Številka 09 • Glasilo Občine Ig • Leto XXII • December 2016 glasilo Občine Ig. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Matjaž Zupan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih Občina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Dragi bralci in bralke, še zadnjič v letošnjem letu smo za vas pripravili Mos­tiščarja. Že nekaj časa izide devet številk letno in tako bo tudi v prihodnjem letu. Za laž­je načrtovanje smo pripravili koledar predvidenih izidov Mostiščarja v letu 2017, ki ga objavljamo v tej številki in na spletni strani (tam zdaj tudi lažje prelistavate spletno iz­dajo Mostiščarja). Za bogato vsebino Mostiščarja so v naj­večji meri zaslužni zvesti pi­sci, ki delujejo v društvih in drugih organizacijah in redno poročajo o svojih dejavnostih, za katere menijo, da bi uteg­nile zanimati širše občinstvo. Hvala vsem našim rednim do­pisnikom, brez vas si priprave Mostiščarja sploh ne moremo več predstavljati! V prihod­njem letu si želimo še takšne­ga sodelovanja z vami, vabimo pa tudi tiste, ki vas še ne poz- Mesec Rok za oddajo prispevkov Predviden izid Januar Mostiščar ne izide. Februar 2. 2. 2017 17. 2. 2017 Marec 23. 2. 2017 10. 3. 2017 April 30. 3. 2017 14. 4. 2017 Maj 4. 5. 2017 19. 5. 2017 Junij 1. 6. 2017 16. 6. 2017 Julij Mostiščar ne izide. Avgust Mostiščar ne izide. September 29. 8. 2017 13. 9. 2017 Oktober 28. 9. 2017 13. 10. 2017 November 7. 11. 2017 22. 11. 2017 December 30. 11. 2017 15. 12. 2017 Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesečne podat­ke o predvidenih rokih izdaje na spletni strani in v Mostiščarju. namo dovolj, da se opogumite in napišete kakšen prispevek. Za to številko smo nabrali koš novic iz občinske hiše (ne spreglejte, kakšne spremem­be se obetajo v dimnikarski dejavnosti), kjer so z mislimi že v letu 2017. Ne samo da je v postopku sprejemanja ob­činski proračun za 2017, vabi­jo tudi že na prijavo za pustni karneval ter objavljajo javni razpis za podelitev občinskih priznanj. Če imate tudi vi predlog, kdo si ga zasluži, ga oddajte do 10. februarja. Iz nekaterih društev se jav­ljajo skoraj v vsaki številki, iz drugih malo bolj poredko, pa takrat bolj obsežno. Kaj vse so počeli v 2016, so povzeli v Kulturnem društvu Mokrc, ki deluje v naših hribovskih va­seh. Podobno so svoje letošnje delovanje strnili gasilci z Iga (preverite v rubriki Ižanska pažarna). Veliko se je pelo (in še se bo!), koncert so pripravili Mešani pevski zbor DU Ig, dan pozneje so svojo prvo zgoš­čenko Nekaj nabranih na kon­certu predstavile Borovničke. Vsak november na sloven­skih osnovnih šolah in vrtcih poteka tradicionalni sloven-ski zajtrk, ki se je na ižanski osnovni šoli raztegnil kar v te­den slovenske hrane. O njem si preberite v Kotičku za mla­de. Izšla je nova knjiga, posve­čena rastlinskemu in živalske-mu bogastvu barja, o njej v rubriki Dobro je vedeti. Tokrat tudi nekaj kme­tijskih novic, ki jih pripravlja kmetijski svetovalec z ižanske izpostave. Na koncu se poslavljamo z vrhunskimi rezultati naših športnikov – Lovro Kramber­ger je postal evropski prvak v karate disciplini KO-GO kumite, baseballska ekipa Ižanske race pa državni prvaki v kategoriji U12. Spoštovane občanke in občani Občine Ig! S taro leto se poslavlja in daje prostor letu, ki prihaja. Kakšno bo? Bo bolj prijazno, kot je bilo leto 2016, bolj mirno, manj prežeto z vsesplošno krizo, bomo zdravi? To se sprašuje vsak izmed nas, a prihodnosti ne moremo napovedati. Lahko pa ob koncu leta pregledamo bilanco leta 2016. Za marsikoga je mi­nilo prehitro. Občina Ig je svoje napo­re posvečala mnogim projektom, ki so pomembni za življenje posameznika in celotne družbe. Mnogo je področij, kjer smo bili uspešni, na kakšnem po­dročju bi bili lahko bolj, a vedno se ne izteče tako, kot si želimo. V leto 2017 vstopamo s proraču­nom, ki bo omogočil nemoteno delo­vanje Občine in prehod v boljši čas. Janez Cimperman, župan • NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dvorana Ig P rva faza gradnje prizid­ka k obstoječemu gasil­skemu domu – ureditev večnamenske dvorane v ob­stoječem objektu s prometno in komunalno ureditvijo – Dvorana Ig, je končana. Dela se bodo nadaljevala v letu 2017. Polona Skledar, občinska uprava Prizidek k gasilskemu domu od zunaj Pogled v notranjost Dimnikarstvo po novem K onec oktobra je Držav­ni zbor sprejel novi  Za­kon o dimnikarskih storitvah – ZdimS (Uradni list 68/2016), ki je že stopil v velja­vo. S 1. 1. 2017 se uvaja licenčni sistem, s tem bomo imeli upo­rabniki možnost izbire ustre­zne dimnikarske službe. Izva­jalcem dimnikarskih storitev bodo licence, če bodo izpol­njevali pogoje, podeljevale in odvzemale upravne enote. Li­cence ne bodo krajevno ome­jene in bodo veljale za celotno območje države. Če boste želeli zamenja­ti dimnikarsko službo, bos­te morali to storiti do 30. 6. 2017. V začetku prihodnjega leta bo Ministrstvo za okolje in prostor objavilo seznam dimnikarskih družb, med ka­terimi boste lahko izbirali. Uporabniki boste morali služ­bo izbrati najpozneje do 30. 6. 2017, sicer se šteje, da ste izbrali izvajalca, ki je dimni­karsko službo v naši občini opravljal na dan 31. 12. 2016, če bo na podlagi novega za­kona pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih sto­ritev. Izbira dimnikarske služ­be skladno z zakonom velja za obdobje 12 mesecev. Ceno izvajanja dimnikar­skih storitev bo s sklepom določila vlada, dimnikarska družba pa mora imeti javno objavljen cenik. Več podrobnosti o dimni­karski službi si lahko prebere­te na naši spletni strani: www. obcina-ig.si. Andreja Zdravje 16. seja občinskega sveta Predstavitev Proračuna za leto 2017 S vetniki so sejo, kot obi­čajno, začeli s potrdi­tvijo dnevnega reda in zapisnika prejšnje seje, pri katerem je svetnica Martina Kovačič izrazila mnenje, da bi problematiko doma v Iškem vintgarju morali obravnavati javno, ne na zaprti seji, kot se je zgodilo na prejšnji seji. Vsebino naslednje točke dnevnega reda je predstavil direktor občinske uprave Ja­nez Miklič. Šlo je za obravnavo Dopolnjenega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Ob­čine Ig za leto 2016, konkretno za sodno poravnavo z lastni­kom zemljišča, kjer je ure­jeno parkirišče pokopališča Tomišelj. Občina bo odkupila zemljišče, lastnik pa odstopil od tožbe. Svetniki so sklep o dopolnjenem načrtu soglasno potrdili. Proračun Občine Ig za leto 2017 je svetnikom predstavila vodja finančno-računovodske službe Bojana Birsa. Prihod­ki so načrtovani v višini ok. 6.145.000 evrov (pribl. za 7 % več kot letos), odhodki pa v višini ok. 6.770.000 (oz. za 8 % več kot 2016). Izpostavila je, da težko pokrijejo vse želene odhodke, tudi zato so izko­ristili možnost najema brez­obrestnega kredita v višini ok. 145.000 evrov. Za razvojne investicije je v proračunu na­ 19. Podkrimski pustni karneval 2017 Povabilo k udeležbiponudbe, sponzorskimi sred­ O bčina Ig bo v letu 2017 stvi ali kako drugače pripo­organizirala že tradi-mogli k uspešni realizaciji za cionalni Podkrimski naš kraj tako pomembnega pustni karneval. S tem pova-dogodka. bilom želimo sobotni karneval Če imate kakršnokoli vpra­popestriti in obogatiti z doma-šanje, predlog, idejo ali bi samo čimi, okoliškimi in gostujočimi želeli s sponzorskimi sredstvi maskami. pomagati pri organizaciji, po­19. Podkrimski pustni kar-kličite na Občino Ig, tel. 01/28 02 neval bo v soboto, 25. fe-318 ali 051/456-464, ali pišite na bruarja 2017. marica.zupan@obcina-ig.si. Ižanci poskušamo s karne-Prijavnico za prizore in po­valom med drugim poudariti nudnike storitev lahko dobite tudi kulturno identiteto kraja, na spletni strani Občine Ig in oživiti stare običaje, predvsem tudi v sprejemni pisarni Obči­pa obogatiti celovito turistično ne. Prijave zbiramo do 15. fe­ponudbo kraja.bruarja 2017. Želimo si, da bi na karneva-Veselimo se sodelovanja in lu sodelovalo čim več domačih vas vabimo, da se v čim večjem društev, šola, vrtec, posamezni-številu udeležite karnevala s ki in podjetniki, ki bi s prizori, svojimi prizori.idejami, predstavitvami svoje Občinska uprava Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Zbirni center – zimski delovni čas Zbirni center Matena je od meseca novembra do predvidoma meseca aprila odprt ob sredah od 9.00 do 13.00 ter od 14.00 do 17.00 (če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). Prosimo za razumevanje. Mostiščar 09 | December 2016 Prenovljena spletna stran Občine Ig N ove tehnologije in ved­no večja obiskanost spletnega portala Ob­čine Ig je zahtevala prenovo. Portal www.obcina-ig.si je tako prijaznejši do obiskovalcev, ki dostopate do spleta prek mo­bilnih medijev. Vabimo vas, da z vašimi predlogi in vsebinami oboga­tite spletno stran. Pišite na: andreja.zdravje@obcina-ig.si. Andreja Zdravje menjenih 1.455.000 evrov. Sle­dila je splošna razprava, kjer sta največ razpravljala Zlatko Usenik in Alenka Jeraj. Pred­log proračuna je bil v javni obravnavi do vključno 15. de­cembra 2016, v tem času so ga obravnavala tudi delovna tele­sa občinskega sveta. Svetniki bodo o proračunu odločali na zadnji letošnji seji, ki je načr­tovana 21. tega meseca. Zadnja točka dnevnega reda so bile pobude in vpra­šanja. Svetniki so ponovili več že poprej zastavljenih vprašanj. Slavka Pavliča je zanimal napredek pri grad­nji protipoplavnih nasipov ob Iški, župan je povedal, da upa na podpis pogodbe med ministrstvom in izvajalcem v decembru, saj naj bi bila dela končana, preden spomladi ozeleni. Tone Krnc je opozoril na (še vedno) neurejene ban-kine ob cesti na Sarsko in dej­stvo, da Sarsko nima krajevne table iz smeri Golega. Zlatko Usenik je pozval k popravilu ogrevanega ogledala ob cesti v Zapotoku, ki omogoča varno vključevanje na glavno ces­to. Jože Ciber (SVS Golo) je spomnil na nevaren odsek ob glavni cesti na Golem, kjer bi bilo potrebno postaviti nekaj svetilk javne razsvetljave. Maja Zupančič Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) je župan občine Ig sprejel SKLEP o začetku priprave OPPN za del območij MA-4/SS – Matena in MA-1/SV – Matena 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo podrobnega prostorskega akta Za območje urejanja MA-4/SS – Matena je v skladu z določili 44. in 65. člena Odloka o prostorskem redu Občine Ig (Uradni list RS, št. 35/12, 77/12, 8/15; v nadaljevanju: PRO) potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN). V območje OPPN se v skladu z določili 63. člena PRO vključi še del območja MA-1/SV – Matena. V OPPN se predvidijo pogoji za urbanistično-arhitekturno oblikovanje novih stavb in gradbenih parcel s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. OPPN bo podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. 2. Območje OPPN Območje OPPN obsega del območij MA-4/SS – Matena in MA-1/ SV – Matena, ki se nahajata na severni strani naselja Matena, kjer je predvidena širitev območja stanovanj. Mejo na južni strani predstavlja lokalna cesta, na vzhodni in zahod­ni strani so stanovanjske površine, na severu pa mejo predstavljajo kmetijske površine. Območje OPPN obsega zemljišče s parc. št. 1377/8 in 1377/9, obe k. o. Iška Loka (1701), ki obsega približno 3928 m2 površin. Lega predmetnega območja je takšna, da se ga lahko obravnava kot zaključeno celoto, za katero se predvidijo pogoji pozidave, nova par­celacija in vsa potrebna infrastruktura, pri čemer se kot programska izhodišča upoštevajo splošni pogoj PRO. 3. Seznam potrebnih strokovnih podlag in njihov način pridobitev strokovnih podlag V sklopu priprave OPPN se izdela zazidalni prikaz ureditve celotnega območja MA-4/SS – Matena in tangiranega dela območja MA-1/SV – Matena, kjer se opredeli tudi dostop za celotno območje in načrt parcelacije. Podlaga za izdelavo OPPN je geodetski načrt izdelan v skladu s Pra­vilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04) ter Prikaz stanja prostora. Izdelajo se strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora in jih bodo le-ti zahtevali. S strokovnimi podlagami se opredeli okvirna parcelacija v skladu s PRO ter način priključeva­nja parcel na gospodarsko javno infrastrukturo. Gospodarsko javno infrastrukturo in priključke je treba združevati na način, ki omogoča najracionalnejše priključevanje vseh predvidenih parcel nanjo. Strokovne rešitve izdela načrtovalec, ki izpolnjuje pogoje za pooblaš­čenega načrtovalca po naročilu investitorja. 