občini je izvajalec začel z delom, in sicer z rekognosciranjem terena, projektom geodetske mreže, izdelavo fotoskic iz letalskih posnetkov itd. Nova izmera bo omogočala kakovostno ureditev zemljiškokatastrskega stanja nepremičnin v naselju Lipovci, ki bo v veliko korist sedanji in še mnogim naslednjim generacijam. Pri tem bodo znašali prihranki krajanov pri geodetskih meritvah več deset milijonov tolarjev. Vedeti je treba, da znaša cena meritve posamezne parcele v običajnem geodetskem upravnem postopku na območju zazidalnega načrta najmanj sto tisoč tolarjev. Število parcel, ki so zajete v območje nove izmere, pa je približno 850. Izvajalec nove izmere, podjetje Geotim, pristaja na to, da se v skrajnem primeru del pogodbenih finančnih obveznosti za novo izmero prenese v začetek leta 1998. MILAN JERŠE BS? ZdaJ 1 Se ne W Md bomo V skladu z letošnjimi razpoložljivimi gmotnimi sredstvi mestnega proračuna bo za delovanje petih mestnih četrti na voljo petnajst milijonov tolarjev ‘O no- Pohoda BBS* naša BS* Witi Jezelo Največ denarja bodo očitno porabili v Mestni četrti Center, kjer nameravajo urediti več zadev, zlasti na komunalnem področju. Tako naj bi uredili javno razsvetljavo v Slomškovi in v delu Cankarjeve ulice, kjer nameravajo urediti tudi cestišče pred bloki. V ta sklop spada tudi ureditev cestišča v Gregorčičevi in Stari ulici ter pločnika od hotela Diana do hotela Zvezda v Slovenski ulici. Poleg tega načrtujejo projektno dokumentacijo za kanalizacijo v Slomškovi in Kocljevi ulici, zamenjavo granitnih kock z asfaltom v Ulici arhitekta Novaka, v prihodnje pa naj bi v tej mestni četrti poskrbeli še za ko- .■,u dn°8avice- kav*e in lesarsko stezo. Tudi v Mestni četrti Ledava predvidevajo postavitev javne razsvetljave, in sicer v Ledav-skem naselju in ulici Plese, kjer bodo uredili tudi cestišče. Prav tako naj bi uredili kanalizacijo v Ulici ob progi in uredili križišče med Gregorčičevo in Lenda- vsko ulico, pri čemer bi lahko začel delovati tudi semafor. V Mestni četrti Park bo na vrsti ureditev javne razsvetljave v Prežihovi in Kopitarjevi ulici ter cestišča v Ciril Metodovi ulici. V Mestni četrti Partizan so se odločili za postavitev javne raz- svetljave v ulicah Jusa Kramarja, Trstenjakovi in Štefana Kuharja. Tam je predvidena tudi enostranska ureditev pločnikov. Pomembna bo tudi naložba v gradnjo kanalizacije v Južni, Žitni in v delu ulice Ivana Regenta. Nato bo sledila še dokončna uredilitev južnega zbiralnika. V Mestni četrti Turopolje pa načrtujejo asfaltiranje križišča med Kroško in Tomšičevo ulico, nadalje asfaltiranje Kajuhove ulice, ureditev njenega podaljška vzporedno s Kroško ulico in križišča z bližnjo Tišin-sko ulico. M. JERŠE Tako imenovano južno sadje, med katero uvrščamo tudi limone, seveda .kupujemo v trgovinah, ker v naših krajih pač limonina drevesa ne rastejo. Ne bo držalo! Antolašičevi iz Petišovec so uspeli vzgojiti limonino drevo tudi v našem podnebju, dalo je 100 limon, kar pa je več kot dovolj za domačo porabo, zato njim pač ni treba po limone v trgovino. Med družinskimi člani, ki skrbijo za drevo (in pobiranje sadežev), je tudi Melanija. - Fotografija: J. Žerdin MURSKA SOBOTA - Komisija za varstvo okolja bo le-— tos nadaljevala z več projekti. Med drugim bodo v večji meri skrbeli za nadzor zraka v Murski Soboti, izboljšanje ekoloških razmer in odpravo divjih odlagališč, urejenost mestnega parka in otroških igrišč, pločnikov in parkirišč ter za energetsko varčevanje, razpisali pa bodo tudi raziskovalne naloge na te teme. M. J. MURSKA SOBOTA - Tudi na junijski seji sveta županov ___ iz devetih občin, ki so nastale na območju bivše soboške občine, se niso mogli dogovoriti o delitveni bilanci javnih zavodov. Zato se bo morala komisija za delitev premoženja dokončno odločiti o usodi vloženih proračunskih sredstev nekdanje velike občine v javne zavode. M. J. 16 Reportaža OTI ivian eve Soboške dneve je začel soboski Big band pod vodstvom Ernesta Lukača. Takrat se je množica šele začela zbirati, proti koncu koncerta pa je bilo ljudi veliko veliko več. da" Ljuoijana ima svoj Murska Sobota pa Precej velikopotezno je primerjati soboško petdnevno rajanje s tema velikima festivaloma, ki imata dolgoletno tradicijo. Pa kljub temu, prebivalci mestne občine Murska Sobota in številni iz ožje in širše okolice z obeh strani Mure so v teh dneh dobili mogoče še več, kot si vzame marsikateri prebivalec večjega kulturnega središča. Po nekaterih izračunih naj bi se v petih dneh v parku zbralo kar šestnajst tisoč ljudi. In ker je bilo prireditvi naklonjeno še vreme, je bila pravi zadetek v črno. Dnevi v številkah V petih dneh se je na odrih zvrstilo kakšnih petindvajst dogodkov, če pri tem sploh ne upoštevamo vseh nastopajočih. V sredo in četrtek je bilo tri tisoč ljudi, v petek in soboto štiri in v nedeljo dva tisoč ljudi. V petih dneh so v blagovno-denarni menjavi iztržili za kakšnih osem milijonov tolarjev pijače in hrane, okoli 32 tisoč enot napitkov, to pomeni, da je vsak obiskovalec popil povprečno dve pijači. Vsak dan se je popilo tudi po 30 tisoč sodčkov piva, poleg vina in brezalkoholnih pijač. Seveda je te številke zaznalo strokovno oko opazovalcev. Gibčna postrežba Zbrani množici pa je vsak večer streglo okoli trideset natakarjev, ob večerih pa so potrebovan še dodatne okrepitve. Potrebno je reči, da so se tudi natakarji in natakarice zelo spretno gibali med mizami in da ljudem ni bilo potrebno dolgo čakati, če so ime- Andrej Rozman - Roza in gledališče Ane Monroe. Vsakega prepriča, pa četudi prodaja samo teniške žogice. Murska Sobota je oddaljena od velikih kulturnih centrov, zato je prav Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba se je predstavilo s Plesom kadetov. Mentol bombon v živo in Zoran Predin in Šukarji. Predin je skoraj že tradicionalni nastopajoči na soboških dnevih. ni festi voie so li suha usta. Kozarci s pijačo so kar leteli, in ker je bilo lepo tudi vreme, je bila poraba tekočine še večja. Organizatorji turistično društvo, MO Murska Sobota in ZKO Murska Sobota so si prizadevali, da bi zadovoljil najširši Adi Smolar ve, kako je potrebno s publiko. Njegova glasba in komentarji pa pritegnejo starejše. nO« 1^' 1^' tu*' S« jf E hi Vsak je lahko našel kakšno predstavo zase, najmlajši in nekoliko starejši, tudi tis । ~ liko zahtevnejšim okusom, vsak se je približal ali oddaljil od povprečja popite pU kozarca na dan na obiskovalca. spekter želja in potreb ljudi. Zato so povabili plesalce, čarovnike, gledališčnike in glasbenike, ki so izvajali vse od narodnozabavne glasbe do rocka in jazza. Začeli so s programom za najmlajše in končali z glasbo. Vsak je torej lahko našel kaj zase, čeprav je jasno, da ni vse za vsakogar. Ognjemet Nekaj prav posebnega je bil tudi ognjemet, ki seje razlival prvo noč po soboškem nebu, ljudje pa so samo vzdihovali, da takšnega ognjemeta še niso videli. To je bilo nekaj minut ekstaze. Mnogi so šele kasneje začeli razpravljati o ceni. Sicer pa, kolikor koli že je ognjemet stal, užitek je bil neizmeren, pa čeprav le nekaj trenutkov. otr°^ Črni zadetek Glasba je bila’definitivno preglasna in nerazločna, zato so si soboški dnevi s hreščanjem prav gotovo nabrali nekaj negativnih točk. To so seveda občutili tudi glasbeniki, ki so na kakovost zvoka še kako občutljivi. Težko je bilo tudi vzdržati, saj se za mizo ob glasbi nisi mogel pogovarjati, razumljivo pa je, da ves program ni za vse in da se ljudje zberejo tudi zaradi tega, da se srečajo s prijatelji, ali samo kaj popijejo. Pavze so bile včasih kot pravi balzam za ušesa. Mn°ž‘ca Z s H ko-n^^M Eni-1 k Zabava do jutrnajih ur Nekako prinašajo ti zadnji dnevi junija konec šole, konec obvez- pot°' mejo- epe vse skuP J 1> । J kij>hJ Število V p K . boljzg°V 2^/, 3. julij Iga/ Reportaža kknov greben v Olimju pri Podčetrtku Posnemal Boruta J ^'drtkn domskih toplic pri Mblasimi /.Kozjanskem se in r !nCI’ P°raščenimi z gozdovi, dolina- Nekoč je [Ho' 20// prcdvsem kme-pa daje . ^ljudem -turizem, te* naJstarejši ‘mski lekar-■ °vtotja MarijineSa Stanu ’8 adu’ Pavlinskem l?Paso v/ noveišem ob- Mm JUnstlcne todke’ Kiirade vdLlh goj‘j° n°Je sti, ki je največ tvegal in - uspel. Pred 12 leti je od starih Stašev Fanike in Ivana Amona podedoval 12-hektarsko kmetijo, ki pa še zdaleč ni bila podobna tistim na prekmurskem Ravenskem ali Dolinskem oziroma na Murskem polju, ampak je bilo območje, podobno kot je na Goričkem in v hribovitih'predelih Slovenskih goric. Mladi mož je tuhtal, kaj narediti s temi pobočji, in padla je s skupaj 40 ležišči. Podjetni Borut ju je poimenoval po svojih hčerah: 5,5-letni Rebeki in 4 leta in pol stari Karolini. Njegovi odločitev o reji jelenov! Sprva, dokler ni bilo izkušenj, je bilo težko, sčasoma pa seje stanje le izboljšalo. Danes je na Jelenovem o.). Imajo v kmečko-rustikalnem slogu opremljeno gostišče, ki v dveh objektih lahko sprejme do 350 gostov, pa tudi dva penziona ..mt« storitve, ^bdi Ponudba turistične / / Kopinov ih in tako 1Skratka: ljudje niso le , '^ztežko stanje v kmeti j-^Miitd., ampak so se •kta Utonila dejavnost, ki že prešla v glavno je zaživela in prinaša Zmočil 1 Pa je v Olimski W ^i Borut Ježovnik ti- Ribogojnice, ribniki ali mlake o o Pr°blematičen, lahko je celo prav prijeten, če je pravilno urejen« če ni ra- sno mi- ki so lar grajene nove so »Štete VNČSl t/oloSkimi ki d^avni J haiko V ‘NSŽ / Pra«a- Tin Za kate- J VK nost ribi- % v bilo po-^•ie^nihr,. °gromno »črnih lukenj« ostankov nekdanjih gramoznic, ki so ostale kot velike rane v pokrajini in jih koristniki niso sanirali. Ce smo natančni: sanirati gramoznico ne pomeni, dajo moraš zasipati (kar bi pomenilo v resnici vrnitev v prvotno stanje), ampak obstoječo vodno površino urediti, zavarovati in morebiti zasaditi brežine s primernim zelenjem. Pomurski inšpektorji so takrat vseeno opravili pregled in vse videno popisali s pomočjo popisnega lista za kataster ribogojnic. V Prekmurju so našli kar 50 ribnikov, približno toliko pa tudi na desnem bregu reke Mure. Ribiška družina Murska Sobota je med močnejšimi družinami, saj ima na svojem seznamu kar 15 ribnikov, od tega 14 v nekdanjih gramoznicah in eno akumulacijsko jezero. Tudi druge ribiške družine imajo svoje ribnike v gla- grebenu, kakor se zdaj imenuje domačija, osem hektarjev ograjenih površin, v katerih se sprehajajo, redijo, parijo ... 104 jeleni in osem muflonov. Vzrejene prodajajo (potem ko jih prej omamijo z narkotiki) kot žive za nadaljnjo rejo, jih pa tudi koljejo in prodajajo meso. Nekaj predelajo sami v domače suhomesnate izdelke in seveda sproti v domači kuhinji za divjačinske specialitete. Človek ima le dve roki in sam ne zmore vsega Ježovnikova dejavnost je po nekaj letih prerasla običajno kmetijo s turistično ponudbo, tako da je bilo treba vzeti dovoljenje na podlagi zakona o gospodarskih družbah. Imajo dve: samostojno podjetništvo (s. p.) in družbo z omejeno oddgovornostjo (d. o. vnem v opuščenih gramoznicah. Pa te niti niso problematične, saj je bolje, da vsaj nekdo skrbi in nadzira »rane« v okolju. Bolj problematične »rane«, kajti v zadnjih letih je nastala prava ribnikomanija, imeti ribnik je prava modna muha. Ob pregledu 11 lastnikov ribnikov ni imelo prav nobene dokumentacije, čeprav je potrebno za vsak poseg v prostor pridobiti lokacijsko dokumentacijo ali vsaj priglasitev del. Koliko samovoljnih posegov bo naša pokrajina še prenesla? Tudi »organizirani« posegi z do- Zaradi pretiranega črpanja gramoza in modne muhe - gradnje zasebnih ribnikov - je problem »črnih lukenj v prostoru« v Pomurju mnogo večji kot drugod po Sloveniji S tem da je nekdo lastnik neke parcele, nima pravice, da na njej počne vse, kar se spomni. voljenji, ki so za mnoga gradbena, cestna in komunalna podjetja vir dohodka, bi se morali končati pri neki razumni meji. S popisovanjem ribnikov in ribogojnic pa so naleteli na stari problem: pomanjkljivo zakonodajo, saj ni natančnih določil oziroma razločevanja med ribogojnicami, mlakami in ribniki ne v ženi pa je ime Asunta. Seveda Ježovnikovi sami ne zmorejo vsega dela! Imajo kar 26 redno zaposlenih delavcev, od tega 14 v d. o. o. in 12 delavcev v s. p. Poleg gojenja jelenov in turistično-gostinske dejavnosti se namreč ukvarjajo še z gojenjem šampinjonov (gobe), predelujejo in konzervirajo jih v kisu in slanem nalivu. Konzervirajo tudi nekatere vrtnine. To pa še ni vse! Na Jelenovem grebenu tudi pripravljajo in pakirajo zemljo za gojenje šampinjonov in za sajenje rož, opremljajo hale s klimatskimi napravami, uvažajo in montirajo rastlinjake in gobarne... Prlek, Prekmurec, bo »ratalo« tudi vama? Morda se bo kdo obregnil ob to pisanje, češ reklamo dela! Oh, kako krivičen bo! Namen tega pisanja je, spodbuditi k razmišljanju! Stavim da bi se tako v Prlekiji, še bolj na prekmurskem Goričkem našla pobočja, kjer bi morda lahko »ratalo« kaj podob- zakonu o urejanju naselij niti v zakonu o ribištvu. Bo ta problem rešil nov zakon o urejanju prostora? Ribogojstvo kot komercialna dejavnost res spada v pristojnost Ministrstva za kmetijstvo - ribogojstvo je lahko samo na »zaprtih« vodah, kajti na »odprtih«, torej na rekah, je lahko le ribištvo. Še vedno je odprto vpra- nega, kot je v Olimski dolini blizu Podčetrtka. Zemlja bi se najbrž našla, ko pa je je toliko neo-bodelane. Dober razvojni program bi najbrž naletel tudi na finančno podporo. Ljudi pa tudi imamo. V mislih imam seveda lovce. Tudi divje! Dobro je tudi to, da imamo v naših krajih tuje turiste. Ti se ne morejo nenehno kopati v teh naših termalnih vodah, ampak si žele v neokrnjeno naravo. Na Jelenov greben pri Olimlju prihaja veliko turistov iz Atomskih toplic. Smemo upati, da bi na Kočarjev, Harijev, Šiftarjev, Kovačev ... ali kak drug »greben« prihajali tudi gostje iz Moravskih in Banovskih toplic, lendavskih, radenskih in zdaj (kot je slišati, da se bodo imenovale) tudi iz soboških »term«. Obiskal sem Ježovnikov greben, napisal, kaj sem videl, zadevo ponudil v branje ..., kaj več pa sam ne morem storiti. Se je kdo ogrel? Zakaj v Olimju in ne na Goričkem? Besedilo: ŠTEFAN SOBOČAN Fotografije: JURE ZAUNEKER šanje o pristojnosti ribičev in ribiških družin. Na okoljskem ministrstvu se ne strinjajo, da bi bili ribiči pristojni za prav vse vode - obstajajo namreč tudi zasebni ribniki ali ribogojnice, kjer ribiči in ribiške družine nimajo glavne besede. Poseben problem so ribniki ali ribogojnice v opuščenih gramoznicah. Vsa odprta vprašanja skušajo rešiti odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Zavodu za ribištvo. V zadnjem zapisniku skupnega sestanka je zapisano, da je prošnjo za dodelitev koncesije izdalo 28 lastnikov ribnikov. V prihodnjih tednih bo posebna komisija individualno - torej z ogledom vsakega ribnika posebej - ugotovila, kaj bo postal njegov ribnik: ribnik z ribami za lastne užitke, biotop - mlaka za račko, del naravnega parka za sprehode in zabavo ali pa je morebiti tako moteč, da ga bo potrebno zasipati. BERNARDA B. PEČEK 18 trač vestnik, 3. julijIgž J Drnovškov CGj CG ■■■ Drnovšek je napovedal, da bo ponudil svoj odstop, če bo parlament ratificiral pridružitveni sporazum do 15. julija in če potem Slovenija ne bo povabljena v prvi krog EZ. (Pozabil je omeniti, da sam ne more ponuditi odstopa news) Pogumen nastop je pol zmage. Ruski rek Bilobil Ljutomerski občinski svetniki bodo ob sendvičih za malico dobili tudi znamenite kapsule Bilobil. (Občani upajo, da jih tako spomin ne bo povsem zapustil news) stk. Ne joči, sinko Prejšnji državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal bo še nekaj dni dobival nadomestilo za plačo. Po neuspelem poskusu, ki bi ga skoraj pripeljal do županstva, se odpravlja na Beethovnovo 4 k Hildi Tovšak. (Skupaj s Peterletom bosta iskala stare sovražnike news) Pri veseli triigi Ljutomerski disko po razlagi občinske uprave ni disko, ampak okrepčevalnica s plesnimi prireditvami. (Da bo Ludvik cel in srenja sita news)\ (Vsako leto za znotraj news) meni glas« news) id g ' j Mobitelni Ludvik Medtem ko je na sosedovem vrtu počila glavna vodovodna cev mestnega vodovoda, je Ludvik zavrtel svoj mobitel. (Iznad ormoških goric je gledal, kaj za vraga se godi v Lotmerki news) » - -------------------------------------------------. SKD je v preteklem letu imela cca 246 milijonov tolarjev prihodkov. Kljub SO-milijonsken^^^KO zbali, da bi kongres trajal dva dni, zato so delegatom odvzeli možnost razpravljanja o vs gresa. (Med temeljnimi človekovimi pravicami pri SKD ni pravice do govora news) županu in drugim lokalnim veljakom, da Letos so za dan državnosti odprli ljutomerski Knjižnični raj Daj - dam Ljutomerski zet, ptujski podžupan g. Jurkovič, se je na kongresu SKD razglasil za del stranke, ki pripada »nepoštenim«. (Kandidiral je na Lujzekovem spisku news) i državnosti odprli ljutomerski oddeie jajo" P dan državnosti nekaj prenovijo in . j Ml aim lokalnim veliakom. da si ogle j B - Aitl’ N Ne pričaj po kriv® A Kot je poročalo zadnje eskadejevsko glasilo Vir, se ndjrkdd)N pripravlja nova sistemizacija delovnih mest. kandidati za »razsodišče SKD« razglašen za »vodje' eč SKD-ju vrednote niso vera, upanje, ljubezen, Pred-med-po-kongresni adrenalin Prelesnik Meta. Kočevje Hilda Tovšak: »Spoznajta svojo zmoto. Lujzek je prvi in edini.« Hilda Tovšak, Maksimiljan Indihar, Tomi Nemec in Primož Bulc Šinkovec Slavko, Logatec Širec Janko, Trebnje ’ livn Ik K«« J Farsa medčloveške odnose, spoštovanji fM ^| poudarjal red in disciplino, ki Sta I m H.vm IVU. ’ rt predvsem v tem, da bi člani raz“Me ' ^nOS1 W vali tako, da bo v stranki previl a j#" w vanje že sprejetih sklepov organov s f Pi • dni ■■ Rojen 1938. predmetni učitelj, H® stranki bom skušal delovati P°vez° njU >n «1 M politična sila. Rad gradim na zau r,.,™ „,»3.7,,-,«', , K,«' /V4 ItfiievJ / Rojen 1954. diplomirani agrono • s Koncesionar • si^ Ljutomersko Komunalno-stanovanjsko (V da bi postalo edini komunalni koncesio odvažali smeti tudi na dan državnosti news) PREROKOVAnjE POKLIČITE 090 421j^ ^vrstni boksarski škandal Spada Mike Tyson v norišnico? Holyfieldovega ušesa zletel po ringu Vrhunsko srečanje srčnih dam Dve srčni kraljici: mati Tereza in princesa Diana gledalcev se je v k en kreni v Las Vegasu og-ta boksarski dvoboj, ki Wrpravil Wld Boxlng As-^MW). Izzivalec: Mike ^'branilec naslova svetov-^akavtežki kategorij': ■^Mol/teid. Po tistem, ko L udaril »železnega n glavo, se je temu po-zmešalo. Zagrabil je a'n 9a u9r'z.nil v obe b a Q drugem ugrizu - v ie-T!6^s°n izpljunil delit Judovega ušesa (ki so Ufe toči našli). Sodnik Prekinil dvoboj, , Pa \e os^a| svetOvni pr- ,2^. rundi se je pravza- &no zade'o. Tyson je n J56 zagnal proti potici- 1 pridrveli v ring, dva o' uniformiranca sta obležala -pozneje nihče ni mogel z gotovostjo trditi, ali ju je na tla spravil z udarcem Tyson ali kdo iz njegovega klana. Gledalci so podivjali, v ring so letele doze. Pozneje je v hotelih prišlo do množičnega pretepa, padali so streli stop tudi denarni obliž, 35 milijonov dolarjev, njegov nasprotnik pa naj bi dobil 30 milijonov. Vprašanje pa je, ali bo Tyson ta denar sploh videl, saj ga je športna zveza samo trideset minut po prekinitvi boksarskega dvoboja za nedoločen čas suspendirala. Tyson je pred ugrizom seveda najprej izpljunil zobno zaščito, pozneje pa dejal: »Bil sem povsem iz sebe, Holyfield me je dvakrat udaril v glavo in sodnik ga ni niti enkrat samkrat opozoril«. Je kariera 31-letnega nekdanjega zapornika Mikea Tysona končana? To vedo samo zvezde. Seveda pa je dobil Holyfield za ta na- Trpki spomini Q up med zvezdami m. k Hrulil n'česar slabega, zato se nikar 'e že kar precej pogreša. Ob / 'iftlkai . prijetna avantura, ki pa ti k°'pa 'e eno prijetno noč ... I । zelo zanimivega, vendar pa nikar ' da trt V naPaene namene. In predv-M aljubiCa čebra prijateljica veliko boljša, kot j ' Peta se ti zanimiv konec tedna. si ' J6 Po ^^^čevala slediti dobremu nasve-*Kfe^bihii vse skupaj enostavno Ivki ®azari a°'*e’ Pe bi imela malo več potr-. »^»natudi z majhnim uspehom? ) IV^^sloun b° 'uc|i tokrat uspelo najti kom-in ljubeznijo, ostali se bodo Sploh uspeva, pa si boš misl' 1 Prav lmen'too zabaval. | |s°rtpusiil malone na cedilu in po-l mu to z isto mero tudi vrnila. 7 hi'ro sprevrže v srdit spopad S LM. ’ *ar se lahko konča tako dobro fiK, %al . i še vedno ne gre povsem iz KSln?0 ®e poslabša tvoje trenutno b° emogočil sprostitev, ki si je ■L • In še nekaj več, kar pa je že 5Postaviš na svoje noge, pa ■ ■ žet posl°vno zadevo, lahko bi Znaala' seveda pa brez V boš avno ne bo moglo iti. j v N' ^6ri otnaael Pred kočljivo odloči-KV ne n2°Ca,a 0 Mem nadaljnjem r^CM^gli, ampak raje dvakrat OriS^ klic 6 130 Zal' Pr'čakuješ lahko 4 »C. ^ ''TLr^li Stan .. N r>r priiatolji, na katere si že Pi bB^iih hkSSenečenje ti bo popestri-ilS^a^ianje ratl Pa'' bo prineslo tudi bo nRČel se bo Pomiril, ostal nJl^sIovh ZauPanju. Nepričakovano k ’■ * b°lje b01 sodelavec s povsem no-’ da sprejmeš izziv; takšen 2 Pre'zkušene zveze na kocko še L°ye^n°sti in privlačnega prija-’ -.a0 vendar pa bo vrnitev Prijatelja lahko izgubiš. „Ve 'n 'e s pomočjo prijatelja ti ^jaj ^riiti razmere, zato se nikar ^Dak raje poskrbi za primer- no zavarovanje svojih interesov. TEHTNICA Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo' nevihta mimo, pazi, da ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se ne zanašaj na pomoč drugih! On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obvelja prav tvoja beseda. To te bo sicer v začetku deloma razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal, daje tudi druga varianta zate karseda ugodna. Mogoče celo bolj... ŠKORPIJON Ona: Vse boš stavila na eno samo karto, čeprav niso povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da bi te zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci« srečo, pa se bo to izkazalo tudi v tvojem primeru. On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, vendar pa ti tvoja trma ponovno ne bo pustila ukloniti se. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa, ki je doslej sploh niso opazil. STRELEC Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za sojo srečo. On: Dogodek, ki bo imel v tvojem življenju poseben pomen, te ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazal svoje ranljive točke. Počakaj na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe. KOZOROG Ona: Kar je enkrat zaradi neumnosti izgubljeno, se le stežka ponosno pridobi, bolje bo, da poskusiš kje drugje, kjer imaš morebiti veliko več možnosti, kot pa si misliš. Koristil ti bo obisk pri zdravniku. On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer se je zaustavilo veliko večjim osvajalcem, kot pa si ti. VODNAR Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen, preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato premisli raje dvakrat. On: Preveč si se zanesel na svoje iznajdljivost, ki te je sedaj pustila na,cedilu. Realizacijo poslovnih načrtov pa raje prepusti komu drugemu, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš vse skupaj pošteno zavozil. RIBA Ona: Prihajaš v obdobje popolne harmonije svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more pokvariti občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na tvojem izgledu ter razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje. On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, pa čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. Kako se počutijo zapuščene zvezde, ko vidijo, da nekdanji partner sija od sreče? Don Johnson pravi: »Ko vidim sliki Melanie in Antonija, me grabi preganjavica. Že nekaj časa spim s pištolo pod zglavnikom«. Don Johnson, zlomljeni mačo. Dvakrat je bil poročen z Melanie Griffith. Bila sta nesrečna. Nato je Melani na snemanju filma (s pomenljivim naslovom) »Too Much« srečala Antonia Bande-rasa. Iz flirta se je vnela vroča ljubezen. Melanie se je ločila, se poročila z Antonijom in rodila hčerko. Od takrat naprej je srečna. Brezdomci na cesti. Načete hiše v newyorškem Bronxu. Pred vrati socialnega zavetišča se prikažeta dve ženi, različni kot dan in noč. Princesa Diana in mati Tereza. Fotografom se nastavita z roko v roki. Vrhunsko srečanje dveh srčnih dam — toda obe prav dobro vesta, kaj počneta. Ob vseh dobrih delih sta tudi mojstrici marketinga. Princesa Diana je s tem nastopom ne nazadnje zbodla svojega bivšega moža, princa Charlesa. Moža, ki je ravno v tem trenutku igral polo.^Nikogar več ne zanima, kako igra Charles polo. Slike z Diano in materjo Terezo pa so s prvih strani časopisov pregnale celo politike. ' Štirideset minut sta se pogovarjali. O princu Williamu in Har-ryju — in o denarju. Diana bo v naslednjih tednih izvedela, koliko milijonov bo dobila z dražbo svojih oblek. Samo katalog za dražbo, ki jo pripravljajo pri Sothebyju v New Yorku, ji je prinesel dva milijona nemških mark. In ta denar bo zelo olajšal delo 86-letne matere Terezije. Ena od častnih sester, ki je bila pri pogovoru, je kar gostolela: »Ta čudovita žena združuje v sebi ljubezen in moč«. In medtem ko je Charles v tradicionalnem polo klubu počel to, kar po mnenju svoje nekdanje žene najbolj zna, je Diana sklonila glavo. Mati Tereza jo je blagoslovila. Ob slovpsu je mati Tereza vstala s svojega invalidskega vozička, kajti letos je prestala tri srčne operacije, in pomahala Diani. Dva asa In kaj je rekel Boris ob koncu? »Nikoli ne bi mogel postati voznik Grand Prix. Preveč bojazljiv sem«. Boris Becker se ob izgubi še nikoli ni tako zabaval. Predvsem zato, ker ni zgubil v tenisu. Na bivši Grand Prix stezi v Angliji je peljal za malce čudno stavo: siva formula 1 je brezuspešno poskušala prehiteti sivo limuzino. Zaman. Limuzina je za las zmagala. Ob znaku »stop« sta iz avtomobila izstopila: v limuzini je sedel voznik formule 1 Mike Hakkinen, v formuli 1 pa Boris Becker. In Boris je ob izstopu žvrgolel: »Jutri pa bova igrala tenis«. Na to se še vedno bolje spozna _J Ja, tako je nastala nova TV-reklama za mercedes razreda C. Ideja za milijon mark težki 40- sekundni spot je Sprin-ger&Jacobijeva. In ljubitelj formule 1, BB, je takoj pristal. No, scene so malo že zmontirali. Becker v resnici ni peljal formule. Za volanom vozila McLaren MP4/11 je sedel dvojnik, mladi britanski voznik Johnny Kane. Razlog: Beckerje prevelik (čez 1,90 m) in predolg za Hakkinenov srebrni bolido, ki je narejen točno po meri 1,75 metra visokega Fin- nasveti vestnik, 3ju^ 20 Zaoravanje slame in bilanca humusa Slama je pomemben vir humusa, predvsem tam, kjer je opuščeno gnojenje s hlevskim gnojem, žal pa nemalokrat vidimo, da na njivi slamo sežigajo. Sežiganje slame Sežiganje slame na njivi je neutemeljeno, nesprejemljivo irr celo škodljivo. Z ognjem uničimo koristne drobnoživke v tleh, rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov na ta način ne zatremo dovolj, uničimo pa organsko snov, ki je zelo potrebna za tvorbo humusa, le-ta pa za izboljšanje vodno-zračnega režima in bioloških aktivnosti tal. Bilanca humusa V zadnjih letih se vse pogosteje srečujemo z upadanjem rodovitnosti tal. Delovanje mineralnih gnojil ni več tako učinkovito in nemalokrat se srečujemo s škodljivim-fitotoksičnim delovanjem pripravkov za varstvo rastlin. Razne strupene snovi se zaradi sodobnih tehnologij vedno bolj kopičijo v tleh. Tla imajo samo-očiščevalno sposobnost samo v primeru, če so bogata z živimi organizmi. Drobnoživke razkrajajo strupe, vendar morajo imeti lete za svojo hrano dovolj organskih snovi. Čim bolj intenzivno ob- delujemo, bolj moramo skrbeti za nadomestilo humusa. Vnašanje organskih snovi v tla ni nič manj pomembno kot gnojenje z mineralnimi gnojili. Pomemben vir organske snovi predstavljajo hlevski gnoj, slama in gnojevka, travno-deteljne mešanice v kolobarju in tudi strniščni dosevki, ki s koreninskim sistemom bogatijo in rahljajo tla. Zakaj je slama koristna Kadar v kolobarju ne gnojimo s hlevskim gnojem, naj slama zaradi bilance humusa ostane na njivi. Primerno zdrobljena slama, polita z gnojevko in vdelana v tla, ima enak učinek kot hlevski gnoj. Učinek na godnost tal lahko še povečamo s setvijo strniščnih posevkov. Zaorana slama izboljšuje strukturo poljedelskih tal, izboljša vodno-zračni režim v tleh. Slama je hrana za mikroorganizme in vdelana v zemljo preprečuje izpiranje mineralnega dušika, katerega je v poletnih mesecih v tleh največ. Kako slamo vdelamo v tla Žetev naj se opravi vsaj na višini 15 cm od tal, drugače moramo strnišče pokositi. Slamo moramo pred zaoravanjem čimbolj enakomerno raztrositi, če tega ne stori kombajn, in zrezati - zdrobiti na dolžino 5 do 10 cm, da jo mikroorganizmi laže razgradijo. Slamo plitvo zaorjemo ali s stroji za minimalno obdelavo vdelamo v tla. Pomembno je, da je slama dobro premešana z zemljo. Izravnalno gnojenje z dušikom Slama je bogata z ogljikom in revna z dušikom. Za boljši razkroj moramo slami dodati dušik kot vir hrane za mikroorganizme. Na 1 hektar površine potrosimo 30-40 kg čistega dušika (80-100 kg/ha uree) ali pa slamo polijemo z gnojevko. Gnojevka in slama Kadar v kolobarju ne gnojimo s hlevskim gnojem, naj slama zaradi bilance humusa ostane na njivi. Primemo zdrobljena slama, polita z gnojevko in vdelana v tla, ima enak učinek kot hlevski gnoj. Učinek na godnost tal lahko še povečamo s setvijo strniščnih posevkov. Polito gnojevko moramo v najkrajšem času zaorati ali vdelati v tla, ne samo zaradi smradu, ampak predvsem zaradi izgub dušika v zrak. Kakor zaradi izgub amonijakovega dušika tako zaradi smradu bomo morali intenzivneje razmišljati in vpeljevati v prakso inkorporacijo gnojevke. Na slamo navozimo 20-30 m3 gnojevke. Apnjenje in zaoravanje slame Na kislih tleh, kjer je potrebno apnjenje, opravimo le-to hkrati z zaoravanjem slame. Če moramo apniti meliorativno - več kot 2000 kg/ha apnenca -, opravimo to ločeno od gnojenja z mineralnimi gnojili in gnojevko. Slama in strniščni posevki Na splošno priporočam kombinacijo zaoravanja slame s setvijo strniščnih posevkov za krmo ali podor. Tako izboljšamo življenje v tleh in s tem strukturo tal ter vsebnost humusa, obenem pa preprečimo izpiranje hranilnih snovi. Žita FLISAR NOVAK, dipl. inž. kmet. Strniščni dosevki in ohranjanje rodovitnosti tal Kako ohraniti ali celo izboljšati rodovitnost obdelovalnih površin, je eno pomembnejših vprašanj, s katerim se ukvarja kmetijska stroka pri nas invsve^ Dejstvo je, da na slabo rodovitnih njivskih površinah ni mogoče pričakovati visokih donosov gojenih kmetijskih rastlin. Še zlasti velja to za zelo intenzivne poljščine, pri katerih bo uspešnost pridelave zagotovljena oz. bo genetski potencial za pridelek dosežen le, če bodo tla rodovitna. Izključitev krmnih rastlin in zo-ževanje kolobarja kot posledica industrijske »gospodarne« pridelave poljščin sta le dva od mnogih dejavnikov, ki siromašita rodovitnost obdelovalnih površin. Zavedati se moramo, da se nam bo v prihodnje slabo pisalo, če ne bomo znali ohraniti kmetijskih površin pred zmanjševanjem rodovitnosti. In zakaj toliko govorimo o pomenu rodovitnosti na obdelovalnih kmetijskih površinah. Rodovitnost je zelo širok pojem, katerega v tem članku ne bo mogoče v celoti obdelati, ampak samo nekatere ključne elemente, ki imajo pomemben vpliv nanjo. Zemlja je substrat, kjer se rastlina ukorenini in iz nje črpa vodo in hranilne snovi, iz katerih prek fotosinteze tvori organsko maso. Da bodo potekali ti procesi čim opti-malneje oz. da ne bo motenj pri oskrbi, moramo z umnim gospodarjenjem ustvariti v tleh razmere, v katerih bodo gojene rastline rast-le optimalno. To pomeni, da moramo zagotoviti v tleh dober vodno-zračni režim in kemijske lastnosti. Eden od ključnih elementov pri ohranjanju rodovitnosti tal je prav gotovo vsebnost humusa. Dejstvo je, da so izvor le-tega samo organska gnojila (hlevski gnoj, gnojevka, zeleni podor), žetveni ostanki (slama, koruznica) in še bi lahko naštevali. Pri ohranjanju oz. izboljševanju le-te pa bi lahko igrali pomembno vlogo strniščni dosevki. S strniščnimi dosevki bogatimo tla z organsko snovjo, in sicer s koreninskim sistemom, če zeleni del rastline pokrmimo živalim, ali pa z zaoravanjem cele rastline kot zelenim podorom. Kot vemo, mikroorganizmi del organske snovi v tleh mineralizirajo na osnovne hranilne snovi, katero rastline izkoristijo kot vir hrane, del organske snovi pa se spremeni v trajni humus. Namreč teksturne sestave tal ni mogoče spreminjati, je pa mogoče povečati v tleh delež humusa. Ugotovljeno je, da se nekje v povprečnem slovenskem kolobarju v tleh letno mineralizira pod vplivom mikrobiološkega življa pribl. 3000 kg suhe snovi na hektar. Več je okopavin (koruza, sladkorna in krmna pesa, krompir itd.) v kolobarju, večjije razkroj organske snovi oz. večje so potrebe po gnojenju z organskimi gnojili. To pomeni, če želimo samo ohraniti nivo humusa iz prejšnjega leta, moramo tlem vrniti tolika organske snovi, kolikor se je je med letom mineraliziralo. S pridelavo strniščnih dosevkov dosežemo, daje njivska površina čez vso vegetacijo pokrita z rastlinsko odejo. Namreč na območju Slovenije, še zlasti pa na območju Pomurja, imamo v poletnih mesecih veliko padavin v obliki neviht. Nezavarovano površino padavine močno zbijejo, na nagnjenih površinah pa lahko intenzivne padavine povzročijo močno erozijo. Detelje kot strniščni dosevek imajo pomembno vlogo pri bogatitvi zemlje z dušikom, saj prek bakterij, ki žive na koreninskem sistemu, vežejo dušik iz zraka. Na ta način detelje veliko pripomorejo k večji rodovitnosti kmetijskih površin. Strniščni dosevki imajo pomembno meliorativno vlogo, saj z močnim koreninskim sistemom navrtajo neprepustne plasti in izboljšujejo vodno-zračni režim v tleh, hkrati pa prenašajo hranilne snovi iz večjih globin tal, ki bi bila sicer izgubljena, če ne bi sledila setev strniščnega dosevka. Katere strniščne dosevke bomo svetovali za zeleni podor? Setev bomo svetovali na tistih kmetijah, ki nimajo dodatnih potreb po kakovostni voluminozni krmi ter na izključno poljedelsko usmerjenih kmetijah. Dejstvo je, da je s pametnim gospodarjenjem in pravilno izbiro strniščnega dosevka mogoče nadomestiti druga organska gnojila kot vir humusa v tleh. To so v glavnem tisti dosevki, od katerih ne zahtevamo kakovosti, na primer pri setvi za krmo, ampak da dajo v najkrajšem času po setvi čim obilnejši pridelek suhe snovi na enoto površine in da nimajo sposobnosti regeneracije v naslednjem letu. Oljna redkev in facelija sta vrsti, ki jima v kolobarju posvečamo premalo pozornosti. Sta hitre rasti, še posebno oljna redkev, in dasta v zelo kratkem obdobju rasti visok pridelek suhe snovi. Zaradi dlakavih stebel in listov je živina ne je rada. Na hektar sejemo 20 kg oljne redkve ter 12 kg semena fa-celije v medvrstni razdalji 12 cm. Torej je mogoče sejati z žitno sejalnico. Zaželeno gnojenje pride v poštev tudi sudanska trava. Nje- na značilnost je, a treh tednih po vzr*/ liko počasneje, venda^ intenzivno rastjo P jsil snovi nadomesti. V' pokazala kot zelo b saj lahko pridelamona Tojff do 5000 kg s^e sn« sta, ki ne prezimi n oj|1^ dnjem letu ne Poja* « en plevel. Seien10!ja|jif2^ nico v medvrstni razda«' sicer 18 kg/ha. Za zeleno g^S,^ štev tudi seteY obilenpV zelo kratkem časti suhe snovi. Na do 12 kg. , .hdoSe*g Setev strniscnh«/ zeleni podor je ® nejša na lažjih tle suše lis * ...j J istavetal nl.^ o n; mogoče v’ Jo; ne sestave niti, je pa delež humusa. N"'se^, jevteksturnise jepj( nenih delcev man^ po humusu večja- .^7^ snovi skladiščijo h Torej s poveca1^^ musavtleh izb°|s^ rodovitnost tal, o h iz eni strani zmanj^ nilnih snovi z izP bo strani pa žago to. . n3tJ bo posevkov X pa uravnavamo v tleh. Strniščne P0/^ stno.pova|jati, enakomernej ^ie >1 Nov’na po desetih letih s koncesijo »Ne gre le za reševanje brezposelnih« Občine bi morale združiti reševanje problema brezposelnih z iskanjem razvojnih možnosti Od 17. do 19. junija je v Lendavi v prostorih DART-a potekala delavnica Aktiviranje lokalnih potencialov, ki so jo izvajali sodelavci podjetja Nov’na z Raven na Koroškem, Mateja Mešl, Darja Časi in Žare Tomšič. To podjetje v Pomurju ni neznano, saj so se že pred približno desetimi leti vključili v načrtovanje razvoja podeželja v nekdanji Občini Gornja Radgona. Lotili so se tudi reševanja razvojnih problemov v Mežiški dolini, kjer je zaradi propada industrije ostalo brez dela veliko ljudi. Ugotovili so, da je rešitev v ljudeh, da ni bistveno reševanje brezposelnih, ampak »reševanje« načina razmišljanja ljudi, da bodo sami začeli razmišljati o možnostih samozaposlitve in iskati svojemu znanju primerno delovno mesto. Zaradi učinkovitega pristopa v Mežiški dolini jim je Zavod za zaposlovanje podelil koncesijo za opravljanje podobnih delavnic po vsej Sloveniji. Do sedaj so organizirali že deset vanju tega problema. Kakor je povedala direktorica NoJne Mateja Mešl, je cilj delavnic motivirati ljudi, ki imajo znanje, da bodo začeli razmišljati širše in ne le o svoji zaposlitvi; razmišljali naj bi na primer o tem, kaj in kako lahko oni s svojim znanjem prispevajo, da bodo motivirali druge ali celo sami ustvarili možnost zaposlitve in prispevali k razvoju svoje skupnosti. Drugi cilj je, naučiti sodelujoče skupinskega dela, izbrati prave teme in ideje. »Jaz trdim, da je povsod po Sloveniji še veliko neizkoriščenih možnosti, da ni najpomembnejše tisto, kar nam manjka, kapital ali znanje, ampak spoznanje, da lahko sami zase nekaj naredimo. Ni mi jasno, kako občine ne morejo razumeti, da jim bo takšna vključitev šolanih in trenutno brezposelnih ljudi v največjo korist. Ne gre le za re- jih tleh' cveto' Kmetija^ za Pomurje, 4 taN|^ je nameni^’.e ob dne vsaka vas možnosti-1^® ljudje,.kl našteje in zapiral Jjnta^J di skuP^^T? občine P°čat'>ji paka:na ^čed/'1^^ laktov! Tl as veti [OMURSKE lekarne razkrivajo PRAVILNE SKRIVNOSTI (15) davilo je svetal klic k izhodu iz temnega hodnika Kdor mui n<® P"sluhne’ ^Pogoltne tema - Kdor se naveže nanj, ne ugleda ju eg (HyPer'' •mbnl det: Zel. Sv prehrani: Svet Evro-v skupino naravnih ®wi)N2.To pomeni, da se *Mati živilom v majhni ko-7*''a njena sestavina hipericin preseči desetinke mUi-kilogramu končnega iz-Altjemoma ga lahko bon-*’Mujejo 10-krat več in I Wčna raba: Je psihotrop-j, ^stvo, vpliva na duševno je sedativ, pomirja, L5S odpravi tesnobo in 'er antidepresiv, Potrtost, malodušje i |^l®^''08t■ se rab'za 'z' h?'Spol135L • Si .^ett i o o Sl,9 Letnik Prev, km Cena 1990 66.000 8.900 DEM 1989 100.000 10.000 DEM 1991 114.000 15.500 DEM 1993 61.000 9.000 DEM 1991 42.000 400.000 SIT 1991 72.000 3.000 DEM 1989 115.000 8.800 DEM 1989 123.000 10.000 DEM 1990 134.000 11.000 DEM 1996 21.000 9.500 DEM škodb. Hipericin je fototoksi-cen, po zaužitju lahko povzroči alergično reakcijo na koži, osvetljeni z žarki UV, po še ne natančno znanem mehanizmu. Substance sorodne hiperforinu, izolirane iz sorodnih vrst, delujejo uničevalno za celice raka debelega črevesa. Naredili so tudi nekaj nadziranih raziskav pri ljudeh. Po šentjanževki je šlo na bolje petnajstim duševno utesnjenim, potrtim in neješčim ženskam. Čajna mešanica šentjanževke z baldrijanom je bila uspešnejša od sintetskega zdravila diazepama po dvotedenskem zdravljenju tesnobnosti pri sto bolnikih. Čajna mešanica šentjanževke, kamilice, mete, trpotca in repika je odpravila bolečine in plitke krvaveče razjede na vneti želodčni in dvanajstnični sluznici pri 34 od 35 bolnikov. Šentjanževka se uporablja zunanje in notranje za zdravljenje vitiliga, kožne bolezni z razbarvano kožo. V Rusiji zdravijo z 20-odstotno tinkturo kožne okužbe. Hipericin deluje proti virusom HIV, ki povzročajo aids, in povzročiteljem hepatitisa C, vnetja jeter. Stranski učinki in strupenost: Poročajo, da se je po pitju čajnega napitka razvila preobčutlji-vostna reakcija na koži, izpostavljeni soncu. Povzročila jo je tudi zel pri govedu in ovcah. Eterično olje draži kožo in sluznice. Cito-toksične sestavine, uničevalne za celice, so bile izolirane iz sorodnih vrst. Prepovedi in opozorila: Čezmerni odmerki lahko motijo zdravljenje z zaviralci monoaminook-sidaze, vrsto zdravil zoper potrtost. Laboratorijski poskusi kažejo, da se po šentjanževki le blago zveča maternična napetost. Zaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti in zaradi' zmožnosti, povzročiti preobčutlji-vostno reakcijo na osvetljeni koži, se med nosečnostjo in dojenjem odsvetuje, iz istega raz- loga tudi nasploh čezmerna raba ni priporočljiva. Lekarniško mnenje: Kemična sestava je dobro proučena. Izsledki o farmakološki učinkovitosti delno upravičujejo zeliščno rabo, učinkujejo zlasti hipericin in flavonoidne sestavine, prvi pa je tudi zmožen sprožiti fototok-sično reakcijo, zato po pitju šentjanževke in njenih pripravkov odsvetujemo sončenje ali obsevanje z žarki UV. Šentjanževo olje - oljni izvleček v olivnem ali sončničnem olju ali olju pšeničnih kalčkov - , ki se uporablja zunanje za zdravljenje ran in opeklin, ne vsebuje hipericina, rdeče pa je zaradi lipidnih sestavin. Kot sredstvo, ki pomaga k vedrini - še posebno skupaj z baldrijanom-, je šentjanževka primerna zato, ker ne povzroča navajenosti, ni pa tudi znano, da bi vplivala na zmanjšanje sposobnosti za upravljanje vozil in strojev. Ugoden učinek zdravljenja se pričakuje po 10-14 dneh, če po 4-6 tednih še vedno ni znakov izboljšanja, ga je treba prekiniti. Sklep: Zdravilo je sredstvo, zdravje je cilj. Janez Špringer, mag. farm. Naravovarstveniki in hidromelioracije Moč občinskih odlokov in zaščite Čaš češenj in višenj Oba sadeža sta iskana, okusna za svežo porabo in primerna za konzerviranje. Poraba svežega sadja (češnje, višnje): Najbolj koristneje uživanje svežih, zrelih plodov. Uporabljamo pa ga tudi za pripravo zvitkov z vlečenim testom ali umešanega v rahle zmesi. V naših sosednjih deželah, Madžarski in Avstriji, je poleg navedene uporabe v navadi tudi pripravljanje cmokov iz različnega testa: krompirjevega, skutinega ali paljenega. Za nadev uporabimo tri do štiri izkoščičene plodove namesto pri nas bolj razširjenih sliv ali marelic cmokov. Pri pripravljanju zvitkov vežemo češnjev sok z drobtinami, ki jih prej svetlo prepražimo na olju ali margarini. S tem zavitek izboljšamo, ko drobtine potresemo po že raztresenem sadju na testu. Sladkamo po okusu. Pri zgodnjih bolj sočnih sortah dodamo malo več, pri hrustavkah malo manj drobtin, maščobo, ki jo uporabimo za praženje drobtin, »odštejemo« od količine maščobe, s katero pokapljamo zvitek, preden ga zvijemo. Po navadi sadje prej izkoščičimo. Veliko bolje je to opraviti s posebnim strojčkom kot s prsti. Na ta način ostane v sadežih veliko več soka, ki sicer brizga po okolici. V deževnem vremenu zoreče češnje čimprej porabimo ali primerno konzerviramo za poznejši čas, sicer zaželjen in pričakovan pridelek naglo propade. Na podoben način kot češnje lahko pripravimo tudi višnjev zavitek. Drobtin in sladkorja dodamo nekoliko več, višenj malo manj (kot češenj), ker vsebujejo več soka in kislin, sicer zmočijo testo. Takšen zvitek se slabo peče in ni kot bi moral biti. Dober zvitek naredimo, če med češnje zmešamo četrtino višenj, seveda kadar uporabljamo v posezoni zamrznjeno sadje, to ni vedno enostavno. Konzerviranje: Starejši način shranjevanja obeh vrst sadežev je vlaganje kompota v običajne 7 del steklenice. Opranim in odcejenim plodovom populimo peclje, jih naložimo v brezhibno oprane kozarce in zalijemo s sladkornim sirupom (na 1 I vode dodamo 