4. Roki za pripravo OPPN Priprava dopolnjenega osnutka za javno razgrnitev je predvidena dva meseca po pridobitvi smernic nosilcev urejanja prostora. Sprejem usklajenega predloga OPPN je predviden eno leto po začetku pripra­ve OPPN. Upoštevani so minimalni okvirni roki. V primeru poteka postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPPN ter izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in ZPNačrt, posledično pa se podaljšajo roki izdelave in sprejema OPPN. 5. Nosilci urejanja prostora Nosilci urejanja prostora, ki morajo podati svoje smernice in pogoje: - Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28 c, 1000 Ljubljana - Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje - varstvo narave, Vojkova 1 b, Ljubljana - Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana (v vednost: Za­vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, Ljubljana) - Zavod RS za varstvo narave, OI Ljubljana, Cankarjeva 10, Ljubljana - Elektro Ljubljana, DE Ljubljana okolica, Podrečje 48, 1230 Domžale - Režijski obrat občine Ig – področje komunale in vodovoda, Gove­ karjeva cesta 6, Ig - Režijski obrat občine Ig – področje prometa, Govekarjeva cesta 6, Ig - Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za CPVO, Dunajska 58, Lju­ bljana Če se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja tudi drugih nosilcev urejanja prostora, se jih v postopek vključi naknadno. 6. Obveznosti financiranja priprave Stroške izdelave OPPN krije investitor oziroma lastnik zemljišča, ki v ta namen sklene pogodbo z načrtovalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. 7. Objava sklepa priprave Ta sklep se objavi v Uradnem delu Mostiščarja in na spletni strani Ob­čine Ig, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem delu Mostiščarja. Številka: 35005-003/2016 Župan občine Ig Datum: 1. 12. 2016 Janez Cimperman l.r. - 1 ­ Uradne objave Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Ig (Mostiščar, UO št. 5/2010) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2017 1. Priznanja Občine Ig se podeljuje posameznikom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, združen­jem in drugim organizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled ter prepoznavnost Občine Ig. Priznanja se podeljujejo za dosežke na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, zna­nosti, zaščite in reševanja, ekologije in drugih področjih človekove ustvarjalnosti. 2. Na podlagi javnega razpisa se podeli: naziv Častni občan Občine Ig je najvišje priznanje Občine Ig, ki se podeli posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke, ki so bis­tveno vplivali na razvoj in napredek občine ter za njeno povezovanje z občinami v RS in širše, na kateremkoli področju. Naziv Častni občan se podeljuje izjemoma in se podeli posamezniku le enkrat. Zlato plaketo Občine Ig se podeljuje za pomembne enkratne dosež­ke in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbeno eko­nomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti. Število prejemnikov je omejeno na dve zlati plaketi. Priznanje Občine Ig se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, šport­nem in drugih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta in so jih dosegli ob posebnih prilikah. Priznanje ima značaj spodbude za nadaljnje delo. Število prejemnikov je omejeno na štiri priznanja. 3. Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko župan, občani, politične stranke, gospodarski subjekti, zavodi, društva, ki imajo stalno prebi­vališče ali sedež v občini Ig. Predlog za podelitev priznanj Občine Ig mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - podatke o predlagatelju, - podatke o kandidatu in vrsto predlaganega priznanja, - utemeljitev oz. obrazložitev predloga (obrazložitev mora biti jasna in konkretna s poudarkom na podrobnejšem opisu rezultatov, do­sežkov, uspehov ali dela kandidata zaradi katerih se podaja pred­log), - listine, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - pisno soglasje kandidata za kandidaturo. Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe. 4. Pisne predloge oddajte na objavljenem obrazcu na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, Javni razpis za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2017, najkasneje do 10. februarja 2017 osebno ali po pošti, prav tako pa morajo biti oddani tudi po elektronski pošti na naslov info@obcina-ig.si ali marica.zupan@obcina-ig.si Obrazec je od dneva objave v glasilu Mostiščar dosegljiv na spletni strani Občine Ig: www.obcina-ig.si, zainteresirani pa ga lahko prevza­mejo vsak delovni dan v prostorih Občine Ig. Dodatne informacije o razpisu dobite na tel. 01/280-23-18. Komisija bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v razpis­nem roku in v skladu z razpisnimi pogoji. Neutemeljenih, slabo ob­razloženih in prepozno vloženih predlogov ne bo možno obravnavati. 5. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Ig na predlog Ko­misije in se podeljujejo na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku. Številka: 094/001/2016 Komisija za mandatna vprašanja, Datum: 1. 12. 2016 volitve in imenovanja Anton Modic, predsednik Na podlagi prvega odstavka 42. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/05 – UPB2, 15/08 – ZPacP, 23/08 – ZZdrS-E, 77 /08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13), 6. ter 88. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 39/2016) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju patronažnega varstva in nege na domu v občini Ig 1. Koncedent/naročnik javnega razpisa Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. 2. Jezik javnega razpisa Vloga mora biti izdelana v slovenskem jeziku. 3. Predmet javnega razpisa Podelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju patronažnega varstva in nege na domu v ob­čini Ig (v nadaljevanju: podelitev koncesije na področju patronažnega varstva in nege na domu). 4. Kraj izvajanja dejavnosti Dejavnost se bo opravljala na terenu območja občine Ig. 5. Trajanje koncesijskega razmerja Koncesijsko razmerje se sklepa s koncesijsko pogodbo za nedoločen čas. Koncesijsko dejavnost bo koncesionar izvajal v skladu s pogod­bo, ki mora biti sklenjena najkasneje v 30 dneh po dokončnosti od­ločbe o podelitvi koncesije. 6. Osebe, ki se lahko prijavijo na javni razpis Koncesionar je lahko samo fizična oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane negospodarske javne službe. 7. Predpisani pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe, so: - aktivno znanje slovenskega jezika, - da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne služ­ be, - da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvaja­nje javne službe, - da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe, Uradne objave - opravljen vozniški izpit B kategorije, - lastništvo ustreznega avtomobila oziroma dokazilo o razpolaganju z ustreznim avtomobilom, - da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zako­nom predpisana, - da bo dejavnost opravljal na območju občine Ig, - da bo prevzel vse paciente - bolnike dosedanje koncesionarke na določenem območju dela, - da izpolnjuje pogoje iz 35. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti - da ima zahtevano izobrazbo za opravljanje predvidene dejavnosti in je usposobljen za samostojno delo, - da ni v delovnem razmerju oz. bo z začetkom opravljanja javne zdravstvene službe na podlagi podeljene koncesije iz tega javne­ga razpisa prekinil delovno razmerje; - da mu ni s pravnomočno sodbo sodišča prepovedano opravljanje zdravstvene službe oziroma poklica (potrdilo ne sme biti starejše od 3 mesecev); - da ima kandidat zagotovljeno opremo; - da pridobi pozitivno mnenje pristojne zbornice, - da predloži program opravljanja dejavnosti javne službe z oceno stroškov. 8. Kriteriji in merila za ovrednotenje vlog Naročnik javnega razpisa (koncedent) bo pri izbiri vlog za podelitev koncesije uporabil naslednje kriterije: - delovne izkušnje v zdravstvu na delih zdravstvenega tehnika ali diplomirane medicinske sestre, - dodatna strokovna znanja in veščine za izvajanje zdravstvene de­javnosti, - kvaliteta programa opravljanja dejavnosti javne službe. 9. Navodila, obvezni obrazci k vlogi in potrebna doku­mentacija so razvidni v razpisni dokumentaciji. 10. Postopek in rok za oddajo vlog 10.1. Vloge in razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Ig www.obcina-ig.si, lahko pa jo dobite tudi v sprejemni pisarni Obči­ne Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. Ponudnik za podelitev koncesi­je lahko zahteva dodatna pojasnila in informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo osebno pri Poloni Skledar na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po telefonu št. 01/28-02-310, po pošti ali elektronski pošti: polona.skledar@obcina-ig.si, do štiri dni pred potekom roka za oddajo ponudbe. 10.2. Rok za oddajo vlog Vloge morajo biti oddane na originalni razpisni dokumentaciji, na ka­teri je lahko samo en ponudnik. Razpisno dokumentacijo je potreb­no dosledno izpolniti in predložiti vse zahtevane priloge. Vlogo mora ponudnik oddati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig do vključno četrtka, 12. januarja 2017 do 12. ure. Vlogo je potrebno poslati po pošti oziroma osebno predložiti v zaprti ovojnici, na kateri mora biti vidna označba »Ne odpiraj - Prijava na javni razpis za pode­litev koncesije na področju patronažnega varstva in nege na domu«, na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov ponudnika. 10.3. Razpisna komisija, ki jo imenuje župan Razpisna komisija, ki jo imenuje župan, bo ocenjevala le pravočasne, pravilne in popolne vloge, ki ustrezajo dodatnim pravilom pri oddaji vloge ter posredovala predlog o izbiri pristojnemu upravnemu orga­nu. Po pridobitvi mnenj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice ter soglasja Ministrstva za zdravje, bo koncesija podeljena z odločbo. Prepozne, nepravilne, nepopolne vloge in vloge, ki ne ustrezajo pravi­lom pri oddaji vloge, bo pristojni organ izločil iz nadaljnjega postopka. Za izvedbo javnega razpisa je pooblaščena strokovna komisija za izbiro koncesionarja na področju patronažnega varstva in nege na domu, ki jo je imenoval župan. 11. Odpiranje vlog Odpiranje vlog bo dne 12. 1. 2017 ob 12.30 v sejni sobi Občine Ig, Banija 4 (Center Ig, 3. nadstropje). Odpiranje vlog bo javno. 12. Izid razpisa Vsi vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku sedem dni po izbiri. V primeru, da razpisna komisija oceni, da nihče od vlagateljev ni pri­meren za podelitev koncesije, se koncesije ne podeli. Številka: 162-0001/2016 Župan občine Ig Datum: 9. 12. 2016 Janez Cimperman l.r. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča L astnike zazidanih stavbnih površin v občini Ig obvešča­mo, da vse morebitne spremembe podatkov, ki bi vplivali na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017, sporočijo na na­slov Občina Ig, Govekarje­va cesta 6, 1292 Ig, na tele­fonsko številko 01/280-23 18 ali na eletronski naslov marica.zupan@obcina-ig. si., do 31. 1. 2017. Spremembe je potreb­no javiti ob vsaki spre­membi lastništva objektov (kupoprodaja, dedovanje, darilna pogodba …) ali površin objektov zaradi obračuna nadomestila za uporabo stavbnega zem­ljišča novemu zavezancu oz. uskladitve podatkov z novimi površinami. Pridobljene podatke potrebujemo za ažurira­nje baze Nadomestila za uporabo stavbnega zem­ljišča za leto 2017 (v na­daljevanju NUSZ). Občin­ska uprava bo pri odmeri NUSZ v letu 2017 upošte­vala spremembe, ki bodo sporočene pravočasno. Obrazca Vloga za spre­membo podatkov in Vlo­ga za petletno oprostitev NUSZ lahko dobite v spre­jemni pisarni Občine Ig in na spletni strani www.ob­cina-ig.si. Občinska uprava Predavanje Ženska v luči Svetega pisma V organizaciji Ženske­ga odbora Slovenske demokratske stran-ke je v četrtek, 1. 12. 2016, na Igu potekalo predavanje prof. Aleksandre Belšak z naslo­vom Ženska v luči Svetega pisma. Aleksandra Belšak je v tujini obiskala nekaj šol, kot so Catch the Fire (Toronto), z dolgoletnim prebujenjem v Svetem Duhu, kjer se je učila o kontemplaciji, o telesnem ozdravljenju v Svetem Duhu, o delovanju v Božjem pre­roškem duhu. V Severni Ka­rolini je obiskovala Restoring the fundation ter v Spokanu Elijah House, ki učita, kako pomagati ljudem individual-no, saj Sveti Duh komaj čaka, da ozdravi tudi travme zavr­ženosti, izgube, žrtve zlorabe, depresije, da pripelje ljudi v Člani in simpatizerji SLS na izletu V prijetni jesenski soboti v mesecu oktobru smo se člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke ob­činskega odbora Ig odpravili na izlet. Tokrat smo se odpra­vili v Belo krajino in spoznali klene Slovence, ki jim odda­ Ob iztekajočem se letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu želimo dobro leto. Vsem vam pa želimo lepe praznične dni, osebno srečo, zdravje in srečno novo leto, Občinska organizacija DeSUS - Ig odpuščanje itd. Na predava­nju je prof. Belšakova osvet­lila vlogo ženske v Stari in Novi zavezi. Ženski odbor SDS Ig Robert Fojkar ljenost od glavnega mesta in življenje ob meji s sosednjo Hrvaško ni vedno prizanaša­lo. Seznanili smo se z izdelo­vanjem tradicionalnih belo­kranjskih pisanic na domačiji Cvitkovič v Adlešičih. Prijaz­na gospa in ostali družinski člani so demonstrirali predela­vo lanu od semena do platna. Obiskali smo edinstven pri­mer treh cerkva Tri fare ter se poučili o zgodovini teh krajev v Belokranjskem in Gasilskem muzeju. Utrip vinorodne deže­le v družbi vinskih kraljic smo začutili na festivalu mladega vina Mlada portugalka. Nav­dušeni smo bili nad ogledom vinske kleti in njegovim gos­podarjem Prusom. Lepote Bele krajine in njene zanimivosti nam je predstavil prijeten lokalni vodič Tadej. Ugotovili smo, da je naša do­movina kljub majhnosti v svoji kulturno-zgodovinski dedišči­ni izredno velika in da je še ve­liko neprehojenih poti. V pri­jetni družbi Ižancev se bomo tudi v prihodnje odpravili na raziskovanje naše domovine, le kam nas bo vodila pot v pri­hodnje? Marija Župec Spoštovane občanke in občani, december je čas prazničnih dni in veselja, zato vam v prihajajočih dneh želimo veliko miru, osebnega zadovoljstva, sreče in zdravja ter vse dobro v letu 2017. Vaš Lokalni odbor SMC - Ig Sreča je v majhnih stvareh, v toplih ljudeh, in v stisnjenih dlaneh. Srečen božič ter zdravo in uspešno leto 2017! SVS Iška vas • SVS Iška PDG Iška vas • TKŠ Iška vas • DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Upokojenci smo martinovali L etos je naš Odbor za dru­žabna srečanja s poto­valno agencijo Fortuna travel pripravil druženje pod imenom martinovanje na šta­jerskem koncu Slovenije. Na poti do kraja martinovanja smo si najprej ogledali cer­kveno-samostanski kompleks Studenice, ki so ga pred 800 leti ustanovile sestre domini­kanke. Leži pod Bočem, kakšne tri kilometre od Poljčan. Kogar zanimajo podrobnosti, lahko o tem najde veliko podatkov na internetu, zato zanimivosti, ki smo jih slišali, ne bom navajal. Iščite pod: Studenice. Trenu­tno je kompleks v lasti ma­riborske škofije. Po več letih obnove samostanskega dela, ki ga je škofija nameravala predelati v dom starejših, so bila dela po finančnem zlomu škofije prekinjena. Pot smo nadaljevali na špor­tno-turistični kompleks Rogla. Tam nas je dočakala prava Izlet Društva Zapotok v Belo krajino N a deževno Martinovo soboto, 12. novembra 2016, se je Društvo Za­potok z Vučko-Tours odpeljalo v Belo krajino. Obiskali smo Hišo dobrega kruha v Rosal­nicah, sedli v šolske klopi v Osnovni šoli Brihtna glava v Radovici, si ogledali Sosesko zidanica Drašiči in večerjali Martinovo večerjo v gostil­ni Meglič v Trebnjem. Bilo je nepozabno in za nekatere udeležence, kot so sami rekli, eden njihovih najlepših izle­tov doslej. Zanimiva gospa od glave do peta V Beli krajini v Hiši dob­rega kruha pri Mojci je bilo Društvo Zapotok že pred dve­ma letoma. Tja nas je ponovno vleklo, da pogledamo, kako so pri Mojci uredili nove prosto­re, ki so bili ob našem zadnjem obisku še v gradnji. Smo res želeli videti, kako so 150 let zimska idila. V sončni svetlobi so se bleščale s snegom obte­žene smreke. Kljub snegu so bili hoteli še zaprti, zato smo se ustavili na čaju v planinski koči Na pesku. Nekateri člani so postanek izrabili za spre­hod po idilični pokrajini. Na poti z Rogle smo se usta­vili na izletniški kmetiji Ravni­čan, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem in je bila naš končni cilj. Pred hišo so nas z glasbo dočakali člani družine treh generacij, ki živijo pod isto streho. Najmlajši so po­nujali domače krhke flancate. Sledilo je dobro domače kosi­lo. Po kosilu smo nadaljevali druženje v plesnih ritmih. Za glasbo je poskrbel hišni an­sambel, tokrat kot trio. V bari­ton je pihal komaj enajstletni sin Jan. Zavrtela sta se tudi naš vodnik Brane in predse­dnica odbora Danica. Plesa ni bilo mogoče verodostojne dokumentirati, ker sta za raz­položljivo digitalno tehniko letela preprosto prehitro. Med plesnimi pavzami je gospodar neutrudno vlekel harmoniko v ritmu znanih napevov, naši pevci pa so mu seveda živahno pritegnili. Kmetija ponuja raz­lične domače dobrote, kot so v peči pečen kruh, salame, peče­nice, krvavice, skuta, ocvirki in med. S temi dobrotami smo se obilno založili za domov. Sončno popoldne se je pre­vesilo v večer in tako smo se počasi odpravili proti domu. staro lipo umestili v ambient? Smo bili lačni kruha in sladkih Mojčinih dobrot? Seveda nam je prijala telečja obara in še to­pla belokranjska pogača, am­pak globoko v sebi smo čutili, da smo se hoteli ponovno sre­čati z vedno nasmejano Mojco. Mojca je kot magnet, ki vleče. V sebi ima nekaj, da ti srce igra. Ob njenem hudomušnem pripovedovanju življenja, ki ga resnično živi, zabeljenem s šalami na svoj račun, in nje­nem smehu, ki ga stresa kot orehe iz peharja, smo se tudi mi do solz nasmejali. Mojca v človeku prebudi preprostost in spoznanje, kako malo je potrebno, da je človek vesel in sproščen. Tega se le redkokdaj zavedamo, vendar če si le ho­čemo in upamo priznati, kako resnično srečni smo, če je med partnerjema in v družini harmonija, če smo zdravi, če korak za korakom prihajamo do cilja, ki si ga zastavimo, potem za obletnico poročne­ga potovanja ne potrebujemo jadranja po morju ali izleta na Tenerife. Da pa iz nas proni­ca to spoznanje, moramo ob vsem delu in preizkušnjah, ki jih prinaša življenje, znati biti srečni s tem, kar imamo, se ve­seliti tudi majhnih dosežkov in predvsem znati v življenje vnesti obilico humorja. Vse to nam je pripovedovala Mojca. Ko se je Mojca odprla Razlagala nam je, kako je iz starega svinjaka in kozolca nastal čudovit ambient, v ka­terem smo bili. Krušna peč, v kateri Mojca peče pogače, piškote in potice, zidovi iz kamenja in starih opek, obe­šalniki iz starih bran, strop iz desk, ki so jih zbirali po celi Beli krajini, 150 let stara lipa, ki je kot živa v prostoru, vse to nam je dajalo občutek do­mačnosti in prijetnosti. Takrat smo šele doumeli, koliko truda je bilo vloženega in kako ce­lotna družina deluje za skupni cilj. Še kar ostali bi, pa je Moj­ca spretno najavila, da za nami prihaja skupina mladih, ki jim je prav tako potrebno razlo­žiti, da za kruh ni potrebna samo moka, ampak tudi roka in predvsem delo z ljubeznijo. Ob odhodu nas je Mojca pre­senetila s torto, ki jo je krasil naš logotip, medvedova šapa in šofer avtobusa Željko, ki je kot strela z jasnega izjavil, da bi rad prebral, kar je sestavil. Takole je nastopil: »Ko se je Mojca govorit odprla, nisem mogel verjet, da ima tako moč grla. Zanimiva gospa od glave do pete, pripoveduje vice, peče potice, mesi pogačo, strelja s fračo. Vsem nam pripoveduje, kako se pogača oblikuje, kako se sedemkrat po sredini pre­reže, da mora imeti lepe reže, da se lepo v želodček poleže. Izdeluje torte, kot so akumu­lator, kamion, traktor, borma­šina, lepo je to, da tako idejo ima. Toliko obveznosti in toli­ko dela, pa je še vedno zmeraj vesela. Mojca, tako vesela os­tani, vedno boš z nami in nap­rej nadaljuj te svoje hece, da bo v hiši čim več dece.« Vrnitev v petdeseta leta prejšnjega stoletja Polni dobre volje in opti­mizma, ki smo se ga nalezli od Mojce, smo se posedli v šolske klopi v Osnovni šoli Brihtna glava v Radovici. Tovarišica učiteljica je s svojim strogim nastopom komaj brzdala našo razposajenost, a ko je udarila s palico in klepetavega sošolca poslala klečat na koruzo, smo zares dojeli, da smo se vrnili v petdeseta leta prejšnjega sto­letja. Naš pouk je potekal v ta­kratnih razmerah. Obudili smo spomine na šolsko mladost in na zabaven način spoznali de­diščino Bele krajine. Naš šoferŽeljko pa je samo opazoval in pisal: »Zlatko je prvi temo imel, da bi lulal, je omenil. Učiteljica ga okrega v nulo, dobil je ka­zen, da je bilo hudo. Darja di­rigira in učiteljico živcira. Za­peli ste Pastirče malo, a v šoli je vina manjkalo. Alenka pred tablo pride, med prste ji palčka uide. Učiteljica jo sprašuje, za kakšen inštrument se poteguje. S prsti vleče gor in dol, ne sliši se prav noben zvon. Brane je šel klečat na koruzo. Ni zmo­gel več, se je usedel. Potem je v roke kufer vzel in rekel, da bo kar v Ameriko odšel. Šolo ste vsi naredili in za zaključek izpričevala dobili.« Vsi Martini in Martine Pot smo nadaljevali v Draši­če. Tu je najbolj drašičko sose­sko vino. Predstavnik soseske nam je v zidanici razlagal zgodovino in način delovanja soseske, edinstvene vinske banke, ki je v registru žive kulturne dediščine na Sloven­skem. Sosesko vino nastane iz mošta vseh članov soseske zidanice. Od davnih časov do danes je zidanica preživela vse viharje preteklosti in je edina v Sloveniji, ki še vedno deluje. Tu smo se sestali, kot se še vedno sestajajo člani zidanice, in po­pili kupico soseskega vina. V gostilni Meglič v Treb­njem so za nas pripravili Mar­tinovo večerjo. Zbrali smo se vsi Martini in Martine. Zaple­sali smo ob zvokih domačega ansambla, ponovili deset Mar­tinovih zaobljub, krstili Marti­na in mošt spremenili v vino. Šofer Željko nas je za konec še pesniško razveselil: »Naš izlet se zaključuje, Društvo Zapo­tok rado potuje. Pišem z roko desnico in to samo resnico. Dogodkov si ne izmišljujem, samo resnico opisujem. Tudi narava mi je nekaj dala, zato za poslušanje tega branja hva­la. Ne bom več o izletu pisal, zaključujem svojo misel.« Darja Mlakar, Društvo Zapotok Dan Rudolfa Maistra V sredo, 23. 11. 2016, je v organizaciji Območne­ga odbora VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica v Kulturnem domu na Škofljici potekalo pogovorno omizje v počastitev dneva Rudolfa Ma­istra. Dan Rudolfa Maistra je slo­venski državni praznik, ki ga praznujemo 23. novembra v spomin na dan leta 1918, ko je Rudolf Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil. S tem dogodkom je k Sloveniji pri­ključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Dejal je: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hr­vatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.« Rudolf Maister je prvi slovenski ge­neral, poleg vojaške kariere je s pisanjem pesmi zaznamoval tudi slovensko književnost. Bil je strasten zbiratelj knjig in slikar samouk. Rodil se je 1874 v Kamniku, umrl pa leta 1934 na Uncu pri Rakeku. Brez Rudolfa Maistra in njegove­ga osebnega prispevka bi se zgodovina pisala povsem dru­gače, ubranil nam je severno mejo (1918-1920), še več, če bi Maistru pustili proste roke, bi bila slovenska tudi Celovec in Beljak. Uvodoma sta nas pozdravi­la podžupan občine Škofljica Boris Zupančič in predsednik združenja VSO Aleš Hojs. Oba sta izpostavila pomen Rudolfa Maistra za današnji čas.  