25-30 dag sladkorja), steriliziramo 20 min. pri 90 stopinjah C. Najnovejši in veliko enostavnejši način je zamrzovanje. Zamrznemo temno rdeče plodove. Svetli plodovi slabše prenašajo zamrznitev in radi porjavijo. Za kompot zamrznemo oprane, na krpi posušene in ne izkoščičene plodove brez pecljev. Damo jih v plitve večje posode ali na pladnje in jih 4-5 ur zamrzujemo v zamrzovalniku. Vmes premešamo, da se ne sprimejo. Nato jih vsujemo v primerno dovolj debelo PVC-vrečo, po možnosti izsesamo zrak, vložimo etiketo z vsebino zavitka in zapremo. Iz tako embalirane vrečke z lahkoto odvzamemo potrebno količino. Za zavitke, cmoke in pecivo izkoščičimo peške s strojčkom, da ostanejo plodovi čimbolj celi. Zamrznemo kot za kompot, plodovi naj bodo samo v eni vrsti, da je dno posode pokrito. Med zamrzovanjem dvakrat ali trikrat premešamo z leseno lopatico in čas zamrzovanja podaljšamo za 1 uro. Embaliramo kot za kompot. Pred uporabo zamrznjenega sadja ne odtajamo. Zrak ga kvari! Za kompot ga vsujemo v vrelo sladkano vodo, dobro pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Na zvitke, v cmoke ali drugo pecivo damo zamrznjene plodove ter takoj spečemo ali skuhamo, kot zahteva recept. CILKA SUKIČ T^ave b.. trt. V/** A i L Radgona Ljutomer C A Zgled, kako so uspeli ohraniti s pomočjo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto potoke in reko Lahinjo v Beli krajini ________________________________ M. 160 180 I5o 240 ?oo 300 B K* 250 460 IOQ M ih h 260 120 300 180 250 350 600 350 <00 ji 5 V 250 290 6Oo lOo 40q 160 <00 120 200 135 300 650 300 990 220 400 80 120 200 85 240 240 220 280 19 550 380 380 290 220 320 600' 600 400 156 300 400 Mira Ivanovič je sodelavka Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto; z dušo in telesom živi za varstvo narave in ohranitev lepe belokrajnske pokrajine. Z nami je preživela dan, ko je dež po dolgotrajnem sušnem obdobju vendarle osvežil zemljo in rastlinstvo, tako da je pravljična pokrajina puhtela in dehtela v vsej svoji lepoti. Tudi zato - predvsem pa zaradi njenega prepričljivo angažiranega govorjenja - smo laže verjeli Miri, da se je bilo vredno boriti za ohranitev potokov in reke Lahinje v Občini Črnomelj. Tudi v Belo Krajino je pred petnajstimi in več leti zavel modni val hidromelioracij, predvsem pa regulacij potokov. Zakaj, je znana stvar: zaradi posnemanja ali zaradi premoči nekaterih ozko usmerjenih kmetijcev, vodarjev in gradbincev je veljalo prepričanje, da pomeni izsuševanje in reguliranje rek neverjeten razvoj in rešitev podeželja, češ kmetje bodo dobili več kmetijskih površin in bodo zaradi tega lepše živeli, lastniki strojev pa so bili itak zainteresirani za tovrstne posege, saj je to pomenilo zaslužek in zaposlitev delovne sile. In ker je država za to zgrešeno strategijo razvoja namenjala velika sredstva, je prišel na vrsto skoraj vsak potoček in močvirnati travnik, pa če je bil drastičen poseg nujen ali ne. Danes mnogi ugotavljajo, da je bil to nesmisel, da čutijo posledice izsuševanj in poglobitev strug drugje in da so bili dragi posegi negospodarni, saj so z njimi pridobili bore malo obdelovalne zemlje. Občini Črnomelj je uspelo prepričati ljudi, da bodo z zaščito pokrajine pridobili več; potrebnih je bilo veliko večernih pogovorov z domačini, obiskov strokovnjakov iz Ljubljane (tujim se pač bolj verjame kot domačim), utemeljevanja s številkami in zapisanimi argumenti o dragocenih rastlinah in živalih na tem močvirnatem območju pa tudi zagotavljanja, da jim bodo pomagali tudi v prihodnje. Ko so na račun krajinskega parka dobili denar za prve kilometre asfalta, ko so obnovili vaško kapelico, se organizirali, začeli prodajati domače pogače in kislo mleko ... šele takrat so zares verjeli, da se zaščita splača. Začelo se je pred 15 leti, ko je Mira šele začela delati in je na mizo dobila projekte o hidromelioraciji potoka Podturniščice. Dejansko so se vsa dela opravljala zgolj s priglasitvijo del -kar je skorajda nemogoče in neverjetno, vendar se žal na ta način opravljajo še vedno tudi v Prekmurju. Problem je nastal, ko naj bi eden od regulacijskih jarkov sekal enega od meandrov, ki je bil del protiturškega tabora; v Beli krajini so si ljudje uredili tabor na okljuku, sredi dvignjenega meandra reke, tako da jih turška konjenica zaradi močvirnate-. ga terena, reke in dodatnih pali-sad ni mogla doseči. Novi jarek naj bi tak meander presekal na pol. Če so pri nas praviloma veljale kompromisne rešitve, ki so bile prej v škodo varstva narave kot ne, pa se je Mira takoj povezala z drugimi strokovnjaki, predvsem s Prirodoslovnim muzejem v Ljubljani, in dokazali so, da sta tukaj nadvse dragoceni flora in favna, da je prav ob tem potoku bogato rastišče ogroženih rastlinskih vrst. Argumentirano so zahtevali, da se določeni odseki in meandri ohranijo. Za takšne zahteve je torej potrebno najprej vedeti, kaj raste ali živi na območju, ki ga želi kdo ohraniti. Na srečo so bili tudi projektanti nadvse razumevajoči (g. Klinc) - prva rešitev je bila gradnja obrambnega nasipa. Toda ko so rešili prvi meander in Podturnščico, so se pokazali novi apetiti po regulaciji Lahinje. Pri tem so bili že dovolj izkušeni, skupaj s Prirodoslovnim muzej so opravili raziskave flore in favne in dobili nadvse pomembne rezultate, tako da so upravičeno pripravili razglasitev območja za krajinski park, v odloku pa so zapisali, da so prepovedani vsaki tovrstni posegi -čeprav so bili idejni projekti regulacije že narejeni! Kako je Miri Ivanovič uspelo prepričati tako domačine kot Občinarje, da so razglasili krajinski park? Odgovorila je: »Pravijo mi, da sem vražja ... no, v resnici smo imeli prav zares tehtne razloge za tak predlog in smo jim lahko dokazali. Je pa tako, da ljudje bolj verjamejo, če jim pride to povedat kdo iz Ljubljane kot domačin. Mi smo velikokrat pripeljali dr. Petrlina in direktorja Prirodoslovnega muzeja. Nekako nam je uspelo, da so nam verjeli in nam danes vsi tudi dajo prav. Globoki drenažni jarki so takrat pomenili razvoj, vendar niso upoštevali varstva narave. Srečo smo imeli s projektantom, ki je bil zelo razgledan človek. Uspeli so tudi pri pridobivanju raznih sredstev, ki smo jih dobili zato, ker je bil tukaj krajinski park in smo brneli prednost pred drugimi. Seveda pa smo imeli težave tudi z ribiči, ki so hoteli narediti ribnik pravna izviru potoka, nato pa na izviru reke Lahinje. Zdaj se bodo zadovoljili z jezerom ob rudniku Kanižarica.« Krajinski park Lahinja je bil z občinskim odlokom razglašen že pred osmimi leti. 1995. leta je bil za to območje končan tudi projekt CRPOV, nato pa so začeli z izvedbenimi projekti, s katerimi bi omogočili ljudem življenje s parkom: uredili so infrastrukturo, dostop do parka, oznake in pot po parku. Tudi na drugih ministrstvih so prijavili podprojekte in tako pridobili 13 milijonov SIT. Tudi občina je v zadnjih dveh letih prispevala veliko denarja, veliko pa tudi krajini. Kmalu naj bi z novim občinskim odlokom razglasili tudi Krajinski park Kolpa, ki bo sčasoma postal del regionalnega parka Kočevska reka-Kolpa, ki ga bo razglasila država. Ko se bo to uresničilo, bo vzpostavitev redne uprave ali nadzora v parku več kot nujna. V ta namen je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine že uspel kupiti s pomočjo Ministrstva za kulturo in Ministrstva za okolje in prostor staro domačijo, ki jo obnavljajo kot kulturni spomeniki, v kateri bo informacijski center parka. Ker se ne ve, kdaj bo država razglasila parke - po mnenju Mire Ivanovič bi bilo najbolje ustanoviti samostojno državno Direkcijo za parke -, so občinski krajinski parki z namenom zaščite drago-• cenega naravnega okolja pred grobimi posegi vodarjev in gradbincev najboljša rešitev. Vse skupaj bi bilo tudi v Pomurju lažje, če bi imeli nekoga, kot je Mira Ivanovič: ki bi živel s to pokrajino in ne le prihajal na obisk iz Maribora. BERNARDA B. PEČEK 22 Nogomet__________________________________ Bakovci pokalni prvak MNZ MS V finalni tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije na območju Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota so Bakovci v Rogašo-vcih premagali Goričanko s 3 : 1. Strelci: Cipot 2 in Jančar za Bako-vce ter S. Vogrinčič za Goričanko. Nogometaši Bakovec so tako postali pokalni prvak Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. V šestnajstini pokala pa bodo igrali: Mura, Beltinci, Bakovci, Goričanka in Serdica. Prva medobčinska nogometna liga Murska Sobota Kerna iz Puconec pred Beltransom iz Veržeja Z3\ Skupščina NK Beltinci_______ Čakajo jih zahtevne naloge Letošnje prvenstvo v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je bilo zelo zanimivo in razburljivo, saj se do zadnjega kola nivedelo, kdo bo novi prvak. Po jesenskem delu prvenstva, ki so ga osvojili nogometaši Kerne iz Puconec z dvema točkama prednosti pred Beltransom iz Veržeja, je bilo v igri za najvišje metso kar pet moštev: Kerna (Puconci), Beltrans (Veržej), Univit (Rakičan), Les (Ižakovci) in Piramida (Bratonci). Razlika med prvim in petim moštvom pa je bila le 4 točke. V končnici prvenstva pa sta borbo za prvo mesto vodili moštvi Kerne in Beltransa. V minuli tekmovalni sezoni nogometaši Beltinec niso dosegli pričakovanih rezultatov v prvi državni nogometni ligi, na kar so predvsem vplivali kaznovalna politika NZS, skrhani odnosi med igralci in strokovnim vodstvom, poškodbe igralcev in kartoni ter nedisciplina in premajhna angažiranost posameznih igralcev. Kljub temu pa so si s kvalifikacijami zagotovili obstanek med prvoligaši. Vse to pa Organiziranost kluba mora biti v prihodnje na trdnejših temeljih. S sosednjimi klubi želijo imeti pristnejše odnose, zlasti s prvoligašem Muro. Boljšega sodelovanja pa si želijo tudi s Krajevno skupnostjo Beltinci. Uredili bodo članstvo v klubu in si prizadevali ponovno ustanoviti navijaško skupino. Letos bi morali začeti graditi tribune na igrišču, kar je pogoj za tekmovanje v prvi državni ligi. Tribune pa so potreb- Nogometaši Beltinec s predsednikom kluba Marjanom Maučecem na prvem sestanku pred pripravami. Fotorgafija: J. Zauneker 1.MNL MS 1996/97 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1. Kerna 3:1 1:1 0:5 3:0 0:0 0:2 2:2 3:1 4:0 4:1 1:0 2:0 2:0 3:3 1:0 3:1 5:0 1:1 4:0 3:3 2:1 2:0 2. Beltrans 1:3 1:1 4:1 1:1 1:1 1:0 1:1 3:4 2:2 3:1 12:2 3:0 3:0 3:1 5:1 3:1 1:0 1:1 4:0 4:0 2:1 9:1 3. Piramida 5:0 0:3 1:4 1:1 3:1 1:1 4:3 2:1 1:3 4:1 0:1 4:1 4:0 1:1 3:1 1:0 2:1 3:2 6:2 2:1 1:1 5:2 4. Les 0:0 2:0 1:1 0:1 1:3 1:1 5:0 2:6 2:0 0:0 1:2 3:0 3:1 5:0 1:0 3:4 1:0 1:0 3:0 8:1 2:1 5:1 5. Univit 2:2 1:3 1:1 4:3 3:4 1:2 0:5 6:2 2:1 0:0 2:1 1:1 2:0 4:2 2:1 2:2 5:0 3:3 3:0 5:2 6:0 1:0 6. Ljutomer 0:4 1:4 2:2 1:3 3:1 1:4 0:2 0:0 1:2 0:0 2:1 2:5 1:0 0:2 1:2 5:3 2:0 1:0 7:1 2:5 4:0 10:2 7. Lesoplast 0:1 0:2 2:12 0:3 1:0 1:4 2:1 0:3 1:2 1:1 1:2 5:2 2:3 2:1 0:0 2:2 0:3 4:0 0:0 7:0 3:2 2:0 8. Tromejnik 0:2 3:3 0:3 1:3 0:4 1:1 1:3 0:5 0:2 2:4 0:1 2:0 3:2 1:2 3:1 2:3 0:0 3.4 2:0 8:1 4:0 4:1 9. Serdica 0:1 1:3 1:5 1:3 1:3 0:1 0:1 4:3 1:2 2:2 2:1 3:5 0:0 2:2 1:3 3:2 0:1 0:0 2:1 7:0 0:1 7:1 10. Vega 0:5 1:1 0:1 1:1 1:2 2:3 0:1 0:1 0:5 3:3 0:2 0:1 3:0 0:4 0:0 4:3 1:0 0:0 1:1 2:1 0:0 3:0 11. Šalovci 0:4 3:3 0:4 0:4 2:6 1:2 0:3 1:8 0:3 2:5 1:7 5:2 0:0 0:7 0:2 1:8 1:2 0:7 1:1 1:2 1:1 3:0 12. Apače 1:2 0:2 1:2 1:9 1:1 2:5 1:2 1:5 0:6 0:1 0:4 2:10 2:3 0:2 0:4 1:4 1:0 1:7 0:0 0:3 1:1 0:3 Najbliže naslovu prvaka so bili nogometaši Beltransa iz Veržeja, ki so v predzadnjem kolu igrali doma z Vego iz Tišine le neodločeno. Na koncu pa je odločilo njuno medsebojno srečanje, ki je prineslo prvo mesto Puconča-nom. Kerna je namreč v Puconcih zmagala s 3 : 1, srečanje v Veržeju pa se je končalo neodločeno 1 : 1. Z osvojitvijo naslova prvaka so si nogometaši Kerne pridobili pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v tretjo državno ligo vzhod. Beltrans pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Na tretjem mestu so pristali nogometaši Piramide iz Bratonec, ki so boljše igrali v drugem delu prvenstva, saj so bili po jesenskem delu na petem mestu. Četrto mesto so zasedli nogometaši Lesa iz Iža-kovec, ki so sicer doma premagali Kemo, v Puconcih pa igrali neodločeno, vendar pa doma nepričakovano izgubili z Lesoplastom iz Križevec in v Serdici, kar je bilo usodno. Na peto mesto so se uvrstili nogometaši Univita iz Rakičana, ki so bili še štiri kola pred koncem prvenstva med kandidati za prvo mesto, vendar so to možnost zapravili, ko so doma izgubili s Kemo in igrali neodločeno na Tišini. V drugi skupini so bila moštva Ljutomera, Lesopalsta iz Križevec, Troniejniki Serdice in Vege dtem ko sta bili mos ’ in Apač precej slabs n., novi sezoni tekmova razredu. Strelci 1. MN A 26 golov: Ropoša(B ' । 23 golov: Makoter ! 21 golov: Brunec L^; 13 golov: Sabjanm 12 golov: DonsaU* 11 golov: D. Horvabj 10 golov: Kovač g j Kutos(Lesw Rakar(Kei 9 golov: Forjan »3 7 golov: Sirova Ka^& lok 6 5O'°" ^5 fe il (Leso«/ (Vega). P® J, UleH^J Kutusln® Prva medobčinska nogometna liga Lendava Liga se bo zmanjšala na osem moštev mora biti v poduk za delo vnaprej, je v svojem poročilu poudaril predsednik kluba Marjan Maučec na letni skupščini, kjer so ocenjevali delo v minuli tekmovalni sezoni, sprejeli pravila kluba in programske usmeritve za vnaprej ter izvolili novo vodstvo. Osnovna osmeritev kluba je, da bi si člansko moštvo z dobrim strokovnim delom zagotovilo obstanek v prvi državni ligi, želja pa je tudi doseči kaj več, preostalim petim selekcijam (na novo bodo ustanovili kadetsko moštvo) pa zagotoviti možnosti za dobro delo, saj so že v minuli tekmovalni sezoni dosegli vidne rezultate. ne tudi zaradi gledalcev, saj je moštvo Beltinec po obisku gledalcev na tretjem mestu v Sloveniji. Beltinčane torej čakajo zahtevne naloge, vendar upajo, da jih bodo ob vsestranski pomoči ljubiteljev nogometa, krajevne skupnosti, občine in pokroviteljev lahko zadovoljivo reševali, zlasti še, ker ima NK Beltinci najmanjši progračun med slovenskimi prvoligaši. Novoizvoljeni 15-članski upravni odbor je za predsednika kluba.ponovno izvolil Marjana Maučeca, za direktorja kluba Jožeta Horvata, za tehničnega vodjo Ferija Maučeca, za namestnika pa Jožeta Jakoba. (FM) Jože Horvat direktor NK Beltinci V prihodnje bo tudi NK Beltinci imel direktorja. Upravni odbor je na to funkcijo imenoval dolgoletnega športnega delavca Jožeta Horvata, ki je pred leti že bil predsednik kluba. Funkcijo je prevzel v času, ko se prvoligaši srečujejo z velikimi finančnimi težavami. Kljub temu pa se je optimistično lotil novih nalog. »Pet let sem bil odsoten, kar se tiče dela v klubu, tako da mi po-drobenejše razmere niso povsem znane. Funkcijo direktorja sem sprejel na željo vodstva kluba, pa tudi osebnega prepričanja, da sem kot domačin in dolgoletni športni delavec dolžan po svojih močeh in sposobnostih pomagati klubu, da bi, gledano dolgoročno, NK Beltinci še naprej tekmoval v prvi državni ligi. To je gotovo interes tudi večine prebivalcev beltinske občine. Pozdravljam odločitev vodstva kluba, da se bo v prihodnje orientiralo na igralce iz domačega okolja, kar se bo gotovo odrazilo tudi pri finančnem stanju kluba«, nam je povedal novi direktor NK Beltinci. (F. M.) Opel Horser tretjeligaš V drugem krogu kvalifikacij za vstop v 3. SNL vzhod sta se srečala prvaka soboške in lendavske medobčinske nogometne zveze Kerna iz Puconec in Opel Horser iz Lakoša. Prva tekma v Lakošu se je končala neodločeno 1 : 1 (L. Horvat za Opel Horser in Bočko-rec za Kemo). Druga tekma v Puconcih se je prav tako končala neodločeno z 2 : 2 (E. Kutuš iz 11 m in J. Kutuša za Kemo ter Žalik in Lebar za Opla Horse-rja). Ker je doseglo moštvo Opla Horserja na gostovanju dva zadetka, Kerna pa Samo enega, so postali nogometaši Opla Horserja iz Lakoša tretjeligaši. (FM) Končalo se je tekmovanje v prvi medobčinski nogometni ligi Lendava. Naslov prvaka so prepričljivo osvojili nogometaši Opel Horserja iz Lakoša, saj edini niso doživeli poraza. V prvem delu prvenstva so imeli resnega tekmeca za prvo mesto v moštvu Renkovec, ki so tudi osvojili naslov jesenskega prvaka. V nadaljevanju drugega dela prvenstva pa so Renkovci popustili, tako da je bil novi prvak znan že nekaj kol pred koncem. Nogometaši Opel Horserja so tako prvič postali prvak v medobčinski nogometni ligi Lendava. Ostala moštva so bila več ali manj izenačena in igrala zelo spremenljivo. Nekoliko preseneča tretje mesto Nedelice, ki pa je dobro igrala v drugem delu prvenstva. Na četrtem mestu je Panonija iz Gaberja, kar je uspeh. Na petem mestu so pristali nogometaši Dobrovnika, ki so bili po prvem delu prvenstva na tretjem mestu. Precej boljše kot jeseni je v drugem delu igrala Bistrica, ki se je z osmega mesta prebila na šesto. Več je bilo pričakovati od Hotize, Kobilja in Polane. Zadnja tri moštva Olimpija iz Dolge vasi, Čentiba in Mostje pa so bila slabša od preostalih. V novi tekmoval- | Mali nogomet 1.MNL Lendava 1996/97 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. Opel Horser 0:0 4:2 1:1 2:1 2:1 2:1 1:1 3:2 2:0 4:3 1:0 4:1 1:1 1.1 3:0 3:0 4:1 5:0 1:1 3:1 6:1 7:1 2. Renkovci 0:0 2:4 2:0 2:1 5:1 1:0 2:0 1:2 2:2 2:1 3:4 1:3 4:0 2:2 4:3 1:2 3:1 3:3 7:0 4:2 6:0 2:0 3. Nedelica 1:1 1:2 0:2 1:2 1:3 2:2 2:3 4:1 3:1 0:1 2:0 3:0 1:0 4:0 4:1 2:0 0:3 3:0 3:1 1:0 3:1 1:0 4. Dobrovnik 1:2 1:2 1.5 0:1 3:1 2:2 5:1 1:1 4:2 1:7 0:0 3:2 3:1 0:4 3:3 5:3 5:1 1:0 1:3 3:1 12:1 4:1 5. Panonija 1:1 2:3 0:2 2:1 3:2 1:4 1:5 1:1 3:1 1:2 1:2 0:0 1:2 1:1 1:0 3:2 4:1 11:4 3:2 2:1 2:0 3:1 6. Bistrica 0:2 3:4 2:2 1:2 1:3 1:0 2:4 7:1 1:3 2:1 1:0 0:3 0:1 3:2 1:1 1:6 5:1 1:0 2:2 3:1 5:2 4:1 7. Kobilje 0:1 1:4 4:3 3:1 0:2 0:3 0:0 2:3 2:1 0:0 0:1 3:0 0:0 4:2 2:3 2:4 1:1 2:5 1:0 2:0 2:2 0:1 8. Polana 1:1 1:1 0:4 2:2 0:1 0:4 1:3 4:0 2:1 1:1 1:0 2:3 0:0 2:4 1:1 2:1 1:1 1:2 4:1 2:1 2:0 0:2 9. Hotiza 0:3 0:3 3:4 2:1 1:4 0:2 3:3 3:5 0:1 2:3 1:1 6:1 3:2 4:2 1:1 1:2 2:1 1:0 1:2 1:0 0:2 3:0 10. Čentiba 1:4 0:5 1:3 0:3 3:0 0:3 1:5 0:1 1:4 4:11 1:5 0:1 1:1 5:2 1:1 2:1 1:2 0:1 2:2 1:4 4:3 6:1 11. Olimpija 1:1 1:3 0:7 2:4 1:3 0:1 3:1 1:3 2:3 1:2 2:2 1:3 0:1 0:2 1:4 1:2 2:1 0:1 2:2 4:1 3:2 1:3 12. Mostje 1:6 1:7 0:6 0:2 1:3 0:1 1:12 1:4 0:2 1:3 2:5 1:4 2.2 1:0 0:2 2:0 2:0 0:3 3:4 1:6 2:3 3:1 ni sezoni bo v prvi medobčinski nogometni ligi Lendava prišlo do reorganizacije tekmovanja, saj se bo liga zmanjšala na osem mo- drugi medobčinski ligi. Deveto uvrščeno moštvo Hotize bo igralo kvalifikacije s prvakom druge medobčinske nogometne lige Lenda- štev. Zaradi tega bodo zadnja tri va Nafto veterani. Zmagovalec bo moštva - Čentiba, Olimpija in postal osmi član prve medobčin-Mostje - izpadla iz lige in bodo v ske nogometne lige Lendava. novi tekmovalci sezoni igrala v Feri Maučec Pokalni prvak Borejci Klub malega nogometa Murski Črnci je bil organizator finala pokalnega tekmovanja v malem nogometu klubov iz soboške medobčinske nogometne zveze ter iz občinskih zvez malega nogometa Puconci in Moravske Toplice. Sodelovalo je 16 ekip. V polfinalu so Bakovci premagali Mlajtince s 5 : 2, v finalu pa Borejci Ivance z 2 : 0. Vrstni red: 1. Borejci, 2. Ivanci, 3. Bakovci, 4. Mlajtinci in 5. Kanal. Trije najboljši so dobili pokale. Ob tej priložnosti so tudi podelili pokale prvim ekipam v medobčinskih ligah malega nogometa. Organizator finalnega pokalnega turnirja prihodnje leto bo KMN Borejci. Zmagala ekipa Tokam iz Sp. Ščavnice V Beznovcih je bil drugi nočni turnir v malem nogometu, ki ga je pripravil sindikat Policijske postaje Murska Sobota ob pomoči domačega turističnega in gasilskega dru- štva in gostilne Železen. Prizadevanja organizatorjev so podprli tudi domačini s svojo odprtostjo in pri- spevki, zaradi česar postajajo vedno večji prijatelji. Na turnirju je sodelovalo 16 ekip iz Pomurja. Največ znanja in športne sreče je imela ekipa Tokam iz Spodnje Ščavnice, kije zasedla prvo mesto pred ekipo Me-talik Cipot iz Tešanovec, Rakiča- Travnata A MS Old boys Mladinec Borejci Černelavci Nemčavci Noršinci Meteor Bakovci Sebeborci Krajna Domajinci Pečarovci 2215 1 2213 2213 2213 2210 22 9 2210 22 22 22 22 22 8 9 8 6 2 2 2 2 4 5 6 62:38 7 57:32 7 50:44 7 60:30 8 56:57 8 34:34 210 52:47 410 54:63 1 12 49:54 212 41:52 610 29:39 1 19 27:81 31 28 28 28 24 23 22 20 19 18 18 5 Asfalt 22 7 510 42:49 19 Dokležovje 22 8 212 63:59 18 Polana 22 1 1 20 16:135 3 Travnata C MS Mlajtinci 2216 Večeslavci 2213 Mister Baby 2213 Travnata B MS Tropovci Sotina Gradišče Gerlinci Dobel Slaveči Ledava Kupšinci Evropa 2215 2213 2210 2210 22 9 2211 22 22 22 8 8 6 5 3 6 6 6 2 62:31 6 45:29 6 51:37 6 54:37 7 45:36 1 10 52:41 5 9 49:38 5 9 47:36 7 9 51:49 35 29 26 26 24 23 21 21 19 Manekeni Radovci Bodočnost Jezero H. Miški Stanjevci Pertoča Vanča vas Satahovci 2212 2212 2210 2211 22 22 22 22 22 9 9 8 6 1 1 5 2 2 2 3 5 64:34 4 63:28 7 80:42 8 58:31 8 67:58 9 69:47 1 10 64:44 310 52:54 1 12 63:78 212 36:87 016 35:74 33 31 28 26 26 23 23 21 19 18 12 219 31:104 4 Travnata D MS Mustang Kučnica Krašče 1614 1613 16 7 1 96:15 2 86:18 8 49:64 Domanjševci16 2 212 20:65 29 27 15 6 Cosmos 16 1114 13:102 3 Strelci 1 • 22 golov: C 11 golov: La®kJtro* 10gol0^e^ 9 golov: PLsaJ (OP Sa°'“ ^4! 1» (p*n(k 5 golov: (Mosti®!1) (Pail (P® a (P®n g< Mdna V Rit^i pod9°j(Qli (OP>M nij^jfie Korenl Turnir, ki ? in si ga^^eta.O^ 'II teljevnogo V’ prihodnje Pa v Kanal Park Lipovci 2gl6 “ j NK 13 J Kerencice^glM; Odranci Beltinci Mladost Rakičan Panonska Slovan Razlag°v.a 1 j Renkovci Moranj 5. 2id 2« ? 4 (f 28 3 Ivanc ^3 j V. Gomili 20 9 prosenjak- Filovci .20^ Sebebord i y*elec 2« »ih »Šport 23 Karate - svetovno prvenstvo it ,t's $ '"^irobTo Unici TK Sobota Hokej na travi Reckova in Vrečič (posamezno) ter Gabrova-Zadravčeva (ekipno) četrti ^"iški klub Murska Sobota, '^praznuje 10-letnico, je 1W1 odprto prvenstvo kluba. Wovako je 60 tekmovalcev in "Mk iz Madžarske in Slo- .. Afrike ter Oceanije in ^■Rezultati - člani do 35 * Z At ki repre- J'Man (MS), 2. Žnuderl ‘ Avstralije) je 1Čerpnjak in Kovač *W, člani 35-45 let: 1. 