Pesniški vidik Rudolfa Ma­istra je v pogovoru predstavi­la Marjeta Žebovec, ki je tudi prebrala nekaj Maistrovih pe­smi. O Rudolfu Maistru kot generalu, ki je znal povezati vojaško s političnim, in o po­litičnih razmerah takratnega časa je spregovoril Jožef Je­rovšek in poudaril, da mora priti do pobude, da se Maistru postavi primernejši spomenik na primernejšem mestu, saj gre v tem primeru za klasične­ga slovenskega junaka. Spom­nil je tudi na dejstvo, da Puč­nik (še) nima spomenika, kar je nacionalna sramota. Pogo­vorno omizje je vodil predse­dnik območnega odbora VSO Škofljica, Ig, Brezovica, Velike Lašče Matjaž Lulik. V kultur­nem programu je sodeloval Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil! S poštovani člani in pri­jatelji društva VSO, spoštovani domoljubi! Ob koncu leta lahko z zado­voljstvom ugotovimo, da ste naši člani dejavno prispevali k ozaveščanju glede pomena osamosvojitve naše države in pomembnosti slovenske kul­ture, ki se je oblikovala skozi stoletja. Ko smo se podali na Krim, smo si ob veselih zvo­kih harmonike in naših mla­dih pevcev ogledali vojaške objekte, na Barju poleg Iga smo odkrili spominsko ploščo na čast dogodku, ki je koreni­to preobrnil potek vojne leta 1991, takrat je namreč pogu­mni pripadnik takratne Teri­torialne obrambe sestrelil he­likopter, ki bi sicer z raketami zravnal z zemljo vojaški učni center na Igu, Maistrov dan pa smo ob spremljavi pevskega zbora in pričevanju poznaval­cev obeležili na Škofljici. Po­udariti velja, da smo v našem območju, ki zajema Velike Lašče, Ig, Škofljico in Brezovi­co, ustanovili tudi mladinski odsek našega društva. Dragi prijatelji Slovenije! Vse, ki bi se nam radi pridruži­li, vljudno vabimo na naše do­godke in k aktivnemu sodelo­vanju, saj je naša dolžnost, da pridobitve naše osamosvojitve cenimo in jih ohranimo za bo­doče rodove! Moški pevski zbor Društva Fran Govekar Ig, ki nam je za­pel nekaj Maistrovih pesmi, med njimi Rožmarin. VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica Simona Pavlič bl. Anton Martin Slomšek Vsem želimo ponosno praz­novanje dneva samostojnosti blagoslovljene božične prazni­ke in vse dobro v novem letu 2017! Območni odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve za Velike Lašče, Škofljico, Ig in Brezovico Če rad/-a nastopaš, imaš bujno domišljijo, rad/-a poješ, plešeš in se zabavaš, vabljen/-a, da se pridružiš MLADINSKO-DRAMSKI SKUPINI (7., 8. in 9. razred OŠ ter 1. letnik SŠ) Društva Fran Govekar Ig. Vaje bodo vsak ponedeljek od 16.00 do 17.00 v Medgeneracijskem centru (Troštova ulica 5) na Igu. Prijave po e-pošti: info@dfg.si ali GSM: 051/374-475. Skupino vodi Alenka Jeraj. Vabljeni! Borovničke Koncert ob promociji zgoščenke Kljub vremenu po koledarju spremljamo jesen 2016. Še dobro, da se je narava umirila in smo Borovničke končno uspele prebrati nekaj svojih že nabranih. Nekaj nabranih N ekoč pred mnogimi leti je južno od graj­skega griča v bližini Krima nad takrat še precej mirno Iško posijalo sonce. Tis­tega dne smo se mladenke, naj poudarim, ena je bila lepša od druge, neizmerno dolgočasile. Odločile smo se, da si za kra­tek čas skupaj zapojemo pe­sem. Dekleta smo rasla in rasla ter odkrivala svet odraslih in širila svoja krila v glasbenem svetu. Nekega dne pa se nam je po glavi spletla nora misel. Poiskale smo pomoč naspro­tnega spola. Mladi kitarist, ki se nam je pridružil, je imel zelo težko nalogo. To, da je bil edini moški, ki nas je sprem­ljal na nastopih, še ni bilo vse. Najhuje je namreč bilo, da je revež moral poslušati o žen­skih težavah in nam biti na voljo, kadarkoli smo me to že­lele. Zamislil se je in ugotovil, da nas sam ne more prenašati. Na srečo so v njihova življenja Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste omogočili ta čudoviti večer. Posebna zahvala gre našim staršem, možem in partnerjem ter otrokom in seveda vsem našim zvestim poslušalcem. Hvala Zuhri Jovanovič, Kamerad, za oblikovanje ovitka, Eli Rupert za prevod in Alenki Jeraj za lektoriranje. Sponzorji: Modito design in grafično oblikovanje in tisk, Pimos d. o. o., Računovodstvo in knjigovodstvo, Gostilnica in pizzeria Siena, Kreja-ing d. o. o., Avtoličarstvo Tomaž Škulj s. p. AVTOLIČARSTVO KREJA ING, d. o. o. www.kreja-ing.si TOMAŽ ŠKULJ S.P. Male Borovničke vstopili tudi drugi predstavni­ki moškega spola, ampak bile so precej izbirčne. Kmalu se je pevska zasedba razširila tako in drugače. Dekleta smo bila pri izbiri imena Borovničke precej odločna, nismo pa tako harmonične glede izbora pe­smi, zato plujemo in plujemo med žanri glasbe. Ne moramo si lagati, ljudje so nas vzljubi­li, zato so hoteli več, na naših koncertih so vpili dajte, dajte še. Borovničke smo se odloči­le, da si popestrimo glasbeno pot z zgoščenko in začel se je vrtiljak. Ampak uspelo nam je in zato danes lahko poslušamo nekaj naših nabranih. Zgoščenko lahko naročite na tel. 031/317-246 ali na borovnicke.ig@gmail.com Nina Modic, Borovničke Gregor Bolha Še vroča ... Jana Kristan Kulturno društvo Mokrc v letu 2016 Gledališka predstava Nastop zbora D rage bralke in bralci, bliža se novo leto in verjetno se vas veliko sprašuje: Zakaj se naše dru­štvo le redko oglaša? Zakaj se nič ne objavlja? Ali sploh še deluje? KD Mokrc deluje s polno paro, čeprav z manjšim številom članov. Zakaj? Na to nimamo odgovora. Morda je kriva velika poplava drugih društev, morda premajhna pre­poznavnost ali pa celo vzrok nastale gospodarske krize. Si­cer pa to za nas ni pomembno. Pomembno je delo, ki smo ga vse leto dobro opravljali, saj so bile naše prireditve zelo dobro obiskane. Kot vsako leto smo tudi to začeli z bilancami, pregledi preteklega dela, občnim zbo­ rom članov. Z veseljem se je naš zbor odzval na vsa vabila drugih društev in sodeloval na najrazličnejših prireditvah, občnih zborih in drugih prilo­žnostih. Pomagali smo obliko­vati praznične maše. Ob vsem tem pa smo pevke pevskega zbora Dekleta in žene dveh vasi pripravile čudovit letni koncert ob 8. marcu in mate­rinskem prazniku, ki smo ga z otroškim zborom Sladkosne­di ponesle v srca naših žena in mamic. Žal nam je samo premajhnega obiska soorga­nizatorjev, s katerimi smo so­oblikovali prireditev. Žalostno pa tudi ugotavljamo, da nam pogosto ne uspe zagotoviti nujne sinergije med različnimi društvi, ki tu med Hribci de­lujejo, čeprav se naše društvo trudi za to. Društvo želi sode­lovati s preostalimi društvi, ne pristajamo pa na to, da se nam vloženi trud včasih poskuša izničiti. Zato smo sklenili, da bomo v prihodnje dobro pre­mislili, preden se bomo odloči­li za sodelovanje z nekaterimi, ki imajo polno idej, realizacijo pa potem popolnoma prepus­tijo drugim, ob tem pa se na koncu radi kitijo s tujim per­jem. Pevke smo se odzvale na najrazličnejša povabila sko­zi leto in tako sodelovale na prireditvi Mi pa nismo se uk­lonili 2016, porokah, različnih prazničnih mašah in v novem­bru 2016 skupaj z otroki na osrednji prireditvi v mestni hiši v Ljubljani ob svetovnem dnevu spomina žrtev pro­metnih nesreč. Izkoristile pa bomo priložnost in čestitale naši zborovodkinji Poloni Ku­kovica in njenemu možu ob rojstvu hčerke. Ob rednem delu pevskega zbora se je del članic skupaj z moškim delom igralske zased­be spet podal v pripravo nove gledališke igre – komedije. Na žalost nismo mogli nadaljevati s ponovitvami predstave Ob­last, ki so jo gledalci odlično sprejeli, saj nekaterim igral­kam in igralcem druge obve­znosti niso več dopuščale so­delovanja v predstavi. Veseli smo bili, da se je članoma naše gledališke skupine Tanji in Tomislavu rodil sin Tadej, ter upamo na ponovno sodelova­nje v prihodnosti. Ker težko počivamo, je ne­koliko spremenjena igralska zasedba zelo vesela, da je re­žiser Janez Cimperman še naprej pripravljen sodelovati z nami. Tako smo pripravili pod njegovo taktirko v aprilu 2016 premiero – Partljičevo komedi­jo Čaj za dve. Predstava je do­živela pri gledalcih navdušen sprejem in na drugo ponovitev smo bili deležni visokega obi­ska samega avtorja komedije Toneta Partljiča. Poleg štirih odmevnih predstav na Golem smo gostovali v Velikih Laš­čah in Podpeči, v decembru pa bomo nastopili v Iški vasi (17. Sreča ni kar tebi, meni dana … sreča je iz trenutkov stkana … Ena zate, druga zame – naj se sreča kakor sveča vname. V letu novem sreče pramen naj množi se kakor plamen. SREČNO 2017! Kulturno društvo Mokrc 12., ob 19.30). Igralska skupina načrtuje z omenjeno komedijo v prihodnjem letu še več go­stovanj. Ob tem pa začenjamo s pripravami na novo predsta­vo, ki bo doživela premiero po­mladi naslednjega leta. Gledališki skupini je v po­mladnem delu z veseljem priskočila na pomoč tudi pri­znana igralka in dobitnica Borštnikovega prstana Ljerka Belak. Pod njenim režiserskim vodstvom smo pripravili ino­vativno in zanimivo predsta­vo, s katero smo nastopili na prireditvi ob dnevu državnosti s kresovanjem. Slovenske ba­lade in romance so v igri potu­jočih gledališčnikov zazvenele pristno in domače ter požele velik aplavz polne kulturne dvorane na Golem. Ob pomoči ženskega in otroškega pevske­ga zbora smo oblikovali čudo­vito prireditev, ki je vsebinsko presegla dosedanje že tradi­cionalne prireditve ob dnevu državnosti s kresovanjem. Potujoči gledališčniki smo slovenske balade in romance z veseljem predstavili tudi na Ižanskem sejmu. Nadejamo se, da jih naslednje leto predstavi­mo še ob kakšni priložnosti in prireditvi. Kulturno društvo Mokrc deluje še z večjim zanosom, saj poleg že priznanega žen­skega pevskega zbora postaja s svojimi nastopi vse bolj pre­poznavna tudi gledališka sku­pina, za kar se moramo zah­valiti režiserskemu vodstvu izkušenih gledališčnikov Ja­nezu Cimperman in Ljerki Be­lak in seveda vam, gledalci, ki z navdušenim ploskanjem prepoznavate naš trud in dob­ro delo amaterskih gledališč­nikov ter pevcev. Neumorno pa dela tudi otroški zbor Slad­kosnedi, ki s svojo razposaje­nostjo in otroško iskrenostjo Na Igu se je pelo V petek, 25. 11. 2016, je Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig pripravil koncert. Zaradi bolezni je sodelovanje na kon­certu v zadnjem trenutku od­povedala moška vokalna sku­pina Fone megale. Z veseljem pa smo na koncertu pozdravili Moški pevski zbor Ig, ki delu­je v okviru Društva Fran Go­vekar. Prvi so se predstavili pevke in pevci mešanega zbo­ra pod vodstvom zborovodje Klemna Jerinca in poslušal­cem poklonili venček ljudskih in umetnih pesmi. Poslušalce sta navdušili pesmi: Koroška, moja dežela in Zbadljivka. Moški pevski zbor Ig, ki ga vodi zborovodja Mirko Merzel, je predstavil pesmi iz svojega dajejo našemu društvu nov zagon. Nedvoumno se nam bliža novo leto in s tem tudi novi izzivi za naše društvo. Vsem bralkam in bralcem Mostiščar­ja in zvestim udeležencem naših prireditev Kulturnega društva Mokrc voščimo vese­le praznike in vam želimo, naj vam na pragu novega leta čas vladar nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi … Lilijana Mavec, predsednica KD Mokrc bogatega repertoarja. Nasme­jali smo se ob pesmi: Bom šuštarja vzela, ob koncu pro­grama pa so nas razveselili s pesmijo Žabe. Le kaj drugega bi nam pevci moškega zbora ponudili ob koncu? Koncert je s svojo mla­dostno energijo in jasnimi be­sedami povezovala Mojca Po­redoš, ki je poleg povezovanja prebrala nekaj pesmi. Posebej se je poslušalcem vtisnila v spomin pesem Ferija Lainščka z naslovom Ne bodi kot drugi. Tako si pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig ne že­limo biti kot drugi. Smo edin­stveni in taki želimo ostati tudi v prihodnje. Navdušil nas je komentar Mire Gantar, ki je dejala, da smo pevke in pevci mešanega pevskega zbora na­stop opravili odlično in brez napak. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti Društvu upokojencev Ig, predsedniku Štefanu Buni­ču in predsednici Odbora za kulturo Darinki Mazi Batagelj. Prav tako se želimo zahvaliti Občini Ig in seveda vsem pos­lušalcem, ki ste s svojim obis­kom pokazali, da spoštujete kulturo na Igu. Klemen Jerinc Maša Žerovnik O zdravilnosti ubesedenih misli V ponedeljek, 21. 11. 