5^,2. Žekš (MS), 3.-4. 'n Benko (oba MS); ? “»4 45 let: Rola (Ptuj), 2. C'\MB), Kološa in W ^S); članice: 1. iu^S), 2, Volf (GR), 3.- '°ar'č in Bratkovič (obe V Milanu v Italiji je bilo 6. svetovno prvenstvo v Shotokan karateju. Med 1.500 tekmovalci in tekmovalkami iz 70 držav (33 iz Evrope, 17 iz Amerike, 10 iz M 7 zentanci nastopilo 9 karateistov in karateistk iz soboškega, ra-detftkega in radgonskega kluba. Slovenska reprezentanca, ki sta jo vodila trener Zdravko Romih 4 DAN in Milan Zadravec 3 DAN, je dosegla več, kot je bilo pričakovati, k čemur so predvsem pripomogli pomurski repre-zentantje. Najboljši rezultat v katah so dosegli Mateja Recek in Kristjan Vrečič med posamezniki ter Gabrova in Zadra-včeva v ekipni konkurenci, saj so zasedli četrta mesta. Niso pa bili zadovoljni z organizacijo prvenstva, saj so tekmovanja trajala od 7. do 24. ure, kar je bilo zelo naporno. Rezultati -kate: dečki do 13 let (121): 22. Peter Kaštrun (MS) - 3. kolo; dečki do 15 let (128): 17. Matej Škandali (MS), v 3. kolu je izgubil s svetovnim prvakom; deklice do 15 let (55): 4. Mateja Raček (MS); mladinci do 17 let (105): 4. Kristjan Vrečič (MS), 9. Matic Rujes (GR); mladinke do 17 let (50); 7. Mojca Tuš (GR); članice nad 18 let (93): 12. Nina Gaber (MS), 35. Vesna Zadravec - 2. kolo (MS); kate ekipno: 14. Slovenija (Zadravec, Gabor (obe MS), Breznik (Ruše); borbe - članice (85): 24. Nina Gaber (3. kolo); člani (340); Skotnik (1. kolo); ekipno, borbe - članice: 4. Slovenija (Gaber, Zadravec - obe MS, Janžekovič (Branik), Breznik (Ruše); člani 12. (Skotnik). Naslednje svetovno prvenstvo bo na Japonskem ali v Hong Kongu. (D. Škandali) Lek Lipovci pokalni prvak V Lipovcih je bila finalna tekma za pokal Zveze za hokej na travi Slovenije med Triglavom iz Predanovec in domačim Lekom. Tekma se je končala z izidom 3 : 1 (2 : 0) za Lek, kar nekoliko presedena, saj so Lipovčani nastopili brez poškodovanega najboljšega igralca Franca Maučeca. Strelci zadetkov so bili: Štefan Mesarič 2 in Robi Mesarič enega za Lek, za Triglav pa je bil uspešen Fajs. Sodila sta Durič iz Cigiit. Hokejisti Leka iz Lipovec so tako postali pokalni prvak Slovenije. To je tretji tovrstni naslov Lipovčanov v samostojni Sloveniji. Lek bo tako Slovenijo predstavljal v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev. vdovcih zmagala Slovenija lendavskega spi- nije. Prijetno je presenetila Slove-Č^čine P^^PuKrovitelj- nija, za katero so nastopali do- mačin Jože Koren (9), ki je bil zelo soliden, Matej Ferjan (10) in Izak Šantej (8), saj je s 27 točkami zasedla prvo mesto. Prav tako so prijetno presenetili Hrvati, zlasti Zlatko Krznarič, ki je bil najuspešnejši tekmovalec, saj so zasedli drugo mesto. Vrstni red: 1. Slovenija 27, 2. Hrvaška 24, 3. Slovaška 21,4. Češka 17, 5. Madžarska 15, 6. Italija 14 in 7. Avstrija 8 točk. Po štirih dirkah vodi Slovaška s 94 točkami pred Slovenijo, 84, in Madžarsko, 80 točk. (FM) Fotografija: Jure Zauneker in Slove- . Ljutomeru_________________________ I L Quen>An>>ta in Lord Lobell na derbiju P na leto-t Iz aU’ k' bo 2' n?'1 (g ede Ljuto"a julijskih s°toviii: Omagal ®Sd>enc,Pa člani veh skupin din (D. Zorko); 3. dirka za 3-dol2-letnike: 1. Fabijan (Slana) 1:21,3, 3. Ani Lobell (D. Slavič); 4. dirka za 3- do 12-letnike: 1. Demos MS (M. Slavič ml.) 1:20,5, 2. Meri Lobell (Babič); 7. dirka za 3- do!2-letnike: 1. Lex (S. Jureš) 1:20,0, 2. Doril Lobell (M. Slavič, ml.), 3. Lariosa (Žnidarič); 8. dirka za 3-12 letnike: L Express Bar (M. Slavič mlajši) 1. 16,4, 2. Duras (Sagaj) 1:17,1. (NŠ) Atletika Motošport Karli Vrbnjak prvi v Avstriji Člani TS Radenske so sodelovali na dveh tekaških prireditvah v Avstriji. V Deutschlandsbergu se je izkazal Karli Vrbnjak, saj je zmagal v teku na 25 km med veterani nad 50 let. Nina Jakopec je v teku na 2,2 km med deklicami zasedla drugo, Roman Klančar v teku na 12,5 km med veterani nad 40 let peto, Marjan Jakopec pa v teku na 6 km šesto mesto. V Stallhoffenu sta bili Martina Mauko in Maja Aleksič v teku na 1,3 km drugi; Zdravko Mauko v teku na 6 km med veterani nad 40 let je bil četrti, Željko Aleksič pa nad 30 let osmi. Števanečeva zmagala v Mariboru V Mariboru je bil atletski miting za vse kategorije. Sodelovali so tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in se lepo odrezali. V teku na 100 m je Darjan Gomboši (12,46) zasedel prvo mesto, v teku na 800 m pa je zmagala Polonca Horvat (2:21,82) z novim osebnim rekordom. V teku na 1.500 m je Damir Časek zasedel tretje mesto. Med mladinkami je Daniela Žalik preskočila 155 cm in zasedla drugo mesto. Druga je bila tudi Maja Šogorič v teku na 100 m (12,84). V članski konkurenci je zasedla Marija Števanec v teku na 800 m (2:08,47) prvo mesto, Mojca Meglič pa je bila četrta. V teku na 100 m je bil Tomaž Horvat peti, Cveto Cvetko enajsti in Denis Šparaš petnajsti (osebni rekord 12,04). G. G. Hokejsti Leka iz Lipovec - pokalni prvak Slovenije. Stojijo od leve: A. Forjan (trener), Časar, Rajnar, S. Forjan, Gomboc, D. Maučec, Kavaš, Mujdrica, Gabor, B. Gomboc (fizioterapevt), F. Maučec st. (predsednik); čepijo in sedijo: Tivadar, R. Mesarič, P. Forjan, Tratnjek, Sraka, M. Mesarič in F. Maučec mlajši. Lek Lipovci prvak V Moravskih Toplicah je bilo državno prvenstvo v hokeju na travi za starejše dečke. Sodelovale so štiri ekipe. Rezultati: Lek : Moravske Toplice 2 : 0, Murska Sobota : Triglav 2 : 0 Moravske Toplice : Triglav 4 : 0, Lek : Murska Sobota 3 : 0, Moravske Toplice : Murska Sobota 2 : 0 in Lek : Triglav 3 : 0. Naslov državnega prvaka so os- vojili hokejisti Leka iz Lipovec, in to brez izgubljene točke in dobljenega zadetka. Najboljši strelec je bil Boštjan Stanko (Lek), ki je dosegel 5 zadetkov. Po 2 zadetka pa so dosegli: Marin (MS), Hafner (MT) in Sraka (Lek). Lek 3300 8:0 6 M. Toplice 3 2 0 1 6:2 4 M. Sobota 3 1 0 2 2:5 2 Triglav 3 0 0 3 0:9 O Strelstvo Najboljša LD Križevci Zveza lovskih družin je pripravila na strelišču v Rakičanu prvenstvo lovskih družin Prekmurja v streljanju na glinaste golobe in z MK puško na tarčo srnjaka. Sodelovalo je 18 ekip in 66 lovcev. Največ uspeha so imeli tekmovalci LD Križevci, ki so ekipno zmagali v streljanju na glinaste golobe in v kombinaciji, v streljanju na tarčo srnjaka pa so bili drugi. Rezultati - glinasti golobi -ekipno: 1. LD Križevci 67, 2. LD Cankova 57, 3. LD Radovci 54 golobov; posamezno: 1. Ludvik Marič (LD Bogojina) 67, 2. Vlado Jambor (LD Križevci) 65, 3. Boštjan Maček (LD Radovci) 64, 4. Franc Vidonja (LD Križevci) 63, 5. Karel Pojbič (LD Križevci) 63, 6. Andrej Sapač (LD Cankova) 52 golobov. Tarča srnjaka - ekipno: 1. LD Radovci 188, 2. LD Križevci 183, 3. LD Tišina 175; posamezno: 1. Marjan Burjan (LD Rogašovci) 135, 2. Ivan Gregom (LD Tišina) 134, 3. Boštjan Maček (LD Radovci) 133, 4. Darči Radešič (LD Bakovci) 121, 5. Karel Poj-bič (LD Križevci) 114, 6. Andrej Kosednar (LD Krog) 107; kombinacija - ekipno: 1. LD Križevci 451, 2. LD Radovci 404, 3. LD Cankova 379 točk; posamezno: 1. Karel Pojbič (LD Križevci) 156, 2, Boštjan Maček (LD Radovci) 155, 3. Ludvik Marič (LD Bogojina) 152 točk. Šport invalidov Dejan Ratkai drugi v Andrejcih V Andrejcih na Goričkem je bila tretja letošnja preizkušnja veteranov motoristov okrog Torkovega brega, ki ga je pripravila SD Strelec iz Andrejec. Sodelovalo je 80 tekmovalcev s starimi motorji iz Italije in Slovenije. Tekmovali so na 1700 m dolgi progi. Od domačinov se je najbolje odrezal Dejan Ratkai, ki je zasedel dve drugi mesti v kategoriji motorjev Puch do 250 ccm. Tretja mesta so zasedli: Albin Polak iz Murske Sobote v kategoriji motorjev do 90 ccm, Martin Far-tek iz Martjanec med motorji znamke Puch in Marjan Erjavec iz Bel-tinec s predvojnim motorjem Zundap letnik 1935. Četrti so bili: Stanko Oškola iz Andrejec med puchi s 175 ccm in Edi Berden z ženo Nado iz Andrejec med prikoličarji. Prireditev je lepo uspela. Fotografija: Jure Zauneker ^S^etav Na Mirnopeškem teku 56 članov TS Radenske Na 15. Mirnopeškem teku je sodelovalo kar 56 članov Tekaške sekcije Radenske. V močni konkurenci, saj je sodelovalo okrog 400 tekačev iz Etiopije, Madžarske in Slovenije, so dosegli odlične uvrstitve. Rezultati - 420 m: 3. Nuša' Trstenjak; 1.500 m: 3. Mojca Korošec, 4. Katja Žunič, 4. Darjan Meglič, 5. Jožek Šmidhofer; trim na 10 km: 5. Janja Mlakar, 4. Damir Žinko, 8. Aleš Žalig (Lendava), 12. Avgust Manfreda, 13. Damjan Robar, 15. Marjan Smodiš (Bakovci); polmara-ton na 21 km - člani: 15. Milan Sapač, 18. Branko Švager, 26. Peter Brunec, 31. Mlado Roš, 43 Zvonko Ertl, 44. Robert Ficko; ml. veterani: 6. Slavko Kumek, 22. Roman Klančar, 26. Ivan Muršec, 28. Marjan Neuvirt; starejši veterani: 4. Karli Vrbnjak; članice: 8. Sonja Virag. Na prvenstvu slovenske vojske na 10 km je član TS Radenske Bojan Brus iz Žepovec zasedel drugo mesto. (D. Babošek) Tri prva mesta DRSI na Madžarskem V Sombotelu na Madžarskem je bilo 12. mednarodno tekmovanje invalidov za pokal Savaria. Sodelovalo je čez 200 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih držav. Lep uspeh so dosegli člani DRŠ1 Murska Sobota, saj so v skupni uvrstitvi zasedli tretje mesto. Rezultati - atletika - moški: krogla: 1. Veindorfer, 2. Ulen, 3. Perš, 5. Gomboc; disk: 2. Veindorfer, 3. Gomboc, 5. Ulen; kopje: 2. Veindorfer, 4. Ulen, 6. Perš; namizni tenis: 4. Drvarič; šah: 6. Špilak. Ženske: krogla: 1. Gutmanova, 3. Gregor-nova, 4. Mariničeva, 5. Babičeva; kopje: 1. Gutmanova, 3. Mariničeva, 4. Gregomova, 5. Babičeva; disk: 2. Mariničeva, 3. Gre-gornova, 4. Babičeva. (T. Kos). Zmajarstvo Mednarodni uspeh Pomurcev V Nagykanizsi na Madžarskem je bilo prvo mednarodno tekmovanje v letenju z motornimi zmaji in ultralahkimi letali Mura rally 97', ki gaje organiziralo Društvo športnih letalcev Hungaria. S to tekmo so uresničili dolgoletno željo zmajarjev obmejnih klubov treh dežel, da poletijo čez Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Lep uspeh so dosegli člani zmajarske- ga kluba Mavrica iz Lendave in aerokluba Prlekija iz Ljutomera. Med 30 sodelujočimi posadkami v kategoriji dvosedov sta zmagala Tomaž in Jože Gajser (Mavrica in Prlek) pred Mirkom Lebarjem in Alojzom Pršo (oba Mavrica) ter Vilkom in Klaudijo Ferenc (Prlek). Med posamezniki je zasedel Roman Caf (Prlek) drugo mesto. OKROGLA STOPNIŠČA Veščica pri Murski Soboti, tel.: 31 310 24 J^od listki ^užna Jn^ija - dežela templjev in religij &ot na vzfiob 22. del t Iz slovstvene preteklosti med Muro inDj^ Za varnost je skrbelo na stotine oboroženih stražarjev,« je zapisal kitajski kronist. Navadni prebivalci tedanjega časa so uporabljali bakren denar in orodje. Živeli so v lesenih hišah, okrašenih z rezbarijami in slikarijami. Popotniki so opazili, da se umivajo večkrat na dan. Simbol lepote so jim pomenila od težkih uhanov razvlečena ušesa, njihovo kulturno življenje pa so izpolnjevale verske dramske predstave. Obdobje blaginje je zamenjala tema. Lokalni kralji so vse preradi hlepeli po bogastvu svojega bližnjega. V medsebojnih vojnah so va- Yaksha Malla po dolgem času zopet zavladal večini Nepala. Kath-mandujska dolina je drugič zacvetela. Večina lesenih stavb, okrašenih s prekrasnimi rezbarijami, ki jih danes občudujemo, je iz tega časa. Njegovi dediči pa so deželo raztrgali in ponovno pahnili v vrtinec medsebojnih vojn. Konec 18. stoletja nastanejo zasnove modernega Nepala. Kralj ozemlja okoli mesta Gorkha, ki je še danes na pol poti med Pokharo in Kathmandujem, je v letu 1786 izpolnil svoje desetletne sanje. Kot vihar je privihral v kathmandujsko dolino Piše: Janez Jaklič L______ - _________ .... Panonski III lagzo^ Portretilith^ta^ K 0 sl P sr 0 ji bili na pomoč vladarje Tibeta in Indije, ki so tako ali tako kot osvajalci preradi prihajali v dolino. V-časih brezvladja in medsebojnih bojev so se nekatera mesta obdala z zidovi. Kmetje so živeli ob glavnih poteh v strnjenih včasih obzidanih naseljih, da so se laže ubranili plenilskih hord in banditov. V enem od žalostnih obdobij so privihrali Praznik oblivanja z vodo muslimani, ki so poškodovali svetišča in pobili svečenike. »Ves Nepal je v ognju,« je dejal kronist tistega časa. Številni begunci, tudi indijski, so se pred muslimanskim mečem umaknili v nepalsko gorovje, ki jim je s svojimi dolinami ponudilo prijazno skrivališče. V tem času je bilo v Nepalu 46 majhnih, povečini med seboj sprtih kraljevin in kneževin, ki so jih vodili hindujski princi. V 15. stoletju je kralj in v kratkem času združil celotno deželo. Toda opoju zmage seje kmalu pridružil priokus pelina. Pri velikopoteznem širjenju je Gorkha dreznil v Tibet, kitajsko sršenje gnezdo. Prevelik zalogaj se je Nepalcem zataknil v grlu. Kitajcem, ki so s 70000 vojaki prišli v Kathmandu, je moral obljubiti, da Tibeta, ki so ga Kitajci že takrat imeli za svojega, ne bo napadal. Nepal je plačeval kitajski vazalski davek vse do leta 1912. Ker seje kraljevina nato začela širiti proti jugu, so se tudi angleške simpatije do gorske države ohladile in prerasle v vojno. Prijateljski sporazum leta 1816 je bil za Nepal neugoden. Nova dežela, kije bila do sporazuma dvakrat večja kot danes, je užaljeno zaprla meje razpolovljenega ozemlja. Zaprto deželo so zaznamovali hudi spopadi med plemstvom. Jung Bahadur je leta 1846 pobil vse nasprotnike in se polastil oblasti. Začela se je krvava vladavina dinastije Rana, kateri niso bile tuje intrige, zapiranje in umori nasprotnikov. Vloga kralja se je skrčila na golo formalnost in postal je lutka v rokah Ranov. Angleži so v tem času o Nepalu govorili spoštljivo kot o deželi pogumnih vojakov, vedno pripravljenih na boj. Gorkhe so ■ se Britancem tako priljubili, da so si v pogodbi ob koncu medsebojne vojne zagotovili pravico, da jih novačijo v svojo vojsko. Gorkhe so postali najbolj slavni najemniški vojaki, ki jih je odlikovala zvestoba poveljnikom. Ob njihovem bojnem kriku »Ajo Gorkhali«, to pomeni približno »Prihajajo Gorkhi«, je ledenela kri nasprotnikom angleške vojske v jarkih prve svetovne vojne, Japoncem v zatohlih gozdovih Burme in Argentincem na Falklandih. (nadaljevanje prihodnjič) Predvidevanje smukne gotovo mimo dekličnih ušes. Starši so močneje vplivali in Alenki vcepljali vzhičenost nad otrokom, ki bo dom s svojo prisotnostjo samo razveseljeval in žlahtnil. Sonce in jug sta najedala zapozneli-marčevski sneg, ki je presenetil naravo zopet po mlačnih dneh. V osojnih grapah se je v nočeh celo utrdil v tanko ledeno skorjo, na prisojnih hribovskih rebrih pa se je topil in voda se je nabirala v ozke, kačaste curke in si utirala pot navzdol. Robniki cest niso bili prevlečeni z asfaltom, zato se je nanje prilepila zmrzal, ki ji šele prebujeni sončni žarki v senci niso bili kos. Ponedeljek je po vpeljanem redu prinašal dolge seje, tudi delavskega sveta. Boris kljub upravičenim razlogom ni hotel izostati. Žena mu je obljubila, da si bo izprosila zadnji dve uri in pogledala k hiši, kjer naj bi mojstri poprijeli za notranja dela. Nazaj grede bo vzela tudi hčerko iz vrtca. Mož njenim šibkim izkušnjam ni zaupal, ker doslej z obrtniki sama še ni ničesar urejala. Končno je bilo vse jasno: položiti tla in znotraj ometati stene, to je bilo naročilo. Anči si je malo čez dvanajsto naložila steklenici vina in tri brezalkoholne pijače, tudi popoldansko malico za štiri ljudi je priložila. S tako oprtanim kolesom se je vzpenjala v breg, ker so ji moči za vožnjo opešale. Mlajši, bolj prožni sb tlačili pedale gotovo še kakih sto metrov navkreber. Njej, nosečnici in tudi sicer ne preveč utrjeni ženski, je prej zmanjkalo sape. Tudi peš hoja ji je oteževala dihanje in v ovinku je morala, naslonjena na kolo, počivati. Že pred zadnjim zavojem proti hiši je razočarana ugotovila, da je bil njen vzpon v hrib zaman. Vrata so bila zaprta in nič v okolici se ni premikalo. Torej so jih zopet ukanili za kak dan, teden ali mesec! Še dobro, da si Boris ni izprosil prostega popoldneva. Zaklenjena hiša je ni zanimala, saj je bilo v njej vse nedotaknjeno, kot stajo pred tremi tedni pustila. Oči so se ji ustavile na dolgi in vijugasti gredi vrtnic; na njih je potrpežljivo iskala prezgodnje nastavke poganjkov. Res so se tu in tam pokazale nabrekle rdeče pikice. Prejšnje nezadovoljstvo so prekrile misli o fantastičnem loku pisanih in dišečih vrtnic. Oklevajoč, kaj naj stori s steklenicami, se je vrnila k hiši in jih hotela odložiti za lesenimi odpadki. Nikjer se ji ni zdelo primerno. Zato je obesila polno mrežo zopet nakolo in še sama zlezla nanj. Prvič seje spuščala s kolesom po ovinkastem hribu. Cesta se je nagnila še na desno in strmina se ji je zdela še hujša. Začela je močneje zavirati. Menila je, daje kolo noče ubogati. Težka mreža jo je nagibala in vlekla vedno bolj na desno. Ustnice soji začele drhteti. Paničen strah je spreletaval vse telo. Kolo pa jo je zaneslo že z desne na levi rob. Vedno hitreje je drvelo, z naglico se je razraščal tudi obup; groza se je naselila v kosti in vso njeno bit je prevzela ena sama grozljiva misel: poguba. Da, tam spodaj nekje za zadnjim ovinkom je že cesta, glavna in vedno prometna. Roki sta drhte stiskali zavore, vendar je čutila v njih vedno manj moči. In spodaj grozljivo nenehno brnenje. Lahko bi bila kriknila, krik v gluho opoldansko tišino bi se v tej samoti izgubil. Samo še sekundo, dve. Potem oster zavoj raje v jarek kot na cesto. Nič! Moč v rokah je odrekla svojo pokorščino. In samo drvelo je. drvelo zdaj še po tankem, spolzkem, utrjenem snegu. Nato tresk z vso močjo, z desne strani v desni bok tovornjaka. In obležala je tam... v desnem jarku... z obrazom obrnjenim navzgor, proti ranemu pomladnemu soncu. Samo dolga, temno rdeča progaz leve polovice glave se je vlekla čez lice in si poiskala pot v zemljo; proga v barvi njenih vrtnic... Na pokopališču so polagali tisti popoldan tri krste k počitku, v natančno odmerjenih intervalih. Anči je bila med zadnjimi... In bilo je polno rož... z njene domače vrtnarije in iz delovne organizacije. Njeno zdravo desno oko ni ničesar več zaznavalo: tudi Borisa in male Alenke ne in Žalikov in Pintaričev in najmanj pol Dolinčanov, ki soji »posodili pot«. Vse je bilo tako prazno, žalostno in brezsmiselno, tudi gore rož. Z njo je odšlo tudi nerojeno dete in bil je... fantek. Tragiko človekovega bivanja in občutenja je lahko usoda položila že v kali. Nekaj zlega in dobrega je neodložljivo in spremljajoče do smrti. Boris je nekako sprejel nase, kar mu je bilo naloženo. Skrb, spojena z vdano bolečino, se je kazala na obrazu. Podaljšal se je in iznad črne kravate je odsevala bledikavo bolna polt. Zatajevana čustvena prizadetost se je razcepljala v drobne kapilare. Vsaka izmed njih mu je živo najedala živčevje. Že spoznanje, daje na najbolj plehek način izgubil ženo, z drobnim očitkom lastne krivde, je skelelo. Vsemu temu seje pridružilo še novo trenje: obe družini sta se začeli potegovati za Alenko. Žaliki so dokazovali, da je on, oče, nikakor ne more oskrbovati in so oni tisti, ki lahko dajejo deklici najbolj varno prihodnost. Pintariči so preskočili na prednostno mesto, ker je Boris pač njihov in bo rodbinska zveza samo še bolj utrjena. Agustičev razsvetljenski projekt ni po- R P la. & so v duhu njegovega tekal samo na ravni neumetnostnih zvrsti, AIVUVIj projekta prekmurskemu krati torej ampak je dal močan pečat tudi v Prijatelu A ti T T SIT diti razvedrilo m pouk hkra ■ objavljenemu leposlovju. Le-to je bilo sesta- v katerih je bil sicer vzpostav J . vni in neumanjkljivi del časopisa. Ni je bilo številke, v kateri ne bi bila priobčena kaka popejvka ali prepove-ddvka, največkrat pa kar oboje hkrati, pesemski in prozni prispevki. Za prekmursko slovstvo, ki je dotlej - razen Novakove Versus vandalici, verzificiranega Zgo-varjanja po trej deački osobaj v Starišinstvu i zvačin-stvu, prevodov psalmov in nekaj prevodov madžarskega leposlovja - poznalo v glavnem nabožna, peda-goško-didaktična in nekaj drugih posvetnih besedil, je leposlovje, objavljeno v Prijatelu, velikega pomena. Res je, daje Agustič bodisi z inicialkami »a. i.« bodisi pod psevdonimom »F. Moravski« podpisal od 17 kratkih zgodb vsega eno in od 26 pesmi štiri izvirne, vendar smemo domnevati, daje večino gradiva, pri katerem ni naveden avtor ali prevajalec, sam pripravil za objavo. To mu seveda ni bilo težko, saj je kot literarni posrednik med francosko in madžarsko književnostjo dobro poznal kulturne in literarne razmere v madžarski prestolnici in tudi širše v Evropi. Ko je namreč konec 50. let prišel v Budimpešto, je naletel na dokaj razgibano kulturno življenje. Od 20. let 19. stol, naprej je bilo namreč na Madžarskem tiskanih vse več knjig, založništvo je postajalo donosna dejavnost, tudi pisci so začeli prejemati honorarje. Bralci knjig niso brali več zaradi podpore literaturi, ampak iz notranjega nagnjenja; branje je postajalo kulturna potreba (in seveda tudi priložnost za afirmacijo »novega« družbenega sloja - meščanstva). Sredi stoletja je kulturna dejavnost še bolj živa: ob običajnih časopisih nastajajo tudi kulturne revije. V obojih objavljajo izvirno in prevedeno leposlovje, predvsem pripovedno prozo. To je namreč v madžarski književnosti - podobno, kakor vemo, je tudi v slovenski - čas razmaha pripovedne proze, še posebno romana. Poleg domačih avtorjev (Mor Jbkai, Jbzsef Eotvos, Zsigmond Kemeny, Pal Gyulai idr.) med madžarske bralce s prevodi prihajajo klasiki evropskega romana od renesanse naprej. V tem pisanem literarnem dogajanju so, gledano duhovnozgodovinsko in literamostilno, prevladovali razsvetljenski in romantični tokovi, obarvani z aktualno usmeritvijo k narodnemu, ljudskemu, postopoma pa je že bilo mogoče čutiti tudi realistične sunke, ki so v zadnjih treh desetletjih postajali vse močnejši. Agustič je iz tega gradiva odbiral predvsem takšna pripovedna besedi- Alenka pa je živela še pri očetu. Vsako jutro jo je zgodaj budil, odpeljal v vrtec, kjer je z drugimi ob varuški pričakala svojo tovarišico. Njena navezanost na vzgojiteljico Jožico je postajala močnejša in že skoraj boleča. Materinski odnos ne več mlade vzgojiteljice, s posebnim posluhom za drobne in velike spremembe v družinah, ki so jih otroci prinašali tudi s seboj v vrtec, je ublažila kakšen top udarec. Vse do usodnega dne so Borisa v vrtcu komaj poznali. Mama je pripeljala deklico in tudi odhajala z njo. Nenadoma je stopil Boris na prvo stopnico. Tudi v službi je občutil, da se nagibajo bolj na njegovo stran in razumevajoče prikimajo, kadar pove, da mora pred sklenjenim se Stankom domov. Vendar si priznava sam, da ga to stanje zelo obremenjuje. Alenka se je preselila na mamino zakonsko posteljo. Samota je delovala nanj še bolj uničujoče, zato gaje dekličin pogovor sproščal. Vendar tudi Alenka ni bila več mala, brbljava porednica. Ob večerih sta kar resno načrtovala vse, kar naj bi se naslednji dan dogajalo. Nekega večera, ko sonce dolgo ni hotelo iti spat, saj so aprilski dnevi že daljši, je zlezla iz njegovega naročja, ker ni hotela biti več majhna, scrkljana punčka. Ugasnila je televizor, mu sedla naproti in ga vprašala naravnost: »Oči, ali me boš res odpeljal k babici?« Bog, kaj je otrok bral njegove misli! V zadregi pred neposrednim vprašanjem je zaman brskal po ustreznih besedah. Končno seje rešil: »Kdo ti je to izdal?« »Zadnjič, ko sva bila, mi je Silva povedala, da se bom preselila v Dolince in bom tam hodila v šolo. Tomo pa pravi, da bom pri njih,« je povedala in resno uprla vanj pogled, ki ga je komaj vzdržal. »Alenka, uvidiš, mene večkrat ne bo doma. Moral bom odpotovati, tudi za čez noč kot doslej. Zdaj me res izpuščajo, vedno pa to ne bo šlo. In potem, saj veš, sama ne moreš biti v stanovanju,« ji je skušal dopovedati kot odraslemu človeku.« Njeno razočaranje je razbral iz oči. Ognja že prej ni bilo več v njih, zdaj pa je še lesk dogorel. Zlomilo je ni, vztrajno je vrtala dalje: »Torej je res?! Jaz pa bi tako rada ostala pri tebi. Da ne bi bil sam, veš! « »Pojdiva počivat! Zjutraj je zopet delavnik, za oba. Vse bom premislil.« jo je mlahavo tolažil. Prvi del noči, ki je otroka zazibal v trden sen, je njega postavil pred trdo preizkušnjo: začel je dvomiti -o svoji odločitvi, ali je pravilna in predvsem pravična za Alenko. Da, Alenka je dobro slutila njegovo namero, Silva jo je samo potrdila. Pretolkel se bo z njo do jeseni in potem jo bo res odpeljal tja, k babici, pri Pin-taričevih se ji bo reklo. Gotovo ne bo izobčil Žalikov, ki so izgubili hčer in ne smejo v celoti še vnukinje. Da se bosta obe družini zanjo sprli, mu je bilo čisto jasno. Šele naslednji vnuk bo lahko stanje omehčal in popravil. In ta bo, kot je že skoraj določeno, zrasel zopet iz Žalik-Pintaričeve zveze. Seveda si bo Alenka utirala me diti razvedrilo in pouk hkrati, I v katerih je bil sicer vzpostavljen pripovedni svet. Vendar strukturiran tako, daKU; učinkoval bodisi vzgojno bodisi poučno. U ' » sporočala, da je zlo na svetu kaznovano in grajevano (*pr. Slejdnji strlaj, Vila rcužice/ j)(( bogatost), da naj vsakdo počne tisto, kar hkrati spoštuje delo drugega (Za moža je P pa kiihača), da naj bo mladim omogočena s bira partnerja (Obečano rejč obdržati-P05 ^^ dovolj le pridnost, bogaboječnost ipd- p)i omikanost (Mladi gospoud. Poteknjenik). “ razgledanosti in omike potrebne tudi knji? skupnost potrebuje t. i. knigovarnice-^1 «4 rihtar/Veška knige-varnica). Te kratke 8 minjajo na v tistem času zelo prilju« življenja«, ki sojih priobčevali različnima si in revije, s prenosom pripovednega doga;। kmečki svet pa niso daleč od kmetskih in P ki so v tistem času nastajale v osrednjes ževnosti. Z njimi je Agustič postavil teme« t mu pripovedništvu, ki se je v desetletjih iz" j posvetnih časopisov še razmahnilo. Če odmislimo prevode in priredbe n -^11. skih in slovenskih ljudskih Pesrn*’ Je tl‘ ,I vljeni v Prijetelu. podlaga razsvet'jenanakref*j Ljubezenske pesmi so pisane v slogu ljubezenske poezije, pridružujejo se jnn ^piSJ . prigodne in poučne pesmi, razsvetljen tovo predstavlja Agustičeva noVO „^11^ • leto 1876. (Novoletno verzificirano' časopisa je bila pogosta oblika, ki ^^Llil«^ kulturnega prostora, npr. Wieland, P° dnjeslovenski razsvetljenci!) Agustice Jp ščilo se konča s poudarjanjem v,re y mFO rih in za katere je deloval ter jih je ss j skušal razširiti med prekmurskimi roja Ešče en pun pehar! Človečdnstvo, pravic0' Na krepost i Pr'N,e^0,Si,ni Naj vsdkomi snajinos Naj tak sija povsedsu^’ Bojmo vsi zadovolnt . Tak se spuni sred ze Či živemo vrados«- te Ji te st it U iti Hli »r Kj Po a (na< pot samo skozi prva štiri leta, ko bo P lahko mirno skupaj živita v mestu- , Deklica je dihala enakomerno.1 ^0 J d zmotil težji vzdih. Njegova roka sej । la in poiskala glavico, kije ^^.^hčutil**,; L 1 stran. Podzavestno sije želel, da b> J 'i blizu sebe, in čakal, da se bo oktenf■ J 4 Nič se ni zgodilo. Od razrvanosti * j, no premetavati po postelji. Še m tako vražje trda, neudobna. tovil, da sta kazalca že pretekla P°*n -e danes, ga čaka naporen dan. ”0 zOt1 oporo. Bile so noči, ko seje sp njemu. Le takrat je z njim enak Dlan je poiskala dlan, toplota seJe L S mučne ure v znosnejše, pričarala j«Po( necnaoči. »Anči, si kdaj zaslutila, kako se tokrat varal? So bile tvoje instin nežno in fino prepredene, da s Pj|a./J\ Niso! Poštena in naravna, kots mogla tako pretvarjati, da mi ne zAl^ON - .jat kote\ie)i^f no premetavati po tako vražje trda, arjati,da®>^ smela oditn^zA^lj . :0lenk,O;q ti: Zb la, skupaj! Kako bi razso '' aj bi °st rjčO A tvoj rojstni kraj? Kako.. k Jarila L Prej neslutena moc je veliko je bilo te moči,t0 gnetla in preusmerila nj*^ veš, da ne bi bila trebujeva. Saj res. gnetla in preusmerila _ ostala z njim in ob njem! ,4 >i. bali na drugo stran, so že । bog ne. le človek. In človek z -f vedeti, kako naj ukrepa. jaLn L ga vmes poloti omahljivost. . majhne stvari, kadar je vprašanj pOti- L pa ne more priznati nobenih s pfUjfj I porazgubile in za vsako, ki bis od , ustrezno rešitev: za daljšo odso V| že nekaj dni vnaprej in takra not'1 , domov; kadar bo šlo samo za . tt> ■ pazila nanjo, tudi v krajši bol 1|( sta bili zaupni prijateljici- pravil0' Zjutraj, ko ju je sonce P°z h 1 dobre volje. Boris seje resen l| tudi Alenka ni zaostajala-perilo in obleko na stol tako y j ca samo jemala, se je znala sa »Hitro bova še nekaj male® grel,« jo je nagovarjal. zajU^ »Oči, saj nikdar nisva, ker . branila. M »Danes bova! Veš, vse sen m bova šla...« . Skodelica ji je obstala v o ^o1’ Prižgani plamenček je zdrka vejice so jih zakrile. /Japovednik kulturni koledar K J «> it’ iti jjf iii*' - 5 ^Sh0‘a Kin° Park d°nedelje, 6. julija, bo ob 19. Vsredo g ^.arner*ški erotični film Slačipunce. Mskifiiml. a’ bodo ob 19. uri vrteli ameriški Nevarno tveganje. Včetrtek ®. grajsko dvorišče MkioM -111'*3’ ob 21 30 si lahko ogledate °FX ? lcn'film Slačipunce. *>PaboOb2^ 6' Rakom«/'30 na sporedu 'e|a vojna v',aKakoseie za-^obio sred°. 9. julija, Rom« U-n vrte'' ameriško S Gor« °lnJuliia Mo kom ”ad90na Metek^110 2ver'ne bodo SrLMa, ob 19. uri, v invne- Sam b.18' 30 Ameriška Zvezda Pa b0 °b21. bodo ob 20 Liudstv° iS® 8 U' Ynedelj0' 6-20' uri lahk° ženski film 2a vsako GLASBA GORNJA RADGONA: V petek, 4. julija, bo na grajskem dvorišču ob 19.30 koncert pihalnega orkestra. Orkester je dobitnik srebrnega priznanja na letošnjem državnem tekmovanju PO. MURSKA SOBOTA: V četrtek, 3. julija, bo na grajskem dvorišču ob 21. uri koncert skupine Delimo vstopnice za kino Kekec; Dolina miru; Ne joči, Peter in še nekateri starejši filmi so bili vaši najpogostejši odgovori. Manj se jih je spomnilo novejših. Izžrebali pa smo dopisnico Simone Lainšček, Čepinci 51, 9203 Gornji Petrovci. Čestitamo. Poslali ji bomo vstopnici za kino. Novo vprašanje pa se glasi: Katera znana igralka se je slekla v filmu Slačipunce? Odgovor: Kupon št. 18 Odgovore pošljite do 8. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. fecA Lendava Prosta dela in naloge ‘C’ knjl2n|carja sičar*5°kovne izobrazbe humanistične smeri - °znan' N i Mčno16 slovenskega in madžarskega jezika Poskusnodelo « s|?> Knii>1 ° izP°lnievanju pogojev pošljite v 8 dneh ’ ihdd Lendava - K6nyvtar Lendva, Partizan- •-^iiuiuva — rxuiiyviai Lcuuva, i aiuzaii Dn iL ®ndava. Kandidate bomo o izbiri obvestili P°lzt3ku roka za prijavo. d.o.o. Ms. robota 0 ota, Kopališka ul. 2 telefon (069) 31-600 teleta (069)31-401 .O DRAŽBO Snovnih sredstev .t^ienih*^ tiP 516, leto nakupa 1989, ' r’k‘ Ll?00 de|ovnih ur, neregistriran, vozen, '■'rO Sri izt?°O delovnih ur, neregistriran, vozen, 2.229.000,00 SIT. ^J.svVoznc^LO FAP, tip 1620, leto izdelave W2®Oo Z ^Sistrirano, izklicna cena ;°b’ vozno, registrirano, O., “»^oo.oosm !it Orr,Una| 0’ 9. 7. 1997, ob 8.00 na dvorišču po-. %a;-. °rain Sa 1 DodiP/J'Ba zacetkom dražbe položiti varščino kuPc ,a.v višini 10 % izklicne cene. Plačana l(l e. všteje v kupnino, drugim udeležencem S^bonač k. udošt01 , u videno - kupljeno, zato reklamacij CiMi ah' f' 4 ■ °- o., Murska Sobota, Kopališka ul. 2. pred začetkom dražbe položiti varščino 4 z davkom plačati ■ ksodelovanju ■ e'° s strankami. 5 Sk S sPecielnim zavarovalniškim progra- ! r6rt 'Sv ^0 °lne 'zl3're delovnega časa. 'Mate- \\k'Zbit Pd prodaji, /h Msi/693 komuniciranja, JeniePisom pošljite v 8 dneh po objavi Mg ^^žba, d. d., PE Murska Sobota, Ul. °sta ’ 1900 Murska Sobota. obvP«A Sceni v 15 dneh po izbiri. Craob Rua iz Belfasta. Skupina sodi med najboljše predstavnike severnoirskega folk stila. LITERARNI VEČER MURSKA SOBOTA: V petek, 4. julija, bo v študijskem oddelku PIŠK-a ob 20.30 literarni večer ob izidu pesniške zbirke Delibab Ernesta Ružiča. ETNO LENDAVA: V petek, 4. julija, se bo ob 18. uri začel festival Folkart '97, predstavitev mednarodnih ansamblov. Nastopil bo ansambel Hay-Fem Kadikoy Istanbul iz Turčije. Sodelovali bodo tudi prekmurki citrarji iz Lendave ter skupina cimbalistov Zbujan Ostrava -Trebovice iz Češke. LJUTOMER: V petek, 4. julija, bo ob 20. uri v atriju mestne hiše nastopila španska folklorna skupina Ei-dos iz la Corune. Ob slabem vremenu bo prireditev v Domu kulture. OTVORITVE LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka bodo v petek, 4. julija, odprli likovno razstavo akademskega slikarja Dušana Filipčiča. Na ogled bo do 2. avgusta. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate 13. mednarodni bienale male plastike. Razstava bo na ogled do 10. septembra. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane razstavljajo člani DLUPP-a svoje grafike, slike in skulpture. MURSKA SOBOTA: V prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo fotografij mesta Ingolstadt, mesta tradicije in prihodnosti. Fotografije so posneli člani Schanzer Photokclu-ba. Ogledate si jo lahko do 20. julija. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča. LENDAVA: V Galeriji Lendava razstavlja svoje skulpture Madžar Tornay Endre Andras. Ogledate si jih lahko do 31. junija. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo dokumentov in eksponatov ob 125-letnici vinorejskega društva. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo likovnih del Marte Jakopič -Kunaver S poti. ČRENŠOVCI: V prostorih občine si lahko ogledate razstavo vinjet, grafik in kipov prof. Evgena Titana z naslovom Tam, kjer raste črni log, s podnaslovom Utrinki iz narave. VERŽEJ: V avli OŠ Veržej pa svoja likova dela razstavlja Silvija Kert - Ovčar. MORAVSKE TOPLICE. V Galeriji Ajda sta na ogled razstavi slik Božidarja Ščurka in Ernesta Bransbergerja. SARVAR (BLATOGRAD): V Mestni galeriji razstavlja svoja dela Endre Gonter. RIMOVSKA SOBOTA: V Mestni galerji razstavljajo svoja dela člani DLUPP-a. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo SNAŽILKA SNAŽILKA; določen čas 12 mes. ; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA MIŠKO KRANJEC, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA SNAŽILKA; določen čas 12 mes. ; ostali pogoji: POLOVIČNI DELOVNI ČAS; do 08. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA MIŠKO KRANJEC, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA FRIZER PRIPRAVNIK; določen čas 9 mes. ; do 08. 07. 97; VOHAR GABRIJELA S. P. FRIZERSKI STUDIO JELKA DOKLEŽOVJE, GLAVNA ULICA 54, BELTINCI TESAR TESAR; določen čas 3 mes. ; do 08. 07. 97; NEŽIČ DRAGO S. P. FASADERSTVO - ZIDARSTVO, BE-RKOVSKI PRELOGI 3, KRIŽEVCI' PRI LJUTOMERU PRODAJALEC PRIPRAVNIK - PRODAJALEC; določen čas 6 mes. ; do 08. 07. 97; Ml LESNINA D. D. PRODAJALNA POHIŠTVO MURSKA SOBOTA, BAKOVSKA ULICA 1, MURSKA SO- BOTA; št. del. mest: 2 NATAKAR NATAKARICA; določen čas 3 mes. ; 1 I. delovnih izkušenj; do 08. 07. 97; REŽONJA JANEZ S. P. TRGOVINA - BAR ROBI, BAKOVCI, OB POTOKU 5, MURSKA SOBOTA NATAKARICA; določen čas 3 mes. ; do 08. 07. 97; KOREN IVAN S. P. OKREPČEVALNICA, RENKOVCI 2, TURNIŠČE VARUH PREDŠOLSKIH OTROK POMOČNIK VZGOJITELJA; določen čas 12 mes.; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN, JUŠA KRAMARJA 10, ČREN- ŠOVCI POMOČNIK VZGOJITELJA; določen čas t2 mes.; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VO-RANC, SREDNJA BISTRICA 49B, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 3 POMOČNIK VZGOJITELJA; določen čas 12 mes. ; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA MIŠKO KRANJEC, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA; št. del. mest: 2 INŽENIR STROJNIŠTVA ZA TEHNOLOGIJO VODJA MONTAŽE; določen čas 12 OSEBNIM RAČUNALNIKOM' do 08. 07. 97; MIR, MESNA INDUSTRIJA RADGONA D. D. , LACKOVA 22, GORNJA RADGONA VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK VZGOJITELJ; določen čas 12 mes. ;-do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 12 mes. ; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA MIŠKO KRANJEC, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 12 mes. ; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA MIŠKO KRANJEC, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA UČ. OTROK Z MOTNJAMI V TEL. -DUŠ. RAZVOJU SPECIALNI PEDAGOG ZA PODALJŠANO BIVANJE IN O V I; določen čas 12 mes. ; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 08. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA IV, TRSTENJAKOVA 71, MURSKA SOBOTA SPECIALNI PEDAGOG ZA O V I; določen čas 1 2 mes. ; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 08. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA IV, TRSTENJAKOVA 71, MURSKA SOBOTA SPECIALNI PEDAGOG ZA PODALJŠANO BIVANJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 08. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA IV, TRSTENJAKOVA 71, MURSKA SOBOTA INŽENIR KEMIJE PRIPRAVNIK - KONTROLOR KEMIJE; določen čas 9 mes. ; do 04. 07. 97; ILIRIJA D. O. O. RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRŽENJE KOZ-MET. IZD. DE LENDAVA, PETIŠO-VCI, INDUSTRIJSKA C., LENDAVA -LENDVA VIŠJI KNJIŽNIČAR KNJIŽNIČAR; nedoločen čas; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI KNJIŽNIČAR Z DOP. OBVEZE S' SLOVENSKIM JEZIKOM; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: ZNANJE RAČUNALNIŠTVA; do 04. 07. 97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK-DOBRONAK mes. ; jeziki: angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Auto-cad; ostali pogoji: STROKOVNI IZ-. GLASRFNIK opPri.. ICT PIT, POSKUSNO DELO 60 DNI; do GLASBENIK SPECIALIST 09. 07. 97; E 92 - NOVAK - PODJETJE ZA TREŽNJE IN ORG. PROIZV., UL. V. PREKOMOR. BRI- GADE 11, LJUTOMER EKONOMIST KOMERCIALIST; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Word, Excel; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE,POZNAVANJE DELA Z ZA KITARO UČITELJA KITARE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: 20 UR NA TEDEN; do 04. 07.'97; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA ZA ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA; določen čas 12 mes.; do 04. PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje_________________________Izobrazba__________________ ________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 6 6 11 20 45 07. 97; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes. ; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA, ODRANCI, PREŠERNOVA 1, ČRENŠOVCI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 4 mes. ; do 08. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA PODRUŽNIČNA ŠOLA CVEN, MOTA 1, LJUTOMER; št. del. mest: 2 PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 08. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes. ; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 08. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA I, ŠTEFANA KOVAČA 32, MURSKA SOBOTA PROFESOR ZA SLOVENSKI JEZIK PROFESOR SLOVENSKEGA JEZIKA; nedoločen čas; ostali pogoji' 20 UR NA TEDEN; do 08. 07. 97' OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI PROFESOR ANGLEŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes. ; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogojt 20 UR NA TEDEN; do 08. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA III, TRSTENJAKOVA 73, MURSKA SOBOTA PROFESOR ZA NEMŠKI JEZIK UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA Z DOP. OBVEZE V DOŠ GENTERO-VCI; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 04. 07. 97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK -DOBRONAK PROFESOR MATEMATIKE PROFESOR MATEMATIKE; nedoločen čas; ostali pogoji: ZNANJE RAČUNALNIŠTVA; do 08. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER PROFESOR FIZIKE UČITELJ FIZIKE IN TEHNIKE Z DOP. OBVEZE V DOŠ GENTERO-VCI; določen čas 12 mes. ; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 04. 07. 97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK - DOBRONAK PROFESOR GLASBENE VZGOJE UČITELJ GLASBENE VZGOJE; nedoločen čas; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI UČITELJ GLASBENE VZGOJE Z DOP. OBVEZE Z DRUGIMI PREDMETI; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 04. 07. 97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK -DOBRONAK PROFESOR TELESNE VZGOJE UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE Z DOP. OBVEZE V OŠ F. P. ČRENŠOVCI; določen čas 12 mes. ; do 04. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE AKADEMSKI GLASBENIK PR. ZA KLAVIAT. INST. UČITELJA HARMONIKE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: 20 UR NA TEDEN; do 04. 07. 97; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA AKADEMSKI GL. PROF. ZA PIHALA IN TROBILA UČITELJA FLAVTE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: 20 UR NA TEDEN; do 04. 07. 97; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA AKADEMSKI GLASBENIK ZA KLAVIR IPD. UČITELJA KLAVIRJA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 04. 07. 97; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA ZDRAVNIK ZDRAVNIK - ZDRAVNIK SPECIALIST SPL. MEDICINE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: STROKOVNI - SPECIALISTIČNI IZPIT, POSKUSNO DELO 3 MESECE, DRŽAVLJAN R SLOVENIJE, 1 - 5 LET DELOV. IZKUŠENJ; do 04. 07. 97; ZDRAVSTVENI DOM, M. SOBOTA , MURSKA SOBOTA ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT, POSKUSNO DELO 3 MESECE, DRŽAVLJAN R SLOVENIJE; do 04. 07. 97; ZDRAVSTVENI DOM, M. SOBOTA , MURSKA SOBOTA; televizijski spored od 4. do 10. julija PETEK 4. JULIJ TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.50 Včeraj, danes, jutri 9.55 Videoring 10.25 Tedenski izbor 11.15 Up in slava, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Omizje 15.05 Percussion plus, 1. del 15.35 Hollywood 16.25 Tv-prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.50 Snežna reka 18.40 Hugo 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Koncert L. Pavarottija, prenos 22.05 Včeraj, danes, jutri 22.10 Odmevi, vreme 22.50 Poletna noč 0.10 Videoring 0.40 Videostrani TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 12.00 Tedenski izbor 15.00 Jake in Ben 15.45 Zgodbe iz školjke 16.15 Tedenski izbor 19.30 Dnevnik 20.05 B. kot Bolo, francoski film 21.30 Cik cak, oddaja o tržnih komunikacijah 22.05 V krvi, angleška dokumentarna serija 22.55 Koncert Big banda POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top shop - 11.00 Partnerja - 12.00 Zaliv ljubezni - 13.00 M.A.S.H. - 13.30 Newyor-ška policija - 14.30 Zlatolaski - 15.00 Varuška - 15.30 Mamice - 16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski - 18.30 Umor je napisala - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca -21.00 Dosjeji X - 22.00 Tatovi teles -23.45 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije - 0.15 Zmešani zakon - 1.30 24 ur -2.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Dnevnik - 12.25 Marisok, serija -13.10 Santa Barbara - 14.15 Program za otroke in mladino- 16.35 Tv-spored -16.40 Sličica - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče 18.35 Govorimo o.zdravju - 19.05 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.15 Lepa naša, šov program - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovalnica - 22.45 Potovanja: Francoska, dokumentarna serija - 23.45 Split: Melodije hrvaškega Jadrana, ponovitev drugega večera - 1.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.40 Tv-koledar - 12.50 Seinfeld, humoristična serija - 13.15 Čovek pod železno asko, angleški film - 15.00 Hišica v cvetju, serija - 15.45 Srhljivka - 16.50 Acapulco dušom in telesom - 17.20 Zvezdne steze -18.05 Med nami - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Vprašalnik, kviz - 20.30 Zakon v L. A., serija - 21.25 Popolni neznanci, humoristična serija - 21.55 Baskervilski pes, ameriški film - 23.40 2,4 otroka, humoristična serija - 0.10 V senc’ morilca, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Telepakk - 13.40 Narodnostne oddaje - 14.30 Serijski film - 15.00 Poročila - 15.05 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 MC - 20.15 Dallas, pon. - 21.10 Nemogoče? - 22.10 Ekskluzivno - 22.40 Zaljubljene ženske, angleški film - 0.45 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.35 Robin Hood - 15.00 12 mesecev v gozdu - 15.25 Tassilo, serija - 16.30 Čopa America, nogomet - 17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre -19.05 Strasti - 20.00 Kitajska umetnost -20.55 Policijska poročila - 21.05 Šport -21.35 Šov 21 - 22.0 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 Teh World Musič Awards - 0.45 MC TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 8.35 Alf - 9.00 Srednja šola v Kaliforniji - 9.25 Skrivnost črne džungle - 10.15 Fantastično potovanje, znanstvenofantastični film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi -12.40 Smrkci - 12.55 Tom in Jerry -13.55 Tenis: prenos iz VVimbledona -18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Cas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Biti zraven, pomeni vse, filmska komedija - 21.50 Mlade pištole, vestern - 23.40 Popolni terminator, srhljivka -1.10 Šport - 1.40 Umor prve stopnje TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Poročilo - 12.10 Vera - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Luč pravičnih - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila -20.15 Nerešeni akti XY - 21.15 Dežela hribov - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi, posebna oddaja - 23.15 Nitebox RIL 7.35 Med nami - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Tenis iz Wimble-dona, polfinale za moške - 18.00 Regionalni program - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročita - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april - 21.15 Družina Flodder - 22.15 Life! - Volja do življenja - 23.15 Skrita želja: biti ženska - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kdo razbija SOBOTA 5. JULIJ TV SLOVENIJA 1 7.15 Vremenska panorama 7.30 Včeraj, danes, jutri 7.35 Otroški program 8.35 Naša pesem’97 9.05 Tedenski izbor 10.20 Čisto pravi gusar, slovenski film 12.05 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, ponovitev 14.05 Strela z jasnega 14.55 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.25 Ozare 18.35 Hugo, tv-igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.30 Dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Planet In, finale 21.40 Povej naprej 22.15 Poročila 22.40 Poletna noč 0.00 Teh Hawk, angleški film 1.25 Videostrani TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 11.15 Tedenski izbor 14.00 Šport 19.30 Dnevnik 19.45 Šport 19.50 Včeraj, danes, jutri 20.00 Očka mami, ameriški film 21.30 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 22.20 V vrtincu 22,50 Sobotna noč POP TV 6.00 Videostrani - 8.00 Mrčeski - 8.30 Kužek Monti - 9.00 Munkci - 9.30 Mož pajek - 10.00 Peter Pan - 10.30 Morska deklica - 11.00 Proti vetru - 12.00 Mamice - 12.30 Grand prix magazin - 13.00 Samski stan - 13.30 Gola resnica - 14.00 Beverly Hills 90210 - 15.00 Melrose Plače - 16.00 Highlander - 17.00 Robocop -17.45 Herkul - 18.30 Xena - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Filmski hiti: Pištole brez nadzora - 21.45 Odpadnik - 22.30 Za ljubezen in slavo - 0.30 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije - 1.00 Playboy Special - 2.00 24 ur - 2.30 Bolvvieser TV HRVAŠKA 1 9.25 Tv-koledar - 9.35 Poročila - 9.40 Program za otroke in mladino - 11.30 Ljudje in kraji v Afriki, dokumentarna serija -12.00 Dnevnik - 12.25 Prihaja dr. Bee-ching, humoristična serija - 12.55 Bito nas je pet, serija za mladino - 13.445 Vse to počnejo otroci, ameriški film - 15.45 To je Amerika, dokumentarna serija - 16.15 Neskončnost sveta, potopisna serija - 16.45 Živa resnica - 17.15 Poročila - 17.20 Potujemo po Hrvaški - 18.05 Ponos in predsodki, serija - 19.03 V začetku je bila beseda - 19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik- 20.15 Svet zabave - 20.55 Split: Melodije hrvaškega Jadrana, prenos - 23.00 Opazovalnica - 23.20 Polnočna premiera - 2.40 Split: Melodije hrvaškega Jadrana - razglasitev zmagovalca TV HRVAŠKA 2 12.35 Tv-koledar - 12.45 Reševalci - 15.45 Acapulco z dušo in telesom, serija V 17.35 Zakon v L A., serija - 18.20 Moč morja - 19.30 Dnevnik - 20.25 Policist pod kontrolo, ameriški film - 22.20 Hišice v cvetju, serija - 23.05 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo, izobraževalna serija -23.35 Vidikon TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.00 Polarni svet - 11.50 Čajkovski - 12.00 Poročila -12.05 Narodna glasba - 12.30 Ponovitve -13.50 Avtomagazin - 14.30 Televideo -14.35 Štorije - 14.50 Moby Dick, amer, film - 16.45 Za boljši jezik - 16.55 Turizem - 17.45 Panorama - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Pravljica - 19.05 Loto šov -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC -20.15 Filmski program - 23.55 Zabavni nočni program TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.00 Družina Onedin, serija - 12.05 Potepanje po deželi domači - 12.35 Glasba in kultura brez meja - 12.55 Foruia 1, trening - 14.00 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Janos Vamosi -15.25 Kratki filmi - 16.50 Gluck: Melodija -17.00 Vaterpolo - 18.10 ldaTuray, pon. - 19.05 Vesti iz EU - 19.10 Zgodovina književnosti -19.40 Familija, 294. del - 20.15 Novinarski klub, okrogla miza - 21.05 Čopa America, nogomet TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 9.05 Vroča sled -9.30 Otroški program - 12.05 Klic na pomoč v Kaliforniji - 12.55 Harry in Hender-sonovi - 13.20 Življenje in jaz - 13.50 Čudovita leta - 14.15 Princ iz Bel Aira -14.40 Šport: Tenis iz VVimbledona, finale za ženske - 16.15 Melrose Plače - 17.00 Savannah - 17.45 Šport - 20.15 Ozek prehod, srhljivka - 21.45 Telo kot dokaz, srhljivka - 23.25 Samo morje je njena priča, srhljivka - 0.55 Mlade pištole, vestern - 3.20 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev - 9.40 Gospod Hobbs na počitnicah, filmska komedija - 11.30 Biti zraven, pomeni vse, filmska komedija -13.00 Poročila - 13.10 Švejkova leta, filmska komedija - 14.40 Enemu se vedno meša, filmska komedija - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo -. 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oh, ti moja Avstrija - 22.10 Poročila -22.15 Ljubezenske zgodbe in zakonske stvari - 22.40 Humor ne pozna meja -23.45 ... in seči po zvezdah, kriminalka -2.50 Samo morje je njena priča, srhljivka RTL 8.30 Disneyev tim - 8.45 Quack pack -9.15 Disneyeva čarobna vrečka - 9.20 Di-sneyev Aladin - 10.50 Gargolys - 11.15 Power Rangers - 11.40 Kje tiči Carmen Sandiego? - 12.00 Vražiček - 12.25 Psi in mačke - 12.50 Polna hiša - 13.15 Močna družina - 13.40 Princ iz Bel Aira -14.05 Divji bratje s šarmom - 14.30 Varuška - 15.00 Tenis iz VVimbledona, finale za ženske - 17.50 Modeli - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 20.15 Čisto normalni junak, filmska komedija - 22.30 Travestitski šov - 0.05 Vojna v Kitajski četrti, akcijski film - 1.40 Modra-mrzlica, grozljivka - 3.10 Modeli - 3.55 Polna hiša NEDELJA 6. JULIJ TV SLOVENIJA! 7.30 Vremenska panorama 7.50 Včeraj, danes, jutri 7.55 Ozare, ponovitev 8.00 Čebelica Maja, risana nanizanka 8.25 Otroci 9.30 4x4, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 14.40 Eldorado, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet 17.40 Po domače 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Večerni gost 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.05 Poročila 22.15 Poletna noč 23.35 Videostrani TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 10.10 Vitomil Zupan: Vest in pločevina 10.40 Tedenski izbor 13.00 Tuja opera 14.00 Šport 19.30 Dnevnik 19.50 Včeraj, danes, jutri 20.00 Alpe - Jadran 20.30 Goli, avstralska nanizanka 21.25 Svet čudes, afetralska dokumentarna nadaljevanka 21.50 Šport v nedeljo 22.20 Trio Barocco forte 23.20 Alpe-Jadran, ponovitev POP TV 6.00 Videostrani - 8.00 Pujsji dol - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Maček Felix - 9.30 Kasper in prijatelji -10.00 Peter Pan - 10.30 Parker Levvis -11.00 Xena - 12.00 Argument - 12.30 Brez zavor z Jonasom - 13.30 Matilda -15.00 Na jug - 16.00 Romance Rosa-munde Pilcher: Speči Tiger - 17.30 Autor, Autor - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Beverly Hills 90210 - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Detektivka Lea Sommer -23.00 Pot z Anito - 1.00 24 ur - 1.30 Videostrani Nedelja TV HRVAŠKA! 8.45 Tv-koledar - 8.55 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.25 Plodovi zemlje - 13.15 Folklorni program -13.45 Mir in dobro - 14.15 Duhovni klic -14.20 Opera Box - 14.50 Med nami -15.25 Oprah Show - 16.10 Pot za Avonle, serija'za otroke in mladino - 17.25 Poročila - 17.35 Velika nesreča, ameriški film -19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik -20.20 Na zdravje, humoristična serija -20.55 Hvali morje - 23.00 Opazovalnica -23.20 Kako postati slaven TV HRVAŠKA 2 12.15 Tv-koledar - 12.30 Dosjeji X -13.15 Polnočna premiera - 16.35 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo - 17.05 Mislavgrad, koncert klasične glasbe - 18.05 Preiskovalec - 19.00 Popaj - 19.30 Dnevnik -20.15 Moj prijatelj Willy, ameriški film -22.10 Zakonske vode, humoristična serija - 22.40 Spremenjena stanja, ameriški film TV MADŽARSKA 1 9.45 Katerega od devetih, madž. film -10.30 Moški spol - 11.00 Rk. bogoslužje -12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo -12.30 Skrivnosti peska, pon. - 12.05 Naj... - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.00 Zlata vejica '97 - 17.25 Eno uro bodite z menoj - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik -20.00 MC - 20.10 Kumara, politična solata - 20.35 Na črni listi, amer, film - 22.25 Deklamacija - 22.30 Leta družbenih sprememb, serija TV MADŽARSKA 2 8.00 Julija in nedeljsko kuhanje - 8.30 Vesoljske igre - 9.00 Kje, kaj? - 9.30 Ženski magazin - 10.00 Družina Onedin -11.05 Odbojka, košarka - 13.05 Pesem doni - 13.55 Formula 1, prenos - 16.05 Kolesa.in koraki - 16.50 Vojaško-politični magazin - 17.20 Gimnazija strtih src, serija - 18.10 Vreme - 18.15 Tranzit - 18.45 Klub 97 - 19.10 Pravljica - 19.25 Plesna skupina Honved - 20.05 Gledališko srečanje - 21.05 Koncert festivalskega orkestra Budapest - 22.15 Coap America, nogomet -1.10 MC TV AVSTRIJA! 6.00 Konfeti - 9.25 Kje tiči Carmen Sandiego? - 9.50 Risanke - 10.15 Konfeti -10.35 Disneyev festival - 11.30 Flirtanje -igranje z ljubeznijo, film - 13.05 Pustolovščina v Rocky Mountainsu, film - 14.35 Šport: Tenis iz VVimbledona, finale za moške - 1^.00 Srček - 18.30 Šport - 19.30 Poročila - 20.15 Policist iz Tolza, filmska komedija - 21.50 Kolumbo - 23.10 Kraj zločina - 0.40 Telo kot dokaz, srhljivka -2.15 Ozek prehod, srhljivka - 3.45 Vse najboljše za rojstni dan, Wanda June, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Človek, o katerem se govori, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Pogovor < novinarji -12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi s strani - 14.35 Vojna termitov - 15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Domotožje za tabo, moja zelena dolina, film - 17.00 Poročila- 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila -19.45 Vreme - 20.15 Nepozabni konec tedna v Lizboni, film - 21.50 K stvari -23.05 Vsakdanja kultura v petdesetih letih - 23.55 Ples, prvi del dokumentarne oddaje - 0.50 Teden kulture - 1.25 Halo Avstrija, halo Dunaj - 2.00 Dober dan, Koroška - 2.30 Dobar dan, Hrvati RTL 7.35 Huckleberry Finn - 8.00 Barney in njegovi prijatelji - 8.30 Quack Pack - 8.55 Risanke - 9.05 Timon in Pumba - 9.35 Risanke - 9.45 Disneyev Aladin - 10.25 Zakrinkani jezdec - 10.45 Novi Spiderman - 11.10 Bojna ladja Galaktika - 12.00 Di-sneyeva filmska parada - 12.15 Pustolovščine kapitana Granta, pustolovski film -14.00 A-tim - 15.00 Tenis iz VVimbledona, finale za moške - 17.45 Umor je njen konjiček - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Angela s štirimi pestmi, akcijska komedija - 22.00 Spiegel TV - 23.00 Pri-s.cilla - kraljica puščave, filmska komedija -0.55 Prime Time - 1.15 Kanal 4 - 1.50 Pa prav Aljaska - 2.45 - 2.45 Peter Gunn -3.15 Hans Meiser - 4.05 llona Christen -4.55 Barbel Schafer - 5.45 Ekskluzivno 12.50 13.55 19.30 20.05 21.05 Na potep po spominu Tedenski izbor 21.35 22.35 Dnevnik Karaoke loh. j# Bratovščina sinjega 9a ska nadaljevanka Človek in živali, angleška«« tarna oddaja Brane Rončel izza odr POP TV uniutro.SI* 6.00 Videostrani- 7.00 nija - 10.00 Santa Barbara (ir shop - 11.00 Detektivkai a r 12.00 Zaliv ljubezni - 1J-30ziat< 14.00 Morska deklica - i*-' . 15.00 Varuška - 15.30 Mam Zaliv ljubezni - 17;°%SNeva®ft 18.00 Zlatolaski - 18-3° ' _ 2oF 19.20 Vreme - 19.30 2 Mt slastica tedna: Kobra - p jOj pop- TV - 13.45 Part"®”* 2.3^' vihre: Pota slave - 2.00 ostrani TV HRVAŠKA ! J ni 7.40 Tv-koledar - 7.55 p^ Dobro jutro, Hrvaška - ’ jn uit 10.05 Program, za otrok 10.35 Kdo je sef, numo 11 11.00 Umetnost v svetu jjo Dnevnik - 12.25 Mari o' 14.1S« Dnevnik - 20.15 Iz d urvgški Ij, .'Oj 21.00 Moja zgodba o H g3j V U Hrvaškega glas^ pi^ k ^8 Zgodovina I 22.20 Opazovalnica - « ' z Martinom Beckom. Poročila TV HRVAŠKA« pulco dušom m tel®a0o0 0^*? besede, besede/ Kviz - 20.30 Prijatelji," 2l.3O k 20.55 V svetu dlvj^^jCa J žalost, serija -22.zo 1;^ Koncert !H TV MADŽARS^^S 5.40 Vaška TV - 6„°5 porodi8 A .0 9.05 Marienhof - izAt -'.Phl Disneyjeve risanke - Te|ePfp0(A|j ’ 12.05 Posel - 12.2» Narodnostne oddaje _ 4* 15.05 Počitniški prosto oko *,!» sti peska - J^^okton se'i5 Vklopi - 17.555 Tv-dO" _ 18.’J A O veri - 18.10 Begajo V S 18.30 Kolo sreče ' 19.15 Kultura - Lsjeji X . , h 20.00 MC - 20.15 D^larn^ , Mi Rokusfalvy - 21.4 fil jA Neka moralna noc, . | Dnevnik TV MADŽAR^ 2 14.00 Skupščinski «"5 pMJr H danje parlamenta - Q0 k - a, igra na s^.rttI 0 5 Aktualno ,2.5° LA niki met sreča, igra na 22.15 Aktualno -Policijska potočila 2. del - 23.45 MC PONEDELJEK 7. JULIJ TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.55 Včeraj, danes, jutri 11.00 Videoring 11.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Videostrani 14.10 Tedenski izbor 15.55 Dober dan, Koroška 16.55 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.50 Jake in debeluh 18.40 Lingo 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.15 Žrebanje 3 x 3 19.30 Dnevnik 20.05 Župnik za 10 tednov 21.05 Tv-konferenca 21.55 Včeraj, danes, jutri 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.30 Poletna noč 23.55 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs TV AVSTRIJA g.o A 6.00 Otroški P^skri^n/^ v Kaliforniji - 9. fz°Tdlza 2IX.®? - 10.15 Policist iz ' bnirn<- h® - 12.15 Deklica s caro jer f s ® Smrkci - 13.00 Tom „ala I, sanke - l4’^-Airvvo^f vlaka 123, knmina^0^ | '1 vodnjaku, romanc t v s k Globoki juga, tvavstr^^M 9.00 Čas v s|lkg0gati i" jezeru - ^^enta*!3 Pavel, nova serija 22.00 Poročila ^36 Pogledi s stran' Pookie, film j' IV RIT , 8.00 Poročila 0.4» |an J A M - 8.35 Po%cl M dba-9.35^7^,« 12 30 Magnum sef*? Bk Christen - 167'3O Jeopardy - 18-3°W U ber večer l0 £kSF ZV'M v, Poročila .1%’ Eks^iuJ V J k lumbo - 21,5 Q £k j U enajsto - 24- č J IV ročila - ‘ m vojna ' 5O ^1^ I Magnum - z: uon« Meiser - 4-1u televizijski spored od 4. do 10. julija f' ji' torek Milj Janija i ’ IllO v?’.danes, jutri M ?rin9 ’3.00 p„denski 'zbor k? }šž?ia" c IK t* * !!40 i film ^erai da$^aa$' oddaia 0 turizmu K«'"”'"'" k ’ SnOr) striji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.05 Primer za dva -0.10 Oddaja o kulturi: Projekt X - 0.40 Leteči cirkus Montyja Pythona, prvi del serijske komedije - 1.30 Poročila - 2.00 Doktor Jekyll in gospod Hyde, film RTL 8.35 Poročila -8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojni zagon - 21.15 Tequila in Bonetti - 22.15 Quincy - 23.10 New York pod krinko -0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje r; Qetnanoč Ž°° SviiJ®v velemestu ^5 Vj ene sence H ng ^7^42 H.ts Snews »» «5 A tiNl^ Brianovo wnet: Ekvador jk ^sškifilm^^6 po M°ntyiu Py*u' j? ,^V>ani , santa Rl.Dobro jutro, Slo-par nPr'arbara - 10-50 Top Kužem ' 1200 Zallv '> 3 L^toiaski M°ntl " 13-30 VR 5 bHi?06 ' la'45'00 Varuška -$ H6? S.arbara 1°? Zaliv ljubezni - Havan' 1800 Zlatolaski - 2O.oo 'r19'20 Vreme - 21 deR^ zgodbe: 1IhK3'$'H ' ~Bolnišnica upanja ■3^i ^k,syato F »Sce w 3 h Mdr - 7 c e ^S&^a-'{n pdr°čila - 8.00 Do-•4 10°5 7 serija dln° ' 10-35 Kdo je T? L^nk^iarno 7n11'00 Umetnost v t R? ' 12-25 MStVena serija -1 h.? ' 141n5 Mansol - 13.10 !k Wa6ching'V9 Poročila - 14.15 su Za ' ot^°ristibna seriia " '17 50% ia mladino -llWreče. iqTT Reševalci, serija >k- 2ln i? Hrvaškisporni-J !t% 9-5o k '18 V iskanju minu-parlament - 22.15 L ’r^i lzgub|jen'mska noč z Marti-'k lla lsn° gasilsko vozilo - |Z dramske9a W!o/° z dn? dvorc|, serija -Snr 'n telesom -S^fo ^oram"1 mesn' tečai ‘ 1Š 'J5 L' 20.30 cb19 30 Dne’ 'fk ^^r^^-belo v^"oa9° Hope, kl 'iirn barvi - 22.15 1^1 M 6°0 ■ . Q.3n\9.35 nncni vzhod - ® 1^’aa otroko°r°čila " 9'40 2.00 p6 ' 11-10 Happy ' 1355 4 'llSosr^esnb ? src ’ 15 05 -v;?'05 Čebelici / kro' - 19 - 18-30 ^l^VrNi15 Mc - 20.00 Hi itlt6'0 2rn2nV V raj’ Ser'ia ‘ j |\. ^fii^^alci, i. de| _ 23.45 Dnevnik fr^z * r 1ed 5 ^00 - K S^A??38^-bohr0??1' in lepi brodošli v Av- SREDA 9. JULIJ TV SLOVENIJA! 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronews 9.30 Včeraj, danes, jutri 9.35 Videoring 10.05 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Planet In, ponovitev 15.35 Svet narave 16.25 Tv-prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.20 Moesha, ameriška nanizanka 18.40 Kolo sreče 19.10 Včeraj, danes, utri 19.30 Dnevnik 20.05 Disorderdly Orderly, ameriški film 21.35 Made in Slovenia 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.15 Odmevi 22.40 Šport 22.50 Poletna noč 0.15 Made in Slovenia 0.45 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 15.55 Tedenski izbor 18.55 Filmski triki 19.30 Dnevnik 20.00 Cik, cak, oddaja o tržnih komunikacijah 20.35 Pištola je močnejša od gumijevke 21.35 Omizje 23.05 Montreux, jazz festival: Najboljše iz Brazilije POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top shop -11.00 Partnerja - 12.00 Zaliv ljubezni - 13.00 M.A.S.H. - 13.30 Bolnišnica upanja - 14.30 Zlatolaski- 15.00 Varuška - 15.30 Mamice -16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 Santa Barbara -18.00 Zlatolaski - 18.30 Nevarni Havaji - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Parada zvezd: Imela bo otroka - 22.00 Pleško - 22.30 M.A.S.H. - 23.00 Partnerja - 0.00 Vojne vihre: Operacija Pacifik -24 ur - 2.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.40 Tv-koledar - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 10.35 Kdo je šef, humoristična serija - 10.00 Umetnost v svetu teme, popularnoznanstvena serija -12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 14.05 Poročila - 14.10 Prihaja dr. Beeohing, humoristična serija -14.40 Program za otroke in mladino -17.35 Poročila - 17.45 Reševalci - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Turistični magazin - 21.05 Živa resnica -21.35 Prijatelji in neprijatelji - 22.35 Opazovalnica - 22.55 Cona somraka - 23.25 Veliki užitek, francoski film - 00.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.40 Tv-koledar - 15.50 Črno-belo v barvi - 15.50 Chicago Hope, serija - 16.35 Maslinski dvori - 17.30 Acapulco z dušo in telesom, serija - 18.30 Skrivnostno vesolje - 19.00 Županijska panorama - 19.30» Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Sestre -21.15 Filmi Ginger Rogers: Cilinder -22.45 Koraki, glasbena oddaja - 23.35 Čuvarji časa IV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 93.5 Poročila - 9.40 Linda, serija - 10.50 Risanka - 11.10 Trije doktorji, serija - 12.00 Poročila - 13.55 Posel - 14.15 Narodnostne oddaje - 15-05 Počitniški program, vmes ob 15.30 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska - 17.00 Smernica - 17.35 Vklopi - 18.00 Nujna pomoč -18.10 Iščemo pogrešane odrasle - 18.15 Mentalna higiena - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Maridsko povabilo; Video konferenca o vrhu NATA - 21.10 Pobegnil sem s Ferarrijem, ameriška filmska komedija - 22.55 Deklamacija - 23.05 Ponarejeni podatki, nemški tv-film - 0.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.20 Leta družbenih sprememb - 15.15 Pošast, tv-igra po Laszlu Nemethu - 17.15 Gaia, ekologija - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Madžarska danes - 19.05 Magnum, kriminalka -20.00 Tekmovanje za Miss Mr. World Hu-gary - 20.55 Spisi G. Devecserija -21.20 Policijska poročila - 21.25 Pratika - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik -22.15 Atkualno - 22.40 Keno - 22.45 Skoraj resnična zgodovina XX. stoletja, 1. del - 23.40 MC TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.05 Alf - 9.30 Srednja šola v Kaliforniji - 10.40 Kolumbo - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 13.00 Tom in Jerry - 13.25 Risanke - 14.50 Naša mala farma - 15.40 Zemlja 2 - 16.25 Airwolf -17.15 Prijatelji za vse življenje - 18.05 Alf -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Špiolji - 22.15 Nogomet -23.15 Šport - 0.20 Morski psi velemesta, film - 2.30 Pametnejši brat Šherlocka Holmesa, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Trojica, v katero bi se zaljubila - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli c Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Oblaki na horizontu, romanca -21.45 Pogledi s strani: moda - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem - 0.25 Ta mračni predmet poželenja, film RTL 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih -12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Film, prvi del -21.05 TV-nasvet - 21.15 Film, drugi del -22.05 Štern TV - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna -1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum ČETRTEK 10. JULIJ TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.00 Včeraj, danes, jutri 10.05 Videoring 10.35 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Videostrani 16.00 Novice iz sveta razvedrila 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.50 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 18.40 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Poletni umor, 2. zadnji del švedske drame 21.55 Včeraj, danes, jutri 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.30 Poletna noč 23.55 Tednik 0.50 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 15.25 Tedenski izbor 18.55 Skrb za zemljo, angleški dokumentarni magazin 19.30 Dnevnik' 20.05 Volk na vratih, francosko-danski film 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.35 Pisave 22.10 Raymond Oueneau, francoska dokumentarna oddaja 23.05 Recital M. Lipovšek, EMK 23.35 Koncert simforničnega orkestra AG, 1. del POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija -10.00 Santa Barbara - 10.50 Top shop - 11.00 Partnerja - 12.00 Zaliv ljubezni- 13.00 M.A.S.H. - 13.30 Danger-field - 14.30 Zlatolaski - 15.00 Varuška -15.30 Mamice - 16.00 Zaliv ljubezni -17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski -18.30 Nevarni Havaji - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Družinski album -21.00 Newyorška policija - 22.00 Argument - 22.30 M.A.S.H. - 23.00 Partnerja - 0.00 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije - 0.30 Vojne vihre: Mladi levi - 2.30 24 ur - 3.00 Videostrani TV HRVAŠKA! 7 40 Tv-razpored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.45 Program za otroke in mladino - 15.45 National Geographic: Vrhunec hrabrosti - 16.40 Mladostniške izpovedi -17.50 Reševalci - 18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška policija -21.00 Otvoritev Dubrovniškega letnega festivala - 21.55 Pustolovščine v Hrvaški -22.30 Opazovalnica - 22.55 Seinfeld, humoristična serija - 23.25 Filmska noč z Martinom Beckom: Umor v Savoyu TV HRVAŠKA 2 13.45 Tv-koledar - 14.00 Al Capone, ameriški film - 15.40 Potovanja: Francija -16.35 Maslinski dvori, serija - 17.30 Aca pulco z dušo in telesom - 18.30 Skrivnostno vesolje A. C. Clarka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašalnik, kviz - 20.35 Dosjeji X, - 21.30 Konformist, italijanski film - 23.25 Bernardo Bertolucci, dokumentarni film TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 93.5 Poročila - 9.40 Estralarge, kriminalka - 11.10 Od mize in postelje, serija - 12.00 Poročila - 13.55 Posel - 14.15 Gimnazija strtih src - 15.05 Počitniški program, vmes ob 15.30 Poročila ' - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi - 17.55 Protestantska svobodna univerza - 18.15 Tv-doktor, ledvični kamni - 18.30 Kviz - 19.00 pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Malo mesto - 20.50 Zgodovino pišejo zmagovalci, 2. del - 21.35 Pol stoletja, jubilejni koncert Ferenca Demjena -23.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.55 Zamejski Madžari - 15.25 Malo juga, serija - 15.55 Naravno zdravilstvo -16.15 Sotrpini - 16.25 Od omnibusa do metroja - 17.00 Risanka - 17.30 Top 40 -18.0 Regionalni dnevniki in magazini -19.05 Družina Onedin - 20.10 Igre brez meja - 20.25 Rokopis - 20.55 Gledališki festival Kisvarda - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Dnevnik - 2'2.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 Pozna polna luna, bolgar-sko-madžarski film - 0.15 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Srednja šola v Kaliforniji - 10.05 Potovanje v središče zemlje, film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci -13.00 Tom in Jerry - 13.25 Risanke -14.50 Naša mala farma - 15.40 Zemlja -16.25 Airvvolf - 17.15 Prijatelji za vse življenje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna RADIO MLRSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI 8V 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12,05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12,30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25_ Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zliifto - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - družina - 19.00 Up in slava - 19.30 Poročila - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosje X - 21.55 Umor prve stopnje - 23.20 Poročila - 23.25 Mi lahko tudi drugače, filmska komedija - 0.50 Ustavite smrtonosno vožnjo podzemnega vlaka 123, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Trojica, v katero bi se zaljubila - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Poročila -18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Glasbena oddaja v živo - 21.05 Vera -22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Gradnja proti potresu - 0.35 Madjello - vas v deželi Konso -1.20 Pogledi s strani - 1.55 Pogled v deželo RTL 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami -8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 1%.00 Dober večer -18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, sla^-bi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank - 21.15 Straža - 22.15 Skrivnosti z Jorgom Drae-gerjem - 23.15 Mož brez identitete -0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija ! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice -21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi - 18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08;00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13,35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. ves Moja domača banka ZO Pomurska banka Murska Sobota motorna vozila Delničarjem, varčevalcem in poslovnim partnerjem Pomurska banka je v letu 1996 poslovala uspešno in je poslovno leto sklenila z dobičkom. Po sklepu zbora banke je bi^del dobička razdeljen delničarjem za dividende. Rezultate poslovanja je potrdila tudi revizija, ki je opravila ekonomsko-fi-nančni pregled poslovanja. V nadaljevanju objavljamo povzetek revidiranega obračuna za leto 1996. MOPED ATX, rdeče barve, star 8 mesecev, prodam. Tel.. 31 142. m!3916 Bilanca stanja 31.12.1996 v tisoč SIT 31.12.1995 Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 1.417.081 1.298.237 Državne obvez, in drugi vred, pap., za reesk. pri CB 0 0 Posojila bankam in hranilnicam 5.978.935 5.572.806 Posojila strankam, ki niso banke 19.391.371 15.542.694 Investicijski vrednostni papirji 17.7Š7.317 16.572.843 Tržni vrednostni papirji 84.653 49.233 Naložbe v kapital neodvisnih strank 730.625 694.314 Naložbe v kapital odvisnih strank 218.398 200.733 Neopredmetena dolgoročna sredstva 16.535 14.208 Opredmetena osnovna sredstva 1.151.787 1.178.335 Vpisani, a ne vplačani kapital in odk. lastne delnice 46.136 56.528 Druga sredstva 1.161.781 687.229 Nevračunani stroški in nezaračunani prihodki 190.083 181.460 SKUPAJ AKTIVA 48.174.702 42.048.620 Obveznosti do bank in hranilnic 3.767.806 2.133.051 Obveznosti do strank, ki niso banke 35.740.982 32.304.225 Obveznosti iz izdanih vred. pap. in potrdila 0 vlogah 19 2.866 Druge obveznosti 257.207 238.724 Vnaprej vračunani stroški in neobračunani prihodki 1.069.859 586.263 Dolgoročne rezervacije za obveznosti in stroške 206.837 312.545 Vpisani kapital in ustanovitvene vloge hranilnic 332.414 332.414 Vplačani presežek kapitala 0 0 Rezerve banke 4.643.334 4.640.728 Splošne rezervacije 0 0 Revalorizacijski popravek kapitala 1.953.896 1.396.164 Preneseni čisti dobiček ali izguba prejšnjih let 31.877 61 Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta 170.471 101.579 SKUPAJ PASIVA 48.174.702 42.048.620 Izkaz uspeha letol 996 v tisoč SIT leto 1995 Prihodki od obresti in podobni prihodki 2.833.165 2.553.257 Odhodki za obresti 1.608.066 1.605.910 ČISTE OBRESTI 1.225.099 947.347 Prihodki od vrednostnih papirjev 2.188 21.108 Prejete provizije 748.103 608.562 Dane provizije 132.063 189.036 ČISTE PROVIZIJE 616.040 419.526 Dobiček iz finančnih poslov 457.554 465.474 Izguba iz finančnih poslov 210.336 182.583 ČISTI DOBIČEK ALI ČISTA IZGUBA IZ FINANČNIH POSLOV 247.218 282.891 Drugi prihodkih odposlovanja 431.317 189.575 Splošni upravni stroški 1.345.140 1.284.795 Amortizacija 124.385 98.920 Drugi odhodki poslovanja 64.951 48.316 Odpisi terjatev in popravki vrednosti spornih terjatev 969.874 552.280 Prihodki iz odpisanih terjatev 0 0 Odhodki za oblikovanje dolgoročnih rezervacij 51.160 214.439 Prihodki iz ukinjenih rezervacij in popravkov 311.979 395.805 Dobiček ali izguba iz rednega poslovanja 278.331 57.502 Izredni dobiček ali izguba (107.845) 44.089 Skupaj dobiček 170.486 101.591 Davek od dobička 15 12 SKUPAJ DOBIČEK 170.471 101.579 RENAULT 21, 1.7, letnik 1986, kovinske barve, in ZASTAVO 101, letnik 1989, registrirano do oktobra, in nahrbtno motorno škropilnico, 20.000 SIT. prodam. Tel.: 48 870. ml3920 VW CADI, letnik 1988. ugodno prodam. Tel.: 49 057. ml3921 RENAULT 4, letnik 1982, in avtogeni aparat za varjenje ugodno prodam. Tel.: 45 426. m 13923 GOLF, letnik 1982, registriran do julija 1998. ugodno prodam. Krog, Murska ul. 51. ml3936 TOYOTO STARLET, 1,0, 12 V, letnik 1987, prevoženih 85.000 km. kovinske barve, ohranjeno, prodam. Tel.: 22 8O5.ml3946 RENAULT 4, letnik 1985, registriran do 27. 6. 1998, prodam. Tel.: 22 542. ml3951 GOLF, letnik 1982, cena 2.200 DEM, prodam. Kobilje 145. m 13955 OPEL ASCONO, letnik 1986, s katalizatorjem, prodam. Tel.: 53 500. ml3961 GOLF 1800, 90 PS, letnik 1991, športno opremljen, prodam. Tel.: 53 060. ml3965 ZASTAVO 101, registrirano do aprila 1998, ugodno prodam. Tel.: 23 818. ml3972 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do februarja 1998, in moped BT 50 S ugodno prodam. Tišina 69, tel.: 46 670. m 13975 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Informacije po tel.: 75 528. ml3976 RENAULT 5 Campus, letnik 1989, prodam. Tel.: 22 387. ml3993 GOLF DIZEL, letnik 1985/86, OTI, spojlerji, zatemnjena stekla, prodam za 7.300 DEM. Tel.: 82 156. m 13998 ZASTAVO 101, letnik 1986, in tovorno vozilo ZASTAVA 58, nosilnosti 2,7 tone, letnik 1984, prodam. 0609 643 299. m!4004 OPEL KADETT 1,3, S, letnik 1986, november, prodam. Nuskova 13, tel.: 57 534. ml4007 RENAULT 19 RT 1.8, letnik 1994, registriran do julija 1998, prevoženih 31.000 km, platinasto kovinske barve, prodajo za 18.000 DEM ali zamenjajo za cenejše vozilo (najraje Renault 4). Tel.: 33 020, od 8. do 15. ure, zvečer 22 758. ml4012 Živali NESNICE, mlade jarkičice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. ml3119 MLADE KOKOŠI nesnice prodam. Tel.: 63 321. ml3906 BRIJARD (francoski ovčar), mladiče, z rodovnikom, prodam. Tel.: 32 114. m!3914 MLADO TELIČKO IN KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Gizela Horvat, Krnci 26. m 13927 KRAVE PO IZBIRI zaradi bolezni lastnika prodam. Andrejci 7. ml3937 MLADO KRAVO S TELETOM ali brez njega in VW hrošča prodam. Petanjci 104 a. m 13947 ŠTIRI BREJE KRAVE, po izbiri, in eno tele, staro 4 tedne, prodam. Vuč-ja Gomila 74, v soboto, m 13957 TELICO, brejo 8 mes., kravo, brejo 7 mes., in koze, prodam. Alojz Kuzma, Tišina 52. m 13962 PUJSKE do 25 kg prodam. Tel.: 48 860. ml3963 ZAJCE, belgijske orjake, cepljene, za nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 72 262. ml3964 KRAVE, štiri in šest let, 3 mesece breje, dobre mlekarice, prodam. Marija Čizmazija, Nedelica 145, tel.: 72 467. ml3967 PUJSKE prodam. Krajna 33, tel.. 46 472. m!3969 KOZO, dobro mlekarico, za 8.000 SIT in kozlička za 5.000 SIT prodam. Tel.: 53 160. ml3979 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, jata reja LJ, rjave, stare 12 tednov, po 400 SIT ter grahaste nesnice po 500 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml3984 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, stare 8 tednov, prodam. Tel.: 71 345. ml3989 KRAVO, staro 5 let, brejo 8 mesecev, in 200 I vina prodam. Tel.: 79 724, Genterovci 1. m 13997 Trimlinih pri Lendavi ugo*!^ mo. tudi na kredit. Tel.: 06977 >• po 16. uri. m 13904 ENOSOBNO stanov^ Soboti, Arh. Novaka ID.P^ Tel.: 43 363. ml3907 j HIŠO z gospodarskim P1’*?«; 2,5 ha zemlje prodani, tel"’1 m 13911 SOBO dam v najem san>sW,,t škemu. Tel.: 24O72.mlW> -..rMVI posesti DILL d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA DVOINPOLSOBNO zelo ugodno prodam. Tetri' zjutraj ali zvečer. ml3931 STANOVANJSKO darskim poslopjem, vod«® j trika, takoj vseljivo, na ,e^S na Hotizi, prodam. M.k"" I 1 79. Ložič. m!3938 14 AROV GRADBENI^ LJIŠČA v Gornji Prodam. Tel.: 0608 31131-1* j uri. m 13952 J DVOINPOLSOBNO ST^I nje, 68 m2, v bloku vR^ pritličju, centralno ogre™1' I dam. Tel.: 27 418. ml395’ OPREMLJENO, OGR^ ^ BO dam v najem. Može® I Perila. Tel.: 23 818. ml39'' I TRISOBNO STANOVALI Soboti nujno in ugodnof I Šport od tod in tam Nogomet - Na sredozemskih igrah v Bariju v Italiji sta v slovenski — nogometni reprezentanci igrala tudi pomurska nogometaša: Danijel Brežic iz Murske Sobote, doslej član Mure, in Milan Osterc iz Veržeja, doslej član Hita Gorice. S svojimi igrami sta navdušila, saj je Osterc dosegel vse tri gole, Brezič pa je bil dober povezovalec igre. Oba sta se odločila, da bosta nogometno kariero nadaljevala v novih klubih. Brezič je odšel k državnemu prvaku Mariboru, Osterc pa v Nemčijo. Badminton - V Waghauselu v Nemčiji je bil močan mednarodni ___ turnir v badmintonu. Med 250 tekmovalci je dosegel lep uspeh Marko Ketler iz Lendave, saj med posamezniki (do 12 let) zasedel drugo mesto, v dvojicah pa je bil skupaj z Mariborčanom Petričem tretji. (BS) Karate - V Novem Marofu je bil prvi mednarodni karate turnir. — Med tekmovalci iz 11 klubov so sodelovali tudi Ljutomerčani in se lepo odrezali, saj so osvojili kar pet prvih mest. V katah sta zmagali: Sanja Lazarevič in Brigita Brezovac, v borbah pa Brigita Brezovac, Primož Smolkovič in Aleš Preglej. Sašo Preglej in Primož Smolkovič sta bila v katah druga, Tina Mlinarič, Igor Vrbnjak in Samo Potrč pa tretji. (NŠ) Mali nogomet - V Murski Soboti je bil prvi turnir v malem nogo-— metu za prvenstvo Slovenije za ženske. Nogometašice Pande iz Gornjih Petrovec so premagale Skale s 3 : 2 in Voličino s 3 : 0 ter izgubile z Jaršami z 0 : 2. Korpičeva je dala 4, Fujsova pa 2 zadetka. Naslednji turnir bo 23. avgusta v Jaršah. “H Nogomet - V kvalifikacijah za vstop v drugo slovensko mladinsko — nogometno ligo vzhod so Bakovci premagali Turnišče s 4 : 2 in 9 : 4 ter se uvrstili v višji tekmovalni razred. V tretji slovenski mladinski ligi bodo tako v novi sezoni sodelovali Beltinci, Nafta in Bakovci. Odbojka - V Ljutomeru je bila od 25. do 29. junija šola odbojke. — Udeležilo se je 23 deklic iz osnovnih šol. Organizatorja šole, ki je bila v kampu, sta bila Zavarovalnica Maribor Ljutomer in Agencija za šport Ljutomer, vodila pa stajo Zoran Kosi in Saša Vrbnjak. (NŠ) Judo - V Matesburgu v Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje v ___ judu za dečke in deklice. Med 68 tekmovalci in tekmovalkami iz štirih držav so sodelovali tudi trije Sobočani: Tadeja Rojko (36 kg), Maja DVOSOBNO STANOVANJE s telefonom in kabelsko prodam. Tel.: 26 335, zvečer, m 13900 NOVO SODOBNO UREJENO GOSTILNO (kosila, malice, turizem) v SUPER VSR 00.59912 vijoči sex v živo 00.599.281 5 Soboti nujuv ... . Tel.: 27 152. m 13990 NOVO sodobno ureje11^ L f kosila, malice, turizem) r-JN pri Lendavi ugodno pr01" af e na kredit. Tel: 75^°' m 13996 ----------- najem. Tel. 24 HIŠO v Petišovcin 00385 48 624 735, od J razen sobote in nedelje' ® ■ d TRIPOSTELJNI šmanu - Ždrelac dajo v^lP' 192 ali tel.: 003851258^ 1 Ir—_______________ VEDEŽEVANJ .// / 090 M [ t min 156 til ,—________________ / vedeževanj-'M / 090 I Imin ISAtiljJ^I lin Panasonic i /NFO SNOP CENTER, .£ * MARIBOR g NAPP* g , Maribor, Partizanska 37, tet: (062) 225 O 531, faks: (062) 225 713 9: MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV Računalniški JM/jt TEČAJI i NOVO -UGODNO- NOVO -dG ? diskontna I B2 d.b.o., Slovenska 42, tel/fax: (069) 37-160 e MNENJE REVIZORJA Revidirali smo izkaz stanja LB Pomurske banke, d. i, Murska Sobota z dne 31. decembra 1996 ter z njim povezane izkaz uspeha, izkaz sprememb kapitala in izkaz gibanja finančnih tokov za poslovno leto, ki se je končalo na isti dan. Za naštete računovodske izkaze je odgovorno poslovodstvo banke. Naša odgovornost je, da izrazimo mnenje o njih. Revidirali smo v skladu s temeljnimi revizijskimi načeli in mednarodnimi revizijskimi standardi. Po teh načelih in standardih smo dolžni načrtovati in izvesti revidiranje tako, da bi si pridobili razumno zagotovilo, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembnejših napačnih prikazov. V okviru revizije smo preiskali dokaze, ki podpirajo zneske in razkritja v računovodskih izkazih. Ocenili smo tudi računovodske standarde in pomembnejše metode izkazovanja vrednosti v računovodskih izkazih. Prepričani smo, da je opravljena revizija dobra podlaga za mnenje o računovodskih izkazih. Po našem mnenju računovodski izkazi, našteti v prvem odstavku, v vseh pogledih podajajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja LB Pomurske banke, d. d„ Murska Sobota na dan 31. decembra 1996 in izidov njenega poslovanja ter gibanja finančnih tokov v letu, ki se je končalo z navedenim datumom, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Ljubljana, 11 .aprila 1997 COOPERS & LYBRAND d.d. Ljubljana Uršič (36 kg) in Simon Rojko (28 kg). Vsi so zasedli tretja mesta. (TK). Nogomet - Slovenska zdravniška reprezentanca, ki bo od 5. do 13. ___ julija sodelovala na 4. svetovnem nogometnem prvenstvu zdrav- nikov in zobozdravnikov v Barceloni, je v Ižakovcih odigrala prijateljsko tekmo z veterani Mure. Zmagala je Mura s 4 : 3. Strelci golov: Gabor, Šavel, Mertiik in Rous za Muro ter Pal, 2, in Plevnik za zdravnike. Treba pa je povedati, da zdravniška reprezentanca ni nastopila kompletna. ~1 Športni ribolov - V Farovcu pri Slovenski Bistrici je bilo med-— družinsko tekmovanje v športnem ribolovu za paraplegike. Med osmimi ekipami je zmagala Murska Sobota (Slavko Dunaj, Silvo Križanič, Jože.Duha), med posamezniki pa je Dunaj zasedel drugo mesto. Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je ____ pripravilo mladinski hitropotezni turnir za junij. Med 12 šahisti je zmagal Mitja Kovač z 9 točkami pred Alešem in Mirom Lazarjem, po 8, Nedo Tompa, 7,5, ter Majo Vučko in Blažem Frasom, po 5,5 točk. Šah - V Frankfurtu v Nemčiji je bil mednarodni open turnir v akti-____ vnem šahu. Med 280 šahisti, med katerimi je bilo 22 velemojstrov, 19 mednarodnih mojstrov in 18 mojstrov Fide, je Miran Zupe z 8 točakmi zasedel solidno 15. mesto, Boris Kovač (oba Radenska Pomgrad) pa s 7,5 točke 39. mesto. Kovač je v svoji skupini zasedel drugo mesto. VBTC-ju pestra izbira ženske, OTROŠKE IN ŠPORTNE OSJJ DISKONTNIH ŽE OD 500.00 NOVO - UGODNO - NOVO^^ M E N J A L N I C E JE NKjAl d,o.o. „8g, Lendavska 19, Tel.: (069) 24 i 0^ ■ Ugodna prodaja deviz n (s čeki tekočega računa^^ Z NAMI V SVET- PREROKOVADJE POKLIČITE 090 julij 1997 29 Wwno urejeno grad-•RARCELO v neposredni bli-n na 9. julij, ko si nas pred desetimi leti zapustila, naša draga 1 Hedvika Kreft m iz Bonačeve s,”otej ■. e * in v naših mislih ostajaš vedno z nami. Vsi tvoji Vsi njeni V SPOMIN 7. julija mineva žalostno leto od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in babica Anica Horvat iz Vučje Gomile 136 PoštsPornn'te z leP° mislijo, in ji Ojlte ob njenem grobu sPomin prižgete svečko. Skromno, tiho si živela, Za nas si delala in skrbela. V domu našem je praznina, a v naših srcih grenka bolečina. k, V SPOMIN Malačič X, kj ^»čarovci 37 eP° mislijo obstojite ob njenem grobu. Ki njeni LADIJSKI POD, 1. kak. razred 690 SIT, 2. kak. razred 520 SIT, talni 1150 SIT, smrekov, suh, z dostavo. Tel.: 063 451 082, Andrej. m!3941 Preklicijem veljavnost spričevala za 3. letnik srednje gradbene šole - pečar, keramičar, 1984/85, Janez Šalika Ižakovci 10. ml3943 VINO - ŠMARNICO, večje količine, prodam. Tel.: 47 354, zvečer. ml3944 KLJUKO, dvodelno, za Lado Samaro, 5 vrat, prodam. Tel:. 