2016, se je v knjižnici na Igu izpel še en čudovit večer. Uvodoma so nas popeljali zvoki gonga v čutno stanje. Po uvodnem pozdravu Alenke Jeraj je pogovor s prvo gostjo večera Darjo Avsec vodila njena hčerka Gea Verderber. D arja Avsec je predsta­vila svojo knjigo Svi­tanja, ki je izšla v sa­mozaložbi. Knjiga je nabor 18-letnega ustvarjanja in pisa­nja bloga. Na pisanje je vpliva­la bolezen. Ko je avtorica spo­znala, da je zbolela za rakom, se ji je sprva podrl svet hotenj, pričakovanj, načrtov. Iskala je izhod iz stiske, se odločila postaviti bolezni po robu in ob pisanju našla soborke, so­čustvovanja, spodbude. Bralke in bralci njenih zapisov lastnih doživetij in razmišljanj so ji zvesto sledili posebej, ker je še tako krute situacije, nesmisle, nenavadna in nerodna reagi­ranja ljudi v procesu zdravlje­nja znala napisati v humor­nem tonu. Darja Avsec je pisala v mla­dih letih pesmi, v poznejšem obdobju tudi haikuje, ki so tudi v njeni knjigi. Prebrala nam je odlomke, ki so prisotne prepri­čali v osvobajajočo moč besede: izrečene in zapisane. Avtorica je našla v pisanju samospošto­vanje, željo po premagovanju bolezni in uspela. Knjiga je iz­jemno bogat opus zapisanih si-tuacij, ki bralca prepriča o smi­selnosti večplastnih aktivnosti. Knjiga vsebuje polno skrivnih receptov za optimizem in oseb­nostno rast. V osrednjem delu večera nas je ponovno popeljala Maja Kristan z igranjem na gon­ge, zvočne sklede, s šrutijem, posebnimi zvončki in ropo­tuljo v različna čutna stanja meditativnega značaja. Obe nastopajoči sta poudarili pozi­tivne vplive na čutno in teles­no stanje s pomočjo vibracije zvokov, kar je na prisotne de­jansko vplivalo. Darja Avsec je prisotne povabila, da se udele­žijo srečanj na Golem. V zadnjem delu večera je Zdenka Vinšek predstavi­la Pregledno razstavo članic in članov Likovne skupine Društva Fran Govekar. Raz­stava je rezultat individual­nega likovnega ustvarjanja v zadnjem letu. Člani likovne skupine so izjemno aktivni, saj se večina tedensko srečuje na delavnicah in si izmenju­je izkušnje ter znanja, pred­vsem skozi tehniko akvarela. Precej članov ustvarja tudi v drugih tehnikah, udeležuje se raznih likovnih natečajev, ex temporov, kolonij. Nekateri so bili tudi v tem letu uvrščeni v izborne območne razstave JSKD, mnogi so prejeli prizna-prepoznavno likovno pisavo nja in nagrade. Milan Šubic je izrazijo motiv v klasičnem sli­prejel certifikat kakovosti na kanju s čopičem v akrilu, nekaj natečaju za Zlato paleto ZLDS. udeležencev pa se je zapriseg-Nekateri člani so aktivni tudi lo zahtevni tehniki akvarela. v drugih likovnih društvih, Prisotni sta tudi mešana teh­ena članica pa je študentka na nika in redko zastopan kolaž, Likovni akademiji. ki je razstavljen na stopnišču Na razstavi so dela v različ-Centra Ig. nih tematikah, sprehodijo nas Razstavljajo: Anita Indihar skozi abstraktno dojemanje Dimic, Lara Pangerc, Irena prostora in občutij, popeljejo Brovet Zupančič, Zmago Wer­v naravo, v krajinske motive bole, Milan Zgonc, Marija Fra­z elementi arhitekture, po-ninovič, Vera Vukadin Banić, vabijo med cvetje, v dišeča Marijana Rous Gojak, Marjana tihožitja in v svet živalske ter Dimec, Julijana Peršič, Jožica človeške figuralike. Slikarke in Serafin, Marija - Minka Žagar, slikarji se predstavijo v njim Milan Šubic, Ivanka Demšar, ljubih tehnikah, nekateri po-Irena Gašparič, Francka Že­sežejo po večplastnih materi-leznikar ter Zdenka Vinšek. alih in različnih pripomočkih Dela so na ogled do 16. 12. pri nanosih akrilnih barv na Zdenka Vinšek platno, drugi s sebi lastno in Alenka Jeraj Vabimo vas na 76. Govekarjev večer v ponedeljek, 19. decembra 2016, ob 19.00 v Dvorani Centra Ig. Decembra se spominjamo rojstva pisatelja in dramatika Frana Govekarja. Na Igu je kot nadučitelj deloval njegov oče France Govekar. Zgodovinar Stane Okoliš, ravnatelj Šolskega muzeja Slovenije, bo predstavil zgodovino šolstva na Igu, Alenka Je­ raj pa pomen in delo Franceta ter Frana Govekarja. Odprli bomo razstavo fotografij o Islandiji avtorja Gregorja Bolhe. Razstava bo na ogled do januarja 2017. Vljudno vabljeni! Teden slovenske hrane na OŠ Ig Teden slovenske hrane smo na naši šoli obeležili z mnogo spremljevalninimi aktivnostmi. Projekt smo končali v petek, 18. 11. 2016, s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Z ekipo Prvega programa Radia Slovenija Župan in ravnateljica na zajtrku v 1. a O srednja tema vseh ak­tivnosti je bil zajtrk, saj je opuščanje zajtrka ena najpogostejših nezdravih prehranjevalnih navad! Tisti otroci, ki ga ne jedo, se spopa­dajo s pomanjkanjem energije, padcem koncentracije ter hit­reje zbolijo. Zato smo že pred obeležjem dogodkov v okviru šolskega parlamenta in razre­dne ure z učenci razmišljali o kulturi prehranjevanja in po­menu zajtrka v zdravi prehrani. V tednu slovenske hrane smo vsak dan pri kosilu uživa­li v slovenskih tradicionalnih jedeh, ki so jih naše pridne ku­harice pripravile iz živil lokal­nega izvora. Učenci četrtih, petih razre­dov in novinarskega krožka so pod mentorstvom razredni­čark izdelovali plakate, slike, pogrinjke ter s kreativnim pi­sanjem pisali zgodbice, prego­vore ter pesmi na temo zajtrk in zdrava prehrana. Svoje li­kovne, literarne in pesniške iz­delke so predstavili na razsta­vi v pritličju matične osnovne šole. Učenci petih in šestih razre­dov so pri pouku gospodinj­stva in krožka prehrana prip­ravljali jedi, ki so primerne za zajtrk, in jih servirali na stojni­ci v času predure in v odmorih. V petek, 21. 11. 2016, smo prvo šolsko uro pojedli tra­dicionalni slovenski zajtrk in prisluhnili zanimivi radijski uri, med katero so devetošolci gostili čebelarja Pavla Petrov­čiča. Zelo prijeten zajtrk so imeli učenci 1. a razreda, saj jih je z obiskom počastil žu­pan Janez Cimperman in z nji­mi pozajtrkoval. Za prisrčno vzdušje in sceno prvošolčkom so poskrbele učiteljice Neven­ka Pavlin, Danica Pangerc in Petra Strelec. Letos je že deseto leto, ko so nas čebelarji obiskali na cen­tralni šoli, na podružnični šoli Iška vas, Golo in v Tomišlju ter predstavili čebelarstvo, vlogo čebel ter čebelje pridelke. Ob deseti uri so se učenci na po­družnični šoli Tomišelj in Iška vas s prepevanjem Slakove pesmi Čebelar s spremljavo učiteljice Marjane Pšeničnik na harmoniko pridružili naj­večjemu pevskemu zboru v Sloveniji. Glas o našem delu je segel tudi do radijcev, ki so nas pre­senetili s svojim obiskom in na sam dan slovenskega tradicio­nalnega zajtrka z oglašanjem v živo iz naše šole ponesli doga­janje v radijski eter široko po Sloveniji. Vilma Trošt Stenovec, vodja prehrane na OŠ Ig Brigita Stropnik Zajtrk je najpomembnejši obrok Petošolci pri pripravi hrane V si vemo, kako pomem­ben je zajtrk. Pa vsee­no: ali res vsi zajtrkuje­te doma, preden se odpravite v šolo, v službo? V petem razre­du smo v mesecu novembru izvedli anketo o zajtrkovanju in ugotovili, da kar nekaj otrok še vedno ne zajtrkuje doma (14,6 %). Upamo, da se bo ta odstotek učencev v prihodnje zmanjšal. Za najpogostejši razlog so učenci navedli, da nimajo časa ali da niso lačni. V tednu tradicionalnega slovenskega zajtrka v osnov­nih šolah je v ta namen pote­kalo kar nekaj dejavnosti na naši šoli. Z učenci smo se veli­ko pogovarjali in ustvarjali na temo zdravega prehranjevanja in pomena lokalne prehrane. Pripravili smo razstavo izdel­kov v šolskih avlah, posluša­li radijsko uro in v petek, 18. 11. 2016, skupaj zajtrkovali. Posladkali smo se s hrano lo­kalnih pridelovalcev in pro­izvajalcev: domače maslo in med, domače mleko in kruh ter seveda domača jabolka. Petošolci pa smo si v četr­tek, 17. 11 .2016, v gospodinjski učilnici pripravili zdrav zajtrk, ki so ga pozneje lahko posku­sili tudi drugi učenci. Prva skupina je pripravila nekaj zelenjavnih namazov: jajčni, zeliščni, avokadov, tunov in korenčkov namaz. Druga sku­pina pa je pripravila slastne smutije različnih okusov; mavrični smuti je vseboval nekaj eksotičnega sadja, v ko­renčkov smuti so skrili nekaj zelenjave in v hruškov smuti dali sadje, ki ga pridelamo v Sloveniji. Učenci so bili zelo aktivni in motivirani ter seve­da navdušeni, saj so na kon­cu lahko tudi poskusili vse, kar smo naredili. Zajtrk smo postregli v spodnji avli in naše mize so bile kaj kmalu prazne. Katarina Vinšek Vtisi otrok: V četrtek, 17. 11. 2016, smo si učenci 5. c pripravili različne namaze, ki smo jih potem lah­ko postregli zaposlenim v šoli in učencem drugih razredov. Tudi sama sem poskusila ne­kaj namazov in vsi so bili odlič­ni: korenčkov in tunov namaz, namaz iz avokada … Veliko lju­di je pohvalilo naše namaze. Moja sošolka Lara in jaz sva pripravili tunov namaz. Učen­ci 5. b pa so naredili odlične smutije. Ana Kramar, 5. c V četrtek, 17. 11. 2016, smo zjutraj odšli v gospodinjsko učilnico. Nismo bili vsi iz na­šega razreda, a ker se nam je pridružilo še nekaj učenk iz Napitki, namazi in smutiji 5. b, nas je bilo kar veliko. Dobi­li smo predpasnike in se lotili priprave namazov in smutijev. Jaz in moja sošolka Eva sva naredili namaz s korenčkom in skuto, učenke 5. b pa so pri­pravile smutije. Vse skupaj smo odnesli v spodnjo avlo. Vsega je zelo hitro zmanjkalo. Zoja Šauer, 5. c Najbolj mi je bilo všeč, ko smo delali namaze, učenci iz 5. b pa smutije. Prvo šolsko uro smo imeli pravo pojedino. Kruhke z namazi in smutije smo nesli še nekaterim učite­ljem, ki so se nam prav prijetno zahvalili. Mija Urbas Kotolenko, 5. c Najbolj mi je bilo všeč, ko smo v gospodinjski učilnici pripravljali namaze. Vesela sem, ker nam je stojnica z na­mazi in smutiji uspela. Tudi zajtrk je bil zelo dober. Lara Comino, 5. c Poseben petkov zajtrk Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 18. 11. 2016, smo na naši šoli imeli tradicionalni slo- Da zajtrk zjutraj zdrav je, venski zajtrk. Ker smo imeli prvo uro športno, smo se odpra­ to vsak ve. vili v jedilnico, kjer smo najprej poslušali radijsko uro o pomenu A tradicionalni še boljši je! zajtrka. Izvedeli smo, da je v življenju včasih koristno pojesti tudi Na ta dan jemo tradicionalno hrano, nekaj domačega in naravnega, nekaj eko, saj to lahko prispeva k vendar ne piškote in banano. našemu zdravju. Izvedeli smo tudi, da se je večkrat na dan dobro Jemo maslo, med in mleko gibati in jesti zdravo hrano. in vse je eko. Po koncu radijske ure nam je reditelj prinesel dober zajtrk. Zraven na mizo še jabolko zleti, Sestavljale so ga same dobrote: kruh, med, maslo, domače jabol­ da človek še več energije dobi.ko in mleko. Meni se je vse skupaj zdelo okusno pa tudi takega Škoda, da ta zajtrk na šoli imamo zajtrka v šoli ne jemo vsak dan. le enkrat na leto. Po dobrem zajtrku smo se podali še v športno dvorano in s Toda ne pozabite, športnimi aktivnostmi dodali k zdravemu načinu življenja. tudi doma si lahko pripravite zdravih zajtrkov nešteto. Adnan Tahirović, 8. b Špela Zalar, 7. b Rastem s knjigo Plesna delavnica z Anito Šuc U čenci 7. razredov smo imeli v torek, 11. 10. 2016, kulturni dan s plesno in gimnastično vsebi­no, potem pa smo še obiskali krajevno knjižnico na Igu. Na preduri in prvi uri so nam devetošolki in učitelji­ca Anita Šuc predstavile ples hip hop. Najprej smo plesali v parih. Bilo je grozno, saj smo morale plesati s fanti. Vendar P o eni uri hoje po Ljublja­ni smo se skupaj z ostali­mi člani rodu Podkovani krap zbrali v Križankah, nato pa začeli orientacijo po centru Ljubljane. Najprej smo poiska­li nekaj KT-jev in si orientacijo popestrili s poslušanjem or­kestra pred Mestno hišo. Ena izmed točk nas je vodila tudi na Ljubljanski grad, kjer smo morali za nalogo posneti ne­kaj fotografij, nato pa odšli na­zaj do Kongresnega trga, kjer je bil cilj naše orientacije. Ko smo bili vsi zbrani, smo odšli v Hišo iluzij. Tam smo videli veliko zanimivih eksperimen- Pri knjižničarki Maji Smole v Knjižnici Ig je odlična koreografija iz hip hopa poskrbela, da smo se potem zabavali in pozabili na prejšnjo neugodnost. Po malici smo se podali v krajevno knjižnico. Knjižničar­ka nam je razložila zgodovino knjižnic in knjig. Na koncu je vsakomur od nas podarila knjigo Vinka Möderndorferja Kit na plaži. Še prej pa nam je predstavila pisatelja in knji­go. Povedala nam je, da bo to knjiga za domače branje, ki jo bomo sedmošolci prebrali. Najbolj sem se veselila zad­nje delavnice, to je bila gimna­stika, ker sem že prej videla, kako učenci 7. a razreda ska­čejo z male prazne ponjave. Na koncu pa sem ugotovila, da je bila ta delavnica najhujša od vseh, saj je bilo zelo naporno. Vesela sem bila, ko sem se na koncu dneva lahko odpravila na avtobus. Kljub vsem naporom, ki smo jih imeli ta dan, saj smo naporno plesali in telovadi­li, mi je bil dan bolj všeč kot navaden pouk. Hkrati pa sem bila zadovoljna zaradi prejete knjige, ker sem jo tudi že isti dan začela brati. Zala Potočnik, 7. b Brigita Stropnik Izlet v Ljubljano ali Kaj češ lepšega? tov, na primer: sobo, kjer je eden videti večji, drugi manj­ši, in sobo z ogledali, kjer imaš občutek, da je prostor neskon­čen. Preizkusili smo ogledalo, kjer se dva postavita vsak na svojo stran. To pokaže, kakšna bi bila mešanica tebe in tvoje­ga prijatelja. Sprehodili smo se tudi čez tunel, ki ta daje obču­tek, kot da se ti tla pod nogami vrtijo. Ko smo se nagledali eks­perimentov, smo se odpravili domov. Izlet mi je bil všeč, še posebej pa Muzej iluzij. Zarja Dostal, 6. b V Cankarjevem domu 15. 11. 2016 smo bili v Can­karjevem domu, kjer smo pos­lušali koncert Glasbene reke z Orkestrom Slovenske filhar­monije. Po prihodu v Cankarjev dom smo se odpravili v Gallu­sovo dvorano, kjer smo spre­mljali dela štirih skladateljev, ki so vsak na svoj način glas­bo povezali z vodo. Na začet­ku nam je voditelj humorno predstavil dirigenta, orkester in program. Program je vse­boval štiri skladbe: Glasba na vodi, Vltava, Ob Kolpi in Na lepi modri Donavi. Orkestru Slovenske filharmonije so se pridružili tudi baletni plesal­ ci. Najboljša se nama je zdela izvedba Na lepi modri Donavi, saj so nam plesalke in plesa­lec, ki je predstavljal povodne­ga moža, sestavili celo zgodbo. Zdelo se je, kot da gledamo film o kopanju ob Donavi. Po koncertu smo se z vo­diteljico odpravili na ogled Cankarjevega doma. Ogledali smo si prireditvene dvorane. Najbolj je bila zanimiva, tista, ki je zgrajena pod površino, da služi kot zaklonišče in lahko zavaruje ljudi pred atomsko bombo. Za konec kulturnega dne smo se sprehodili še po Lju­bljani in počakali na avtobus, ki nas je odpeljal na Ig. Ta dan nama je bil zelo všeč, saj sva poslušala dober koncert in si ogledala Cankar­jev dom z druge strani. Prepri­čana sva, da se bova še kdaj vrnila v Cankarjev dom. Adnan Tahirović in Primož Turk, 8. b Obiskal nas je lovec V skupini Kužki smo v jesenskem času spoz­ navali gozd ter gozdne plodove in seveda, kar nas najbolj zanima, gozdne živali. Zato smo k nam povabili lov­ca, Francija Novaka, ki se je prijazno odzval našemu vabi­lu. Izvedeli smo marsikaj za­nimivega o življenju živali v gozdu ter o tem, kako se prip­ravljajo na zimo. Ste vedeli, da srne sploh ne pijejo? In kaj vse delajo lovci? Vsi skupaj smo se naučili veliko zanimivega, zato se mu ob tej priložnosti prav lepo zahvaljujemo! Skupina Kužki Otroci skupine Kužkov in lovec Franci Novičke s hribčka Na obisku pri gasilcih Skupine Polžki, Ježki in Pi­kapolonice smo se v mesecu požarne varnosti odpravile na sprehod do gasilskega doma na Golem, kjer nas je pričakal prostovoljni gasilec, ki nam je predstavil svoje delo ter nam razkazal gasilni dom ter opre­mo. Gimnastika V novembru in v začetku decembra nas je vsak torek obiskala Mojca Rode, ki je z otroki izvajala gimnastiko. Na poligonih so izvajali najrazlič­nejše vaje, utrjevali plezanje, sonožno poskakovanje, ska­kanje po eni nogi, plazenje … Naučili so se delati prevale in stoje. Otroci so bili zelo nav­dušeni, zato bi se Mojci radi zahvalili, ker si je vzela čas za naše otroke, da so bili dopol­dnevi v vrtcu še bolj pestri in zanimivi. Teden otroka V tednu otroka smo otroci vseh skupin v naši enoti sku­paj izdelali dekoracijo, ki še vedno krasi vrata iz novega v stari del v našem vrtcu. Ogle­dali smo si lutkovno predsta­vo, ki so nam jo zaigrale stro­kovne delavke, sprehajali smo se iz igralnice v igralnico in se v vsaki razgibali drugače, skupaj smo prepevali in rajali ter iz jesenskih pridelkov izde­lali Teto jesen, skupaj pa smo odšli tudi na travnik ob vrtcu ter prijateljstvo med otroki razvijali še tam. Tradicionalni slovenski zajtrk V projektu Tradicionalni slovenski zajtrk smo si Polžki, Pikapolonice in Bibe pri Jež­kih ogledali kamišibaj Črmlj, izdelali smo skupni dekora­ciji, ki krasita garderobi ob vhodnih vratih. Plesali smo ob pesmicah o čebelah ter dočakali obisk čebelarjev ter v petek še zajtrk, kakršnega v Sloveniji poznamo že zeloooo dolgo. Sodelovanje z društvom Varna pot Otroci iz Hribčka smo sku­paj ustvarjali še v projektu društva Varna pot, v katerem smo spoznavali varno obna­šanje v prometu in njegov po­men, tudi tokrat smo izdelali skupno dekoracijo, ta pa krasi vhodna vrata vrtca. Odšli smo na skupni sprehod po vasi, spoznavali in prepoznavali smo prometne znake, ugotav­ljali pomen kresničk ter odsev­nikov, spoznavali smo različna vozila ter se z njimi igrali. Enota Hribček, Vrtec Ig Miklavž obiskal otroke v Iški vasi Na dan sv. Nikola-je otroke obiskal sv. Miklavž ja je Društvo TKŠ v v spremstvu parkljev in an-Iški vasi pripravilo gelčkov. Obljubili so, da bodo miklavževanje. Gledališka do naslednjega leta pridni, da skupina pod vodstvom dru-jih bo znova obiskal. žine Selan je pripravila gle­dališko igro Zrcalce, nato pa Andreja Zdravje Priročnik za opazovanje vrstnega bogastva Ljubljanskega barja Barjanski mozaik Na pragu glavnega mesta leži močvirna ravnica, posejana s preprogrami travnikov, mejic, vodotokov in gozdičev. Tako domačini kot obiskovalci iz drugih krajev lahko na spre­hodu po Ljubljanskem barju opazujemo številne živalske in rastlinske vrste. Nekatere pre­poznamo, o nekaterih se nam zdi, smo že nekaj slišali, tretje pa so nam popolna neznanka. Priročnik za opazovanje vrstnega bogastva Ljubljan­skega barja je namenjen vsem nam, da bi postali pozorni na bogastvo različnih barv, ki jih pestuje barjanski mozaik: vode, travniki in barja, mejice in grmovja, gozdni predeli. V priročniku je zajetih skupno 115 živalskih in rastlinskih vrst. Da se bralci med vsemi opisanimi vrstami laže znaj­demo, so razvrščene v štiri glavne življenjske prostore na Barju: vode, travnike in barja, mejice in grmovja ter v gozdne predele. Vsaka vrsta je predstavljena s krajšim opi­som in vsaj eno fotografijo, ki nam bo pomagala prepoznati posamezno vrsto v naravi. Poleg vrst, ki jih bomo na Ljubljanskem barju zlahka opazili, so zajete tudi tiste manj vidne, a zato nič manj za­nimive in pomembne. Za velik del opisanih vrst lahko že iz njihovega imena razberemo, da so vezane na Ljubljansko barje, katerega glavni element je voda. Večina bralcev bi najbrž prepoznala močvirske logarice, večji del je verjetno vsaj slišal za močvirsko skled­nico, precej manj pa bi jih ve­delo povedati, kaj se skriva za imeni vodarica, veliki mlakar, barjanski kapelj, močvirski cekinček, močvirska trstni­ca, navadna močvirnica ali okroglolistna rosika. Danes bomo na Barju zelo težko opa­zili drobno okroglolistno rosi­ko, saj uspeva le na visokem barju. Zaradi dolgoletnega iz­suševanja in izkopavanja šote danes na Ljubljanskem barju ni več živega visokega barja. So le še drobni ostanki pre­hodnega barja, kjer med šot­nimi mahovi uspeva mesojeda rosika. Ta redka vrsta spada med ogrožene, in zato tudi zavarovane vrste. Kljub šte­vilnim ukrepom za ohranitev ogroženih in zavarovanih vrst na Barju bo le čas tisti, ki bo pokazal, ali bodo te vrste tam obstale. Na drugi strani pa na Ljubljanskem barju vse pogo­stje opazujemo številne vrste, ki jih pred nekaj leti ne tukaj ne v drugih predelih Sloveni­je ali celo Evrope ni bilo. To so tako imenovane invazivne tujerodne vrste, med katerimi na Barju še posebej izstopata kanadska in orjaška zlata roz- Dobre lastnosti stročnic S tročnice, med katere spadajo grah, fižol, bob, leča, soja ... so naravno uravnovešena hrana in vsebu­jejo dovolj energetskih snovi (škroba), beljakovin in mine­ralnih snovi. Stročnice so našli pri arheoloških izkopavanjih egipčanskih piramid, torej so v uporabi že več kot 4.000 let. Grah in leča pa se omenjata tudi v Svetem pismu. Sojo so poznali že pred 4.800 leti na Kitajskem, domo­vina fižola pa je južna oziroma severna Amerika. V Evropo so fižol prinesli v začetku 16. stoletja. Skupna lastnost vseh stročnic je visoka vsebnost rastlinskih beljakovin. Vse te rastline imajo namreč na kore­ninah tako imenovane dušiko­ve grče, v katerih so bakterije, ki imajo sposobnost, da dušik, ki je v zraku, pretvarjajo v amo­nijeve spojine. Del amonijevih soli rastline porabijo za izgrad­njo lastnih beljakovin, del pa ostane v podzemnih koreni­nah in posredno nazaj v zemlji. Ogljikovi hidrati (škrob), ki so v stročnicah, so sestavljeni iz različnih, redkih spojin, ki pa so nujno potrebne za pravilen potek metabolizma (galaktan, glukuronska kislina, manit). Stročnice so poleg tega tudi pomemben izvor rastlinskih maščob in lecitina (lecitin je naravni emulgator in po­membna obrambna snov proti arteriosklerozi), surovih ce­luloznih vlaken in pektina, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje prebavil. Tudi vitamini so bogato zastopani, predvsem A, B1 in E, nekoliko manj pa vitamin C. Količina vitaminov se lah­ko spreminja oziroma jih lah­ko višamo tako, da nekatere stročnice (lečo, bob, grah) na­makamo ali kalimo v vodi. Po 24 urah namakanja in klitja v vodi se količina vitaminov po­veča za ok. 50 %, po 48 urah pa 2-3-krat. Zlasti veliko se ustva­ri vitamina H, ki je odgovoren za zdravo kožo in lepo polt. Stročnice po zaužitju po­gosto povzročajo napenjanje in vetrove, kar pa uspešno pre­prečimo tako, da gotovim je­dem iz stročnic dodamo manj­šo količino origana. Ledvični bolniki morajo biti previdni ga, ki v poletnem času zlatita robove njiv in travnikov ter opuščenih njiv ali nasutnih območij. Med živalskimi vr­stami pa na Barju vse pogostje srečamo nutrijo, ki bi jo mar­sikdo zamenjal z bobrom, če ne bi opazil njenega repa. Barjanski mozaik tako ne nazadnje ni le navaden priroč­nik o živalskih in rastlinskih vrstah. Pozoren bralec bo v njem našel tudi zgodbo o pok­rajini, katere podobo soustvar­jata človek in narava. Cena priročnika za opazo­vanje vrstnega bogastva Ljubljanskega barja je 9,90 EUR, kupite ga lahko na se­dežu KP Ljubljansko barje v Notranjih Goricah med delovnikom med 8.00 in 14.00 ali naročite na info@ ljubljanskobarje.si oz. po telefonu 08/2052-350 in vam ga pošljemo po pošti. Maša Bratina, Krajinski park Ljubljansko barje pri hranjenju s stročnicami, kajti z njimi prinašajo v telo preveč beljakovin in nukleo­tidov, srčni bolniki morajo biti previdni zaradi napenjanja, ker negativno deluje na delo srca, vsi skupaj pa moramo pri pripravi stročnic vedeti, da jih je potrebno pred jedjo skuhati, tako da razgradimo glikozide cianorne kisline (cianidi so smrtno nevarni krvni strupi), ki so v surovih stročnicah. Vodo, ki ostane po kuhanju, je treba prav tako varno odstra­niti. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Namenitev dela dohodnine za pomoč ljudem v stiski v naši župnijski Karitas V letu 2013 smo skupaj s Slovensko Karitas začeli akcijo zbiranja namenitve dela dohodnine za župnijske Karitas. Tudi v naši župnijski Karitas smo prido­bili nekaj dobrotnikov, ki na­menjajo del dohodnine za po­moč našim prosilcem. Z akcijo nadaljujemo in vabimo vse, ki bi se odločili nameniti del do­hodnine za našo Karitas, da v ta namen izpolnijo predpisani obrazec. Obrazec je na voljo v cerkvi ali župnišču. Za vse dodatne informacije se lahko oglasite v prostorih župnišča Ig vsak drugi petek v mese­cu od 17. do 18. ure. Vsem, ki se boste odločili nameniti del dohodnine za pomoč ljudem v stiski v naši župnijski Karitas, iskrena hvala. Zahvali Župnijska Karitas Ig se iskreno zahvaljuje vsem dob­rotnikom za pomoč in podpo­ro pri njihovem delu. Župnijska Karitas Ig se iskreno zahvaljuje za vso po­moč in sodelovanje Uredni­škemu odboru glasila Mos­tiščar, še posebej odgovorni urednici. Vsem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2017. Ana Podržaj, tajnica ŽK Ig ništva, ampak zaradi svojega življenja po evangeliju. Njego­vo prvo dejanje dobrodelnosti je bilo, ko je kot mlad rimski vojak sredi mrzle noči pred mestnimi vrati delil svoj plašč s prezeblim revežem. Živel je skromno meniško življenje. Tako nas uči zdravega odnosa do materialnih dobrin, do časa in do talentov, ki so nam po­darjeni. Zato naj bo to temelj naše vere in zaupanje v Boga, tako se bomo učili usmiljenja in dobrotljivosti po zgledu sv. Martina. Ob koncu je gospod Snoj pozdravil zavzetost domačega župnika gospoda Pozderca za obnovo cerkva v naši ižanski fari ter podprl načrte obnove našega župnika še za naprej. Ob tem je spodbudil zbrano občestvo, da pri tako pomemb­nih dejanjih sodeluje celotna skupnost. Župnik Jože Poz­derec se je zahvalil za vodenje bogoslužja dr. Alojziju Slavku Snoju ter vsem sodelujočim. Vernikom pa je zaželel lepo praznovanje farnega zavetni­ka. Po končanem bogoslužju je pred cerkvijo zbrane priča­kalo domače pecivo pridnih gospodinj, ob kozarčku mla­dega vina pa smo nazdravili Martinu. Andreja Zdravje Tadej Jamnik • KMETIJSTVO ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Uvajanje alternativne domače belja­kovinske krme za prežvekovalce P ri nas so že poznani re­zultati in izkušnje z uva­janjem krmnega graha v obroke za prašiče in tudi nekaj rezultatov za vključeva­nje v obroke govejih pitancev. Po podatkih nekaterih doma­čih raziskovalnih institucij se lahko krmni grah uspešno vključuje tudi v obroke krav molznic. Prednosti krmnega graha pred ostalimi domačimi belja­kovinskimi krmili za prežve­kovalce so naslednje: - S pojavom BSE prepoveda­ no dodajanje krmil živalske­ga izvora, ki so bogata z be­ljakovinami, nujno iskanje Časovne prepovedi gnojenja v celinskem podnebju P ri gnojenju na kmetij­skem gospodarstvu vodimo evidenco pora­be gnojil po GERK-ih. Za pri­dobljena ali oddana živinska gnojila se vodi evidenca na predpisanem obrazcu. Omejitve časa gnojenja v osrednji Sloveniji: - Gnojenje s tekočimi or­ ganskimi gnojili (gnojnica, gnojevka in tudi digestat iz bioplinarn) je prepovedano od 15. novembra do 1. mar­ca, razen za jara žita, TDM in dognojevanje ozimin, kjer je rok prepovedi od 15. alternativnih virov beljako­vinske krme rastlinske pro­izvodnje. - Možnost direktnega krmlje­nja živalim v