65 515. m!3950 60-BASNO RABLJENO HARMONIKO MELODIJA prodam. Tel.: 42 118. ml3953 DOMAČE RDEČE VINO, žganje in 25-litrsko stiskalnico prodam. Rado-slavci, tel.: 86 017. ml3959 POLETNE GUME 175/14, skoraj nove, s platišči za opel rekord, prodam. Tel.: 42 135. ml3970 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala tekstilne šole v M.Soboti, 1992/93, Mateja Klanfar, Ihova 42. ml3978 SEME RDEČE DETELJE - inkarna-tke prodamo. Cena je 400 SIT. Tel.: 46 088. ml3987 VINO, 1.000 1, cepljeno iz Lend. Goric, prodam. Tel.: 72 825, Nedeli-ca 62. ml3994 VINO, do 2000 1, po 250 SIT/1, prodam. Tel.: 75 668. m 14000 BELO VINO, laški in renski rizling ter sušilnico za bučno seme prodam. Tel.: 60 590. m 14000 m 14000 OLJNI GORILNIK, rabljen, stroj za rezanje navojev na vodovodne cevi 3,8 - 1,1/2 prodam. Tel.:.84 146. ml4008 delo KUHARICO - NATAKARICO ali KUHARJA - NATAKARJA za delo v manjšem gostinskem lokalu v Kopru iščemo. Tel.: 066 271 282 Bio - Vitas, d.o.o. ml3901 NATAKARICO ALI DEKLE Z VESELJEM DO DELA V STREŽBI zaposlimo. Honorarno zaposlimo tudi čistilko za 4 ure. Informacije Bistro Klement, Lendavska 43, M. Sobota. ml3985 ZAPOSLIMO ZIDARJE in tesarje za delo v Mariboru. Možnost bivanja. Tel.: 0609 630 130. m 14001 storitve TENDE, SCREENE, LAMELNE ZAVESE IN ALUMINIJASTE ROLETE po konkurenčnih cenah. V zalogi tudi aluminijaste rolete za garažna vrata. Tel.: 061 651 247. m!3616 IZPOSOJEVALNICA VIDEOKAMER SONY IN VIDEOREKORDERJEV! Ugoden najem videokamere za dopust. Tel.: 42 942. m 13932 IZOLA! Oddam apartma 2-3 osebi, 400 m od morja, pogled na morje, lasten vhod, mirni del, 3.000 -4.000 SIT dnevno. Tel.: 066 67 099. m!3934 ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062 631 164, od 9. do 20. ure. m 13940 OPRAVI JAMO AVTOKLEPARSKE STORITVE, ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacije, prodaja in montaža vseh vrst avtomobilskih stekel. Pozvek, Veščica Ih pri Murski Soboti, tel.: 32 406. mI3956 INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO. Tel.: 32 793. m 13966 ROLETE, plastične, aluminijaste, žaluzije, lamelne zavese, markize, platnene roloje izdelujemo in montiramo. Tel.: 21 656. ml3973 LAMELNE ZAVESE, žaluzije, rolete montiram po zelo ugodnih cenah. Tel.: 71 410. ml3974 Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 43. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric Matjan Kolenko iz Murskega Središča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, denar in nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem iz Mostja za odpete pesmi, sošolcem iz OŠ Genterovci, železničarjem iz Murske Sobote in iz Lendave ter sindikatu slovenskih železnic. Zahvaljujemo se tudi osebju kliničnega centra v Ljubljani. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. V domu našem je praznina, a v naših srcih grenka bolečina. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, sestra, babica in prababica Ela Vukanič roj. Buzeti iz Bokrač Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam izrekali sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. župniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Prisrčna hvala dr. Kiršnerju in osebju pljučnga oddelka soboške bolnišnice za zavzeto pomoč in lajšanje trpljenja v zadnjih trenutkih življenja. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in grenko spoznanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. Spočij si utrujene dlani, za vse še enkrat hvala ti. V 74. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Ernest Lepoša iz Lucove 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Agneza, sinovi Aleksander z Ženo Mirando, Ernest, Emil z ženo Olgo ter hčerka Marjana z možem Bojanom, brat Vili z družino in drugo sorodstvo Dedi, zelo te bomo pogrešale Tvoje vnukice Mojca, Sonja in Ines ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi Ivan Tanšek iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga od blizu in daleč prišli pospremit na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala za poslovilne besede predstavnici krajevne skupnosti in predstavnikom Območne obrtne zbornice Murske Sobota. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta, oddelka B v Ljubljani in internemu oddelku soboške bolnišnice, še posebno dr. Kocjančiču in dr. Hauzerjevi. Hvala za poslednje zvoke Tišine, hvala tudi pevcem in pogrebnemu podjetju Komunala za lepo opravljene pogrebne storitve. Žalujoča družina Čarodejna solza ... bilo je polno smeha in prostosti, a kljub temu tesno mi je ostalo, ostal spomin od grenke je mladosti. Trpel sem, ko smeha sem dajal, solza v meni tiho je obstala, a prišel je čas, ko se sam ostal, takrat je solza pot nadaljevala. V svojem hrepenenju usoda sreče ni mi dala, v žalosti in njenem govorjenju praznina stara znova bo jokala. Ko ob rani zori sonce nas zbudi, ko ob pozni uri duša k spanju si želi, takrat, o prav takrat nas v srcu zaboli... tvoji - Mimica, Romanca in Borci Naše solze in žalost te ne morejo zbuditi, a v naših srcih boš živel vedno ti. V SPOMIN 7. julija bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jožef Krampač iz Velike Polane Iskrena hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo spominjate in postojite ob njegovem grobu. V tihi žalosti vsi njegovi 30 Življenje je kratko, spomini so večni, čas teče naprej, bolečina in praznina pa ostaja. N SPOMIN 3. julija minevata dve žalostni leti od takrat, ko nas je zapustil Geza Gorza iz Lončarovec Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. \ SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 30. junij, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast in brat Franc Krauthaker iz Bratonec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdrajji Mar prav zares odšel si tja v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu ... Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ti ne zmotimo miru. V SPOMIN V teh dneh mineva devet žalostnih let od takrat, ko si nas mnogo prezgodaj zapustil dragi Valentin Gašpar iz Čepinec Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, ga počastite z lepo mislijo in mu prinašate cvetje ter prižigate sveče. Njegovi domači ZNHNKLN V 87. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Elizabeta Hozjan iz Lendave Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli iskreno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpete žaloštinke. Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela. V domu našem je praznina, a v naših srcih grenka bolečina. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga teta, sestra Marija Zrim iz Kuzme Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žaloštinke ter pogrebništvu Maje. Z lepimi spomini nate vsi, ki te pogrešamo V 54. letuje po težki in nepremagljivi bolezni umrla naša sodelavka iz sektorja ZDRAVILA - obrat LJUTOMER Karla Hunjadi Od sodelavke smo se poslovili v sredo, 25. junija 1997, na pokopališču v Ljutomeru. Ostal bo spomin nanjo. Delavci Krke, tovarne zdravil Novo mesto, Obrat Ljutomer Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. N SPOMIN Stanislav Jerebic iz Gomilice Tiha bolečina spremlja spomin na 28. junij 1996, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož in očka. Prisrčna hvala vsem, ki se našega Slavka spomnite v molitvi, z dobro mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, prižgete svečo ali poklonite cvet. Z žalostjo v srcu: žena Marija, hčerki Lidija in Silvija ter vsi, ki te imamo radi V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Ludvik Mikola i Vaneče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, gasilcem ih pevcem za odpete žaloštinke. Hvala tudi osebju internega oddelka soboške bolnišnice za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Aleksander Svetec - Dejdi iz Šalovec 147 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Posebej hvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Zahvaljujemo se duhovniku g. Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žaloštinke, GL Kompas, d. o. o., Petrovci in njihovim članom, govorniku g. Bačiču, vsem LD in nositeljem lovskih praporov, lovskemu pevskemu zboru Pomurje, rogistom, KUD-u Šalovci in govornici gospe Balekovi, godbi. Društvu upokojencev in govorniku g. Paniču. Hvala nekdanjim sodelavcem gozdnega gospodarstva M. Sobota in Zvezi svobodnih sindikatov M. Sobota. Hvala pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, sin Slavko z družino, vnuki, pravnukinji, Tončka z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA V 58. letu nas je zapustil dragi brat, “^1 , stric in sorodnik Milan Bertalanic iz Večeslavec II Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob strani in nam kakorkoli pomagali- Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših v Raki^ vso skrb med njegovim dolgoletnim bivanjem inose bolnišnice. Vsi njegovi žal° in Lučka z družinama zadnjo pot. j Iskrena hvala gospe Zlatki Kavčič z OŠ Tišina- fr. Merklinu za besede slovesa in pevcem za odpete Vsem še enkrat - iskrena hvala' Žalujoči: mož Nenad, sin Dušan ter hčerki , Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za od P® žaloštinke, gospe Agici za besede slovesa in pogreb Banfi. ZAHVALA V 64. letu starcain^ nepričakovano zapus žena, mama, sestra š sOdX Sporočamo žalostno vest, da je umrl na Sreču je kol sonce - ‘4 ko je najlepše, zatone! Anica Ignjič roj. Bernat iz Murske Sobote Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sor prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izre ustno sožalje, darovali vence in sveče oziroma P nakup mamografa ter jo v tako velikem številu P Jože Zorko, dr. med specialist šolske medicine v P° j Kot vestnega in plemenitega sodelavca ga d0111 lepem spominu. Delavci Zdravstvenega doma Murska S ZAHVA^d^ V 68. letu je dotrpe oč6 oče m5 Viljem ■m Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljuj6171? siali najtežjih trenutkih priskočili na P01110^^ j. d , Posebej hvala vsem dobrim sosedom,s . l 1 prijateljem ter znancem, ki so sočustvov^. vence,.cvetje, sveče in nam 'zre idterf^dj Zahvaljujemo se zdravstvenemu °se^)U|1rU bolnišnice v Murski Soboti in dr. Mu ■ zdravljenje. • opr^. Hvala g. duhovniku Beznecu za pogr6 odpete žaloštinke, pogrebcem Hvala tudi g. Havašiju, sodelavcem T6‘e in vsem, ki ste ga spremljali na Fokovci, Križevci, 25- • j/ Žalujoči: žena Olga, sin Geza in vnuk Dejan ter drug0 s 31 * Mercator MALE OGLASE Izvrstna ponudba od 26.6. do 10.7/97 in še 30 označenih izdelkov! Mortadela Bologna 2 g* ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAIJKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. M Velika poletna akcija in praktična predstavitev prodajnega programa SIP ^univen/nk TOAKIOPJ18LOVIMJA v AR AVTU । 1000 različnih artiklov za vrtičkarje, kmetovalce, S^dbenike... jtkSVUj), d. d., Ljutomerska 29, Gornja Radgona lek zaposluje stop Zjutraj kava. Po možnosti še cigaret. Tableta za boljše počutje. Radio, da preseka tišino. Televizija proti bojazni, da ne spadamo nikamor. Kino, da pozabimo nase. Poštni nabiralnik, poln vabil za nakupovanje. Obcestni plakati, ki nas prepričujejo, da nismo dovolj dobri, če nimamo... ne znamo... Mop Ustavite se« Ne zapadite v odvisnost. Sami izbirajte, komu boste prisluhnili, kaJ boste gledali, čemu se boste smejali. Joker UmtHOnt Modna -5dH Mop ^sak četrtek Barvit, živahen, aktualen. KIH ,Ml|dlO stop ^krotite medije! Preden se oni polastijo vas. KK>|> Kina Smo uspešno podjetje, umeščeno v mednarodno poslovno okolje. Odličnost kadra nam zagotavlja kakovost na vseh področjih našega delovanja in s tem tudi temelj za uspešno prihodnost. Vsi, ki bi želeli delati na območju SEVEROVZHODNE SLOVENIJE in Vas zanima dinamično delo z ljudmi, prisrčno vabljeni. Postanite naš sodelavec v oddelku MARKETING IN PRODAJA, kjer se ukvarjamo s strokovnim informiranjem in trženjem zdravil. Ponujamo Vam: * stimulativno nagrajevanje, * službeno vozilo, * urejeno delovno okolje, * ustvarjalno in dinamično delo v skupini mladih ljudi, * možnost strokovnega in osebnega razvoja, * zaposlitev za nedoločen čas s štirimesečnim poskusnim delom. Pogoji za zaposlitev: * diplomirani farmacevt ali doktor medicine z izkušnjami ali brez njih, * aktivno znanje angleškega jezika, * poznavanje dela z računalnikom v okolju Windows, * vozniški izpit. Prijave z življenjepisom (C. V.) in dokazili o strokovnosti pričakujemo v 8 dneh na naslov: Lek d. d., Kadrovsko-splošni sektor - Oddelek kadri, Verovškova 57, Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (061) 188 23 56, 188 20 88 ali na Internetu (http://www.lek.si). Znanje tisočletij za kakovost življenja danes! Lek d. d. ZAVAROVALNICA MARIBOR, delniška zavarovalna družba, Maribor, Cankarjeva ul. 3, Predstavništvo LJUTOMER išče ZASTOPNIKE za sklepanje zavarovanj na območjih Kamenščak, Veržej, Radenci, Lendava, Polana, Bogojina, Černelavci, Martjanci, Rogašovci, Vidonci, Šalovci, Križevci v Prekmurju, Križevci pri Ljutomeru,.Mala Nedelja, Videm ob Ščavnici, Hotiza, Tešanovci, Filovci’, Puconci, Moravske Toplice, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš in Murska Sobota. Prednost imajo kandidati z dokončano najmanj srednjo šolo. Delo se bo opravljalo pogodbeno. Kandidate naprošamo, da svoje vloge skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnihizkušenj pošljejo na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR, d. d., PREDSTAVNIŠTVO LJUTOMER, Prešernova 7, 9240 Ljutomer v roku 15 dni od objave. Zakaj v devizah, če za tolarje dobite več? V SKB banki lahko večje zneske v DEM prodate po srednjem tečaju Banke Slovenije in jih vežete od 31 dni do enega leta in en dan, po fiksni obrestni meri z valutno klavzulo. Obresti so ugodne: od 3,7% do 6,0%, odvisno od dobe vezave. Po zapadlosti depozita vam bo banka prodala DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije. SKB BANKA M. Podrobnejše informacije lahko dobite v vseh poslovalnicah SKB banke ali pa pokličite Zeleni telefon 080 15 15 Za Danes. In za Jutri. Zadnja stran Iskali smo in našli Kdo je super šofer? Letno prepeljejo sedem milijonov potnikov - Ste morda nagrajenec? nedeljek. Šoferje 20 let. Vozil je po mnogih evropskih državah, tudi po Veliki Britaniji. Povedal je, da mu je v zahodnih državah lepše kakor v vzhodnih. Prometne nesreče z avtobusom k sreči ni imel. Vozi za turistične agencije, zadnjih osem let je z žrebom nagradil tudi tri bralce in potnike, ki so sodelovali pri izbiranju super šoferjev. Turistična agencija Klas je Janezu Grahu iz Gradišča 62, pošta Tišina, je podarila konectedenski za dve osebi v Zdravilišču Dobrna. Sebastijan Vajda iz Murske Sobote, Vrtna ulica 3, je dobitnik darila Servisa vozil »AS«: servisiranje osebnega avta v vrednosti 20.000 to- NI Pri Avtobusnem prometu Murska Sobota, d. o. o., imajo 85 avtobusov in 120 izkušenih voznikov. Le-ti letno prevozijo na šolskih, delavskih, medkrajev- nih m turističnih progah šest miljonov kilometrov in prepeljejo sedem milijonov potnikov. Razumljivo je, da potniki pričakujejo udoben in varen prevoz ter vljudnega, urejenega in ustrežljivega voznika. Vsega tega se seveda zavedajo tudi na Avtobusnem prometu Murska Sobota, zato so, kot je povedal direktor Ivan Hanc, sprejeli pobudo agencije Venera, da s pomočjo bralcev Vestnika, ki pa so tudi koristniki prevozniških storitev osred-neja pomurskega avtobusnega prevoznika, najdemo naj... oziroma »super šoferja«. Akcija je naletela na ve- vsekakor zapišem, da se zahvaljuje je tolikšno (največje) število glasov, kar ga je prijetno presenetilo. Tuda denarna nagrada 30.000 tolarjev, kolikor so mu namenili v AP Murska Sobota, je dobrodošla in je zanjo hvaležen. Drug po številu glasov (54) je Jože Golob iz Murske Sobote, ki vrti volan že 26 let. Kar 24 let je vozil avtobus na turističnih progah in si nabral lepe izkušnje. Kdo bi vedel, v koliko državah je bil ter koliko ljudi lik odziv, saj smo prejeli kar 461 predlogov. Največ glasov (149) je dobil Anton Gorza, doma na Vane-či, ki je šofer že 20 let, od tega deset let na Avtobusnem prometu Murska Sobota. S »svojim« avtobusom Mercedes Sau-nus vozi predvsem na mednarodnih turističnih progah, od katerih so nekatere dolge več kot 500 kilometrov. Velikokrat je vozil tudi po skandinavskih državah (Švedska, Norveška, Finska), posebej všeč pa so mu kraji na Korziki, Sardiniji in Siciliji. Letno prevozi nad 80.000 kilometrov. V pogovoru za časopis je prosil, naj Je že tako, da je težko dobiti skupaj več šoferjev, zlasti tistih, ki vozijo na mednarodnih progah. Tako tudi Štefan Časar ni mogel priti na slovesno razglasitev treh super šoferjev, saj je bil na Poljskem. Odličje in manjšo denarno nagrado so mu izročili v ponedeljek, (foto.: NATAŠA JUHNOV) Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 1.7. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 1. 7. 1997 od OO. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1OO 1.288,6717 1.276,00 1.301,00 Francija 1OO 2.689,4255 2.636,70 2.715,20 Nemčija 1OO 9.068,1282 8.980,00 9.155,00 Italija 1OO 9,2894 9,02 9,38 Švica 1OO 10.836,4132 10.623,80 10.940,20 ZDA 1 158,1572 155,80 159,70 OBRESTNE MERE od 1. julija 1997 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za julij je 0,7 % mesečno oz. 8,56 % letno. Sredstva na vpogled Nominalna letna obrestna mera Hranilne vloge 1,00% Tekoči računi 1,00% Žiroračuni 0,50% Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Od 31 do 90 dni Od 91 do 120 dni Od 121 do 180 dni Nad 6 mesecev Na 181 dni Nad 9 mesecev Obrestna mera od TOM + 3,2% do TOM + 4% od TOM + 4% do TOM"+ 4,4% od TOM + 4,1% do TOM + 4,5 % od TOM + 4,7% do TOM + 4,9% TOM + 5% od TOM + 4,9% do TOM + 5% Skupna letna obr. mera 12,03% do 12,90% 12,90% do 13,34% 13,01% do 13,45% 13,66% do 13,88% 13,99% 13,88% do 13,99% Depozit z valutno klavzulo Rok vezave Letna obrestna mera Na 12 mesecev Val. ki. + 5,47% do 5,79% Depozit s premijo Rok vezave Letna obrestna mera Na 12 mesecev TOM + 5,68% do 6,00% Avtobusni promet pa Direktor Avtobusnega prometa Murska Sobota Ivan Hanc je na četrtkovi krajši slovesnosti ob razglasitvi super šoferjev dejal: »Prijazen, urejen in izkušen voznik je izjemno pomemben del v okviru celovitega obvladovanja kakovosti naših storitev ... S točnimi, udobnimi in varnimi prevozi s super šoferji bomo tudi v prihodnje opravičili zaupanje ljudi v kakovost naših storitev.« Posebna (unikatna) priznanja je voznikoma Antonu Gorzi in Jožetu Golobu izročila direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko, (foto.: JURIJ ZAUNEKER) je prepeljal in koliko kilometrov je prevozil! Zadnji dve leti pa je »doma«: vozi na primestnih, delavskih in šolskih progah. Med drugim tudi zato, ker je stari oče, kije prisluhnil svojim vnukom, naj bo več časa pri njih. Tako se vsak dan vrne domov najkasneje do 16. ure, ko se lahko pocarta z vnuki. Prej, ko je vozil širom po Evropi, tudi v Rusiji, je bil veliko zdoma in vnuki ga skorajda niso poznali. Včasih pa le še odpelje kam dlje. So namreč potniki, ki hočejo imeti »svojega« šoferja, na primer križevski upokojenci, ko gredo na izlet. Kot drugouvrščeni je dobil od AP 20.000 tolarjev. Šofer Štefan Časar iz Černelavec je po številu glasov (34) osvojil tretje mesto in denarno nagrado svojega podjetja v vrednosti 10.000 tolarjev. Ker je bil ob koncu prejšnjega tedna, ko smo uradno razglasilili rezultate, na službeni poti, je prejel odličje tretjeuvrščenega super šoferja ta po- larjev. Dobitnik tretje nagrade je Štefan Kocet iz Mačkovec 49, pošta Makovci, ki mu je Profitni center Avtobusni prevozi podaril enomesečno vozovnico, ki mu bo omogočila brezplačno vožnjo na katerikoli relaciji v javnem primestnem prometu. ŠTEFAN SOBOČAN ZVEZDA - DIANA V SENCI STOLETNIH KOSTANJEV... OSVEŽITEV... ZA PESTER VEČER S PRIJATELJI, DRUŽINO ... NA VRTU RESTAVRACIJE ZVEZDA VSAK PETEK IN SOBOTO OD 19.00 DALJE GLASBENI VEČERI! ČUDOVITO! PRESENEČENJE IN NOVOST! SOBOČANI IN OKOLIČANI, OD 1 5. JULIJA VAM PO TELEFONU NAROČENO KOŠARICO IZ TRGOVINE V MARKIŠAVSKI 1 PRIPELJEMO KAR DOMOV! ČUDOVITO! NE POZABITE, POKLIČITE HALO PIZZA DIANA 0609 63 24 91 KOT OBIČAJNO - ČUDOVITO! ■m Od/icne FIAT PUNTO NA VAŠEM GRUNTU! in LAJHH NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Naša in vaša nagradna igra, v kateri z lepljenjem sličic odkrivamo mesečno nagrado, se je prijela, na kar kaže tudi množica dopisnic, ki smo jih prejeli do določenega roka - NAROČILNICA NAROČAM Ime in priimek: _____ Ulica:_______________ Kraj: _______________ Pošta: ______________ Podpis:______________ srede, 2. julija. Izmed njih smo izžrebali junijskega srečneža, ki bo prejel nagrado: motorno žago. Tokrat se je sreča nasmehnila dolgoletnemu naročniku Francu Ploju, Kneza Koclja 3, 9552 Radenci. Čestitamo! Vse dopisnice, ki niso bile izžrebane, smo shranili in bodo prišle v boben za žrebanje super nagrade. Nič ne de, če v mesečnih žrebanjih nimate sreče, morda pa jo boste imeli v sklepnem in bo tako osebni avto Fiat punto pristal na vašem gruntu! Seveda pa boste imeli tisti, ki ste že in boste še poslali več dopisnic z rešitvami mesečnih nagradnih kuponov, toliko več možnosti, da boste izžrebani za super nagrado - avto! Danes smo vam narisali pravokotnik za julijski dobitek. Opazili ste, da smo vanj že »zalepili« sličico številka 1, s čemer želimo spodbuditi še tiste, ki se doslej še niste vključili v igro. V naslednjih tednih bomo objavili še preostale tri sličice, potem pa le spet pošljite dopisnice, kajti nagrada je lepa in bo dobrodošla zlasti na domačijah, kjer gradite ali prenavljate. Na promocijski । težje kmetijske pred soboško Pan prišlo do neljub ega . pri predstavljanju P » žeta Štefka, kme a J, ta Z SLSJo^ prekmurske SLo ha - Premikajoceg • nje je bilo tako L na prikolici Jožeti zmanjkalo zraka **** . Na soboških parterju ali, ce^ loži šotora zvrsti je bila po knte^^ L^ komisije LDSm0!a>! tično neoporec j. mi so tudi sobosK rji«. S pogo^ podpredsednici vicu - P^erHlLnjšali^i nekaj tolarjev J j veznosti do igrali **** s V Beltincih pa s°'c venski nogome* afi ni Viktor > močnega vphva_ P dir>/ vegatehnicneS cap(l’li^ Ferija Taje na P^^jl njih potolče veljavni rekord v ale j To je edini cllj’ „tavljavS^ stavil in ki za^ pskd^ Beltincev na evroP5 I »t; **★* Direktor so^ se je v zadn čno usmeri dejavnosti k z Tako je ravna Centra Ludvino^ qu priporočil ki p j sebne komisijie ugotovila, aLanjazJ/ dobijo dovoliz ganje saloni"^ cevi. Komisija2® Darko Anže F C ki se odprsv ;ano, SL' žnost v Ljub ki , zadnjič sreca,^ pesnim **** »A Bojan odlo^-jAi^K ding^Lsta^M nisoaM'- । TurniŠ^SinS^ postavil0 ppl Pr Žf ja, L širše. S‘° W A ‘ovo P^reb^/ 1 klone m P / I . Rekh K levem K sedem / A ..-sil mindhbihpr^%j v Petrovc^jtoa^^fG ™ K zaanja k pomag^