obliki zrnja in tudi v obliki celotne rastli­ne (pri soji nujna termična obdelava zaradi prisotnosti tripsina). - Sodobne sorte krmnega graha že selekcionirane na manjšo prisotnost antinutri­tivnih snovi. - Možnost vključevanja v krmne obroke tudi do 3 kg. - Zmanjšan dokup dragih uvoženih beljakovinskih kr­mil (soja …). - Zadovoljiva vsebnost suro­vih beljakovin (250 g/kg SS) razgradljivost beljakovin v vampu (74 %) in vsebnost nerazgradljivih prebavljivih beljakovin (55g/kg SS). - Po spravilu graha za zrnje ostane na njivi še do 20 % zrnja, tako lahko dosejemo še 20 kg mnogocvetne ljul­ke/ha. Možnost pridelave velike količine zelinja in kakovostne voluminozne krme, ki jo lahko siliramo ali presno krmimo (17–22 t sve­že mase/ha). - Prednost za ekološke kmeti­je, kjer je prepovedana upo­raba soje. - Možnost razširitve kolobar­ novembra do 15. februarja. - Gnojenje s hlevskim gno­jem na njivah je prepove­dano od 1. decembra do 15. februarja. - Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. okto­bra do 1. marca, razen gno­jenja ozimin, kjer je prepo­ved od 1. decembra do 15. februarja. Od 1. septembra do začetka prepovedi pa lahko uporabimo le 40 kg N/ha v mineralni obliki. - Prepoved gnojenja je po snežni odeji, zmrznjenih tleh, tleh, nasičenih z vodo, in poplavljenih tleh. Uležan hlevski gnoj (skladi­ščen 2 meseca ločeno ali 4 me­sece ob mešanju s svežim) lah­ko skladiščimo do 2 meseca na kmetijskih zemljiščih enkrat na isti površini. Prepovedano je skladiščenje na VVO obmo­čjih 25 m od površinskih voda in 100 m od zajema pitne vode. Pri suhem gnoju iz talne reje z nastiljem pri perutnini lahko skladiščimo do 6 mesecev (do 30 m3, pokrit s folijo). Globoki nastilj se prišteva ja. - Ponuja naravi prijaznejše kmetovanje. - Primeren tudi za lahka peščena tla, kjer je nevar­nost škode po suši (krmni grah pospravljen pred hudi­mi poletnimi sušami). Slabosti: - Slabše poznavanje tehnolo­gije pridelave krmnega gra­ha. - Drago seme. - Premalo izkušenj v prehrani molznic. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec k skladiščnim zmogljivostim. Če ne nastaja gnojnica ali gno­jevka pri reji, potem teh jam ni potrebno zagotavljati. Omejitev gnojenja z N iz živinskih gnojil je: 170 kg N/ ha kmetije in 250 kg N/ha par­cele. Z upoštevanjem časovnih prepovedi zmanjšujemo ver­jetnost izpiranja hranil v povr­šinske in podzemne vode. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Ižanska pažarna abramba v 2016 V letošnjem letu smo bili člani Prostovoljnega gasilskega društva Ig zelo zaposleni na različnih intervencijah, vajah, tekmovanjih, predstavitvah in prireditvah. PGD Ig Na tekmovanjih smo dosegali odlične uvr­stitve in prejemali ko­ lajne za najboljša mesta. Leto se je začelo z odličnim prvim mestom ižanske ekipe na do-mačem tekmovanju gasilske­ga rallyja. Nadaljevali smo z osvojitvijo 2. mesta veteranov na tekmovanju starih gasil­skih brizgaln in mešane ekipe pionirjev, ki so prav tako do­segli 2. mesto na orientaciji v Želimljah. Po napornem tre­ningu in odrekanju prostega časa so naši člani A dosegli 3. mesto na tekmovanju gasil­ske motorne brizgalne v Že­limljah. Tekmovalno sezono sta končali z 10. mestom ekipa Ižanska lumpa in z 8. mestom ekipa Ižanska pamža v držav­nem tekmovanju Fire Combat. V poletnih mesecih je pred gasilskim domom potekal tra­dicionalni gasilski tabor, ki se ga je udeležilo kar 40 otrok. Skupaj smo si krajšali vikend ob tabornem ognju, vodnih igrah, vedno zanimivi vod­ni drči na Kremenici, različ­nih predstavitvah opreme in poklicev ter zanimivih igrah in zgodbah. Tabor seveda ne bi uspel brez naše mentorice mladine Vesne Toni in njenih pomočnikov, ki so poskrbeli, da so otroci resnično uživali. V letošnjem letu sta v zakon stopili tudi dve naši članici. Častno smo ju pospremili na dveh 'špalirjih‘ in jima zaželeli veliko sreče, ljubezni, zdravja in lepih trenutkov. Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo pod geslom Delujemo preventivno orga­nizirali različne predstavitve in predavanja. Obiskali smo učence od 1. do vključno 5. ra­zreda Osnovne šole Ig in jim predstavili delo gasilca, kako delovati preventivno doma in v šoli, kaj storiti v primeru eva­kuacije šole, soočenje z gasil­cem na kraju nesreče ter nekaj o gašenju začetnih požarov in številki 112. Nato pa smo me­sec končali še z obiskom naj- Fire Combat Ižanska pamža mlajših v vrtcu Mavrica in Stu­denček. Po kratki predstavitvi opreme so se otroci preizkusili v vlogi gasilca in nam starej­šim pokazali, da ima gasilstvo na Igu svetlo prihodnost. Skozi leto smo posredovali pri veliko intervencijah. Da pa ostanemo v dobri operativni formi, se redno udeležujemo tedenskih gasilskih operativ­nih vaj. Tako kot vsako leto je bila tudi letos z uspešnim zaključkom organizirana več­ja vaja v prostorih Osnovne šole Ig za ocenjevanje društva. Prav tako je se je društvo še z dvema drugima društvoma udeležilo nenapovedane vaje, ki jo je organiziral poveljnik PGD Ig Gregor Virant. Sku­paj z domačini je poskrbel, da je bila vaja zelo realistična in poučna. Ob tej priložnosti se društvo zahvaljuje poveljniku, domačinom, ponesrečencem, družini Virant in družini Junc, ki so za vajo odstopili svojo hišo in okolico. Veliko zgodb, podrobnosti, slik in doživetji je težko strniti v en članek, zato si lahko vse in še več preberete in ogleda­te na naši spletni strani www. pgdig.si, na kateri redno obja­vljamo novosti. Hvala, ker nam zaupate in nas podpirate že več kot 133 let. V novem letu vam želimo veliko zdravja, ljubezni, sreče in veselja. Z gasilskim pozdravom na pomoč! Žan Drnovšek, PGD Ig Gregor Bolha Ker v vsakem letu se nam vedno mudi, ustavite čas vsaj za praznične dni. Naj leto se staro tedaj poslovi, s seboj pa odnese vse skrbi. Vesel božič in srečno novo leto 2017. PGD Brest Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Velika upanja ustvarjajo velike ljudi, zato radostno pojdimo naproti novem letu 2017 Da bi se Vam in Vašim najdražjim uresničila mnoga pričakovanja, Vam želi v letu 2017 PGD Škrilje • ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V novo leto pozitivno in korajžno V časih se zgodi, da se srečujemo z bolečino, za katero ni točno do­ločenega vzroka, v katerikoli starostni dobi ali jo najdemo znotraj sebe. Mogoče tudi sre­čamo nekoga, ki je čisto nes­rečen in na robu histeričnega zloma. Takrat pomislimo ali pa celo vemo, da je vzrok bole­čine podzavesten. Pravzaprav se niti ne zavedamo, kdaj po­skušamo z bolečino pritegniti pozornost ali pridobiti kakšne ugodnosti. Znajdemo se lahko tudi v različnih oblikah mani­pulacij, da bi dosegli želeno. Lahko pa se obrne tudi v ne­gativno smer. Vse to je le pos­ledica strahu in neustreznega psihološkega obrambnega mehanizma, preživitvene stra­tegije, uskladiščene v nas od malih nog. To vodi v obnašanje, ko nam odnosi z drugimi niso pomembni ali so nam le objekt za dosego nekega cilja. Vse to nas pripelje do skolioze – torej do bolezni hrbtenice. Bojazen povzroča mišično napetost. Telo jo prepozna kot nenehen pritisk in ta nas pahne v bo­lečino. Bolečina povzroči še večji strah, ta pa vodi naprej v kronične težave, degenerativ­ne spremembe celega okostja, revmatoidni artritis, artrozo, visok pritisk, sladkorno bole­zen, oblike imunske popustlji­vosti, razpad celic, psihične te­žave, depresijo, tesnobo, slabo komunikacijo in še veliko bi se našlo. Vpliv se poglablja in še večji mišični pritisk in še hujša bolečina slabita naše čustveno ravnovesje. Zgodi se, da tudi kljub zelo obsežnim študijam bolečin v hrbtenici včasih ne moremo z gotovostjo vedeti, kaj povzroča bolečino oziroma težave v hrbtenici. V opisanem primeru je dovolj, če se odloči­mo za obisk na vadbi, kjer se preizkusimo, kako gibljivi in fleksibilni smo, kaj zmoremo in kaj zavračamo, se razve­drimo in napolnimo baterije s sproščanjem. Preverite: mo­goče najdete rešitev zase in za druge. Naredimo vajo, ki nam bo dovolila prožnost hrbtenice. Pripravimo si palico ali ročaj metle. Prva vaja: Primemo palico v širini naših ramen, tako da imamo stegnjene roke v odro­čenju. Naredimo dihalne vaje: dvignemo roke z vdihom in jih z izdihom spuščamo. Na­redimo nekaj ponovitev, da se ogrejemo. Druga vaja: Roki s palico imamo visoko dvignjeni. Vdih­nemo. V sredini stegnemo ko­lena, izvedemo gib vstran, z izdihom se počasi spuščamo v levo in desno stran. Preden se vrnemo v sredino, pokrči­mo kolena. V sredini dihamo in znova stegnemo kolena. Po večkratnih ponovitvah s palico zadaj za hrbtom seže­mo daleč, kolikor zmoremo, da naredimo še rahel zasuk iztegnjenega telesa. Pozorni smo, da nismo prehitri in da je gibanje lahkotno in kljub temu močno! Tretja vaja: Palico pos­tavimo pred sebe. Roki sta stegnjeni. Primemo palico in počepnemo ter na koncu poskušamo potisniti ramena navzdol. Pri dvigovanju se čim manj opiramo na palico in tudi ne izgubljamo energije s pre­velikim premikanjem rok na palici. Varianta: Primemo pali­co v predročenje, zadaj stegne­mo nogo, zamenjamo stran. Če želimo trenirati moč in ravno­težje, pokrčimo nogo, na kateri stojimo, in pri izvedbi vključi­mo vso koncentracijo, ki smo se je do zdaj že naučili, da iz­vedemo vajo brez dodatne iz­gube energije. Četrta vaja: Sedemo na tla, naredimo dihalne vaje, tako da spet dvignemo roke s pa­lico nad glavo in jih spustimo na stegna, nato jih zmasiramo tako, da valjamo palico od ste­gen do kolen in čez kolena do gležnjev. Nekajkrat ponovimo. Zataknemo palico pod stopa­la, še nekajkrat pokrčimo in stegnemo nogi. Zapremo oči. Uležemo se na svoje noge v predklon. Z rokami masiramo stopala, nato v tišini obsedimo nekaj minut. Najdemo akup­resurne točke za svojo teža­vo, nežno zmasiramo, se pre­tegnemo in z veseljem in voljo vstopimo v nove jesenske dni. Letos imamo še čas, da se na novo leto pripravimo čisto drugače. Začnemo s svojimi mislimi, jih udejanjimo in po­tem se kalimo v tem, da po­čakamo na rezultate: mnogo zdravja sebi in telesu. Dovolite si, da ne hitite, da se notranje umirite, poiščete ravnovesje in ustvarjalnost v prihajajo­čem novem letu 2017 – pred­vsem pa vam želimo obilo dobre volje pri vsem, česar se lotevate! Zaupajte vase in svet bo prijetnejši. Samo tre­nutek je pomemben in vse se lahko spremeni. Vabljeni vsi člani Društva Uzri Ig letošnje in preteklih sezon, da se nam pridružite v torek, 20. 12. 2016, na praznovanje in obdaritev. Potrebna je predhodna re­zervacija. Vse informacije na GSM 041/745-363. Se veselim srečanja! Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka Imamo evropskega prvaka L ovro Kramberger, član ižanskega karate klu­ba, je na 32. evropskem prvenstvu v tradicionalnem karateju v disciplini KO-GO kumite postal evropski prvak! Uspehe smo nadgradili še nas­lednji dan na Pokalni tekmi Slovenske zveze tradicional­nega karateja. V Kranjski Gori je 25. in 26. novembra potekalo 32. evrop­sko prvenstvo v tradicional­nem karateju. Prvenstva se je udeležilo 14 držav, videli pa smo okoli 400 nastopov v raz­ličnih kategorijah. Prikazane so bile kategorije posameznih in ekipnih kat, EN-BU, FUKU­GO, KO-GO in posamezne ter ekipne proste borbe jiyu ku­mite. Organizator tekmovanja je bila Slovenska zveza tradi­cionalnega karateja (SZTK), ki jo vodi predsednik Marko Mitrovič. Tekmovanje je bilo izpeljano na vrhunski ravni, kar se za tak rang tekmovanj tudi spodobi. Posebni gost tekmovanje je bil dr. Vladimir Jorga, predsednik Evropske zveze tradicionalnega karateja (ETKF). Med člani reprezentance SZTK je bil tudi Lovro Kram­berger, član ižanskega karate kluba. Nastopal je v kategori­jah kate posamezno in ekipno ter v disciplini KO-GO kumite (borba). KO-GO kumite je na­čin boja, kjer ima vsak tekmo­valec tri napade. Sodniki doso­dijo točke, ki so bile izvedene med napadom ali v protinapa­du nasprotnika. Tekmovalec z več točkami zmaga. V petek je bil dan za kvali­fikacije. V kategoriji kate po­samezno se je Lovro kvalifici­ral v osem najboljših, nato pa skupno zasedel šesto mesto. V kati ekipno, kjer trije člani ekipe sinhrono izvajajo ele­mente karate tehnike, se v fi­nale zaradi slabše izvedbe niso uvrstili. Veliko bolje je kazalo v kategoriji KO-GO kumiteja, saj je bil Lovro uvrščen med prve štiri in s tem v sobotni finale. V polfinalnem boju je nasprotnika presenetil z dob­rim prestrezanjem, kar mu je prineslo štiri točke in zmago. Med bojem je dobil močan udarec, kar je na kocko posta­vilo nastop v finalu. Kljub bo­lečinam se mu je pred bojem uspelo dovolj miselno in teles­no zbrati, da je v finalu zmagal. Zmaga v finalu je bila tesna, a vendar na strani Lovra. Ves čas tekmovanja ge je spremljal in usmerjal klubski trener Ma­tej Kabaj, s tribun pa navijači, starši, ki so z aplavzom nagra­jevali dobre športne poteze. Ob končni razglasitvi zmago­valca sta se napetost in nervo­za spremenili v veselje in solze sreče. Osvojitev evropskega pr­venstva je največji dosežek Karate-do kluba Ig Shotokan v skoraj desetih letih delovanja. Še enkrat iskrene čestitke Lo­vru in hvala vsem, ki so pripo­mogli k uspehu. S tem mislim vse trenerje, ki so in še vedno Lovru pomagajo na njegovi športni poti. Odlične uspehe na 32. evropskem prvenstvu smo pa dopolnili tudi z medaljami na Pokalnem turnirju SZTK, ki je potekal naslednji dan v isti dvorani. Med 400 tekmovalci je Lovro dopolnil svoj nastop z dvema drugima mestoma v katah posamezno in ekipno. Nik Nedelko, je zmagal v moč­ni kategoriji 23 tekmovalcev v katah posamezno in osvojil 3. mesto v dogovorjenih bojih. Z Iga sta nastopala še Špela Kramberger, ki je osvojila 4. mesto v katah, in Naser Batič, 5. mesto v katah. Vsem čestit­ke – tekmovalcem, trenerju in zvestim navijačem, ki sprem­ljajo, spodbujajo in športno navijajo za dobre uspehe tek­movalcev. Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Shotokan Ig Kabaj, Kramberger Ižanci državni prvaki v baseballu U12 P isalo se je leto 2012, ko smo na Igu začeli igrati baseball in se vključili v tekmovanje državnega prven­stva Slovenije. Neizkušena in začetniška ekipa Race je bila lahek plen izkušenejšim eki­pam klubov z več kot 30-letno tradicijo. Kljub temu Ižanci nismo obupali, pridno smo trenirali in v vrste državne re­prezentance redno prispevali mlade talentirane igralce, kjer so se poleg klubskega dela še dodatno kalili. Napredek je bil počasen, a vztrajen, in le vpra­šanje časa je bilo, kdaj bomo eksplodirali.Prišel je naš čas. Letos! Že na prvem turnirju v katego­riji dečkov in deklic U12 so zgodaj spomladi naši 'malčki' uspeli osvojiti turnir, kjer so v finalnem obračunu prema­gali favorizirano Ježico in s tem napovedali boj za najvišja mesta. Apetitov nismo skrivali niti na prihodnjih treh pomla­dnih turnirjih, kjer so Race z Iga pometle s konkurenco Ježice 1, Ježice 2, Risov, Lisja­kov in Zajčkov brez ene same izgubljene tekme. Statistika je kazala 14 zmag in 0 porazov. Pomladni del prvenstva so naši športni nadebudneži kon­čali suvereno na prvem mestu baseball U12 lestvice 2016. Sledile so počitnice in pred začetkom prvenstva smo se udeležili klubskega baseball tekmovanja v sosednji Italiji. Katastrofa! Dvomesečni po­čitniški premor nam ni dobro del. Vidno slaba uigranost, mladostna razposajenost, nizka stopnja koncentracije, tehnične napake v obrambi in nepremišljenost v napadu so napovedovali ponovno trdo delo in čimprejšnjo vzposta­vitev pomladnega stanja. A časa je bilo malo, le teden dni je bilo do petega turnirja za državno prvenstvo, kjer smo zasedli tretje mesto in rivalski Ježici ponudili možnost grož­nje. Štirinajstdnevno luknjo do naslednjega in zadnjega turnirja smo dodobra izkoris­tili in s trdim treningom vrnili ekipi pravi obraz. Stanje smo v tem času še izboljšali. Na zadnjem turnirju smo bili spet pomladne Race z Iga in z ne-močno Ježico smo v finalnem obračunu opravili s pravilom usmiljenja (v baseballu obsta­ja pravilo usmiljenja – tekma se prekine, ko ima nasprotnik prevelik zaostanek in nima več možnosti za preobrat). Tako smo Ižanci sezono kon­čali na samem vrhu U12 držav­nega prvenstva Slovenije z 28 zmagami in 2 porazoma ter s tem prvič v zgodovini kluba postali državni prvaki! Prvič smo v državnem pr­venstvu nastopili tudi v kate­goriji kadetov U15 in na koncu zasedli tretje mesto. Že se ve­selimo prihodnje sezone, v ka­teri bomo spet nastopali v ka­tegorijah dečkov in deklic U12 ter kategoriji kadetov U15. Ob tej priložnosti pa vas vabimo, da se nam pridružite in okre­pite naše tekmovalne skupine, velja tako za otroke kot tudi za starše! Ja, tudi starejši tekmu­jemo v rekreativni različici ba­seballa – slowpitchu! Na naših treningih je zabavno, a hkrati naporno, pridite nas pogledat! Trenutno nas je zima pregnala v notranje prostore in vadimo v dvorani OŠ Ig, imamo pa tudi interesno dejavnost v okviru šole. Za podrobnejše infor­macije obiščite naš facebook profil – stopite v stik z nami, pustite všeček ali napišite ko­mentar, veseli vas bomo! Se vidimo in srečno! Rok Lesjak Motošportnik leta 2016 V petek, 18. novembra 2016, je v Festivalni dvorani v Ljubljani potekala svečana podelitev. Državnim prvakom v vsaki panogi in kategoriji so pode­lili pokale. V panogi Karting v razredu R3 (13-16 let) je postal državni prvak Mark Škulj. Mo­tošportnik leta 2016 v Slove­niji pa je pričakovano postal svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser. Z uvodnim govorom je prireditev odprl predsednik Avto-moto zveze Slovenije Anton Breznik. Podelitve sta se udeležila tudi visoka gos­ta iz sveta politike in športa: predsednik vlade Miro Cerar in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, ki je ob čestitkah uspešnim športnikom pozval vlado, naj športu zagotovi do­volj sredstev, saj so športniki tisti, ki so zaslužni za razpoz­navnost v svetu. Prireditev pa je s svojim glasom in stasom popestrila pevka Nuša Derenda. Iskrene čestitke vsem pre­jemnikom nagrad! AMD Hajdina Sebastjan Pivk Na razglasitvi motošportnika leta v Ljubljani Balinanje v DU Ig v letu 2016 B alinanje je množična oblika rekreacije upo­kojencev. Tako je tudi v našem društvu, saj redno vadi preko 40 balinarjev. V pole­tnih mesecih imamo trenin­ge na balinišču pri gasilskem domu na Igu. V zimskem času pa nekateri balinarji trenirajo na najetih pokritih baliniščih v Ljubljani. Vsako leto pripra­vimo ženski in moški balinar­ski turnir na balinišču pri ga­silskem domu na Igu. Na teh turnirjih tekmujejo tudi ekipe iz drugih društev upokojen­cev. Vsa društva upokojencev, ki tekmujejo pri nas, povabijo tudi naše ekipe, da se udele­žimo njihovih balinarskih tur­nirjev. V letošnjem letu so se moške ekipe udeležile 4 takih tekmovanj in osvojile pokal za 2., 3. in 4. mesto, ženske ekipe pa 9 tekmovanj in osvojile po­kal za 1., 2 pokala za 2. in 1 po­kal za 3. mesto. Vsako leto pa balinarji pri­pravimo tudi srečanje v čast balinarjem – jubilantom za 70, 75, 80 … let. V letošnjem letu smo imeli 10 balinarjev – jubi­lantov, od tega so štirje dopol­nili 80 let, trije 75 in trije 70 let. Za podporo in pomoč pri iz­vedbi turnirjev se zahvaljuje­mo Občini Ig, PGD Ig in DU Ig ter jim želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2017. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo Mark Škulj je državni prvak v kartingu (razred R3) Zimski jamatlon S veta Barbara, zavetnica rudarjev, goduje 3. 12. Ko je potekal 6. zimski jamatlon, je bedela nad nami v jami. Zimski jamatlon, adre­nalinska in atraktivna dogodi­vščina v jami v Trbovljah. Ja, kaj pa je to??? Ja, to pa je tek prek ovir po rudniškem rovu. S knapi je bilo zmenjeno, da v jami ne bo snega, vsega so pravočasno skidali in proga je bila brez snega. Prijavljenih nas je bilo 273 oseb oziroma 41 skupin. Tako imenovani Jahalci megle (Franci, Vesna in Aleš) smo se udeležili jamatlona, ki je bilo res zabavno in nekaj posebne­ga. Na progi smo premagovali različne ovire, na sredi predora pa nas je pričakal hudomušni perkmandelc in nam prisolil eno po zadnji plati. Bilo je vse­ga veliko in noroooo. Sama iz­vedba je bila res super. Bilo je tudi malce umazano, blatno in mokro, sproščeno in tovariško. Najboljši srednji končni čas so izmerili in nagradili tiste, ki so se mu najbolj približali. Tek­movanje je bilo v novi olimpij­ski disciplini: »Meta bata škor­nja rikverc v kuolm kišto.« Jamatlon doživiš malce razigrano in misli se vrnejo v otroška leta. Kar smo si kot otroci nekdaj najbolj želeli, je bilo včasih prepovedano, am­pak tudi najbolj zabavno. Vesna Novak Plezanje v Zapotoku Plezalci v steni Mladi plezalci trenirajo v Zapotoku. P lezalna dvorana v RTC Zapotok je v začetku meseca oktobra ponov­no zaživela z mladimi plezal­ci, pa tudi starejši rekreativci se redno zbirajo vsak četrtek. Dobro delo v preteklih letih, prikaz na Ižanskem sejmu, pa mogoče tudi odlični rezultati slovenskih športnih plezalcev in plezalk na mednarodnih tekmovanjih so vzrok za iz­redno zanimanje za športno plezanje. Letos pleza 50 otrok, kar je največ do zdaj, zato smo mo­rali formirati še eno skupino, da lahko kakovostno treni­rajo. Precej je novih mladih plezalcev, ki prihajajo z vseh koncev naše občine. V januarju bomo imeli dan plezanja, starši si bodo lahko ogledali napredek svojih ot­rok v okviru občinskega pra­znika – tradicionalno med­društveno tekmovanje. Želja je, da bi spomladi končno or­ganizirali prvo občinsko pr­venstvo v športnem plezanju za šolsko mladino kakor tudi za starejše. Vito Čehovin, Društvo Zapotok december 2016 ­ marec 2017 | št. 22, leto 7| cena: 3,09 € Foto: Profimedia BENOIT, Joan - prva olimpijska zmagovalka v maratonu (leta 1984 v Los Angelesu), LANDSKNEHT - najemniški vojak pešec v 15. in 16. stoletju v Nemčiji, UJGURI - staro turško ljudstvo v srednji Aziji, katerega večina živi v provinci Sinkiang na severozahodu Kitajske • OGLASI //////////////////////////////////////// ///////////////////////////////////// ZAHVALA • ZOBNA AMBULANTA PRENADENT www.zobozdravstvo-prenadent.si • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolecˇinsko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 GRADBENIŠT VO FIKRET TAHIROVIĆ, s. p. Rakarjeva ul. 13, 1292 Ig GSM: 041/ 739 515 T: 01/ 29 09 422 Podjetje z 20-letnimi izkušnjami izvaja gradbena dela: adaptacije in zidanje objektov zunanje ureditve in tlakovanje dvorišč fasade, ometi, tlaki ostala zaključna gradbena dela Izgubil sem sončna očala Ray Ban z dioptrijo. Poštenemu najditelju nudim nagrado. Kontakt: Drago, 041/594-293 Išče se prostor pod soncem. Kupimo ali najamemo bivalni vikend na Kureščku, zaželen velik vrt, mirna in sončna lokacija ali manjše zazidljivo zemljišče z nezazidljivim delom (pribl. 2000 m2). Tanja, 051/640-209 Zaposlim voznika C- in E-kategorije na kiper kamionu, zaželene izkušnje. 041/643-808 Oddam poslovni prostor na naslovu Zabrv 79a, Ig (bivše Mizarstvo Ig). Več informacij na tel.: 041/646-923. Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … – zemljo in pesek za grobove – poročne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 2. februar 2017. Vabimo vas na 7. STOJKOV NOČNI POHOD Želimlje–Zapotok–Želimlje sobota, 14. januar 2017, ob 18. uri Odhod: izpred gasilskega doma v Želimljah, za skupino izpred RTC Zapotok ob 16.00. Opis poti: označena s smerokazi, srednje zahtevna, traja pribl. 2 uri v eno smer, v skupini vodena, posamezno brez vodenja, na lastno odgovornost. Potrebna oprema: planinska obutev in vremenu primerna obleka, pohodne palice, baterijska svetilka. Startnina: 7 € (voda, enolončnica in čaj v RTC Zapotok, druženje ob živi glasbi). Pohod se izvede v vsakem vremenu! Društvo Zapotok • OGLASI //////////////////////////////////////// Koledar prireditev 2017 – poziv organizatorjem V sa društva v Občini Ig obveščamo, da je na spletni strani www.obcina-ig.si objavljen vprašalnik za ko­ledar prireditev v Občini Ig za leto 2017. Prosimo vsa društva in vaške svete, ki imajo namen organizirati prireditev v letu 2017, da izpolnjen vprašalnik vrnejo na Občino Ig do 20. decembra 2016. Dodatne informacije na telefon 01/280 23 18, 051/456-464. Občinska uprava ///////////////// KOLEDAR PRIREDITEV • DECEMBER Tradicionalni koncert Partizanskega pevskega zbora z gosti Društvo Odmev Mokrca 76. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig Dream in English MKL – Knjižnica Ig Blagoslov jaslic v naravni velikosti Turistično društvo Krim Božični sejem Gostilna Gerbec 12. Božični nočni pohod – Planinca 2016 Planinsko društvo Krim Žegnanje konj TD Krim in KD Krim Potopis Janka Purkata Moji pohodniški koraki Turistično društvo Krim Koncert božičnih pesmi Društvo Fran Govekar Ig JANUAR Ura pravljic O mrožku, ki si ni hotel striči nohtkov MKL – Knjižnica Ig Božični koncert Kulturno društvo Mokrc Črna komedija Mama je umrla dvakrat KD Stari trg ob Kolpi Muzikal Če dolgo boš izbirala Glasbena šola Bučar 7. Stojkov nočni pohod Drustvo Zapotok 77. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig Dream in English MKL – Knjižnica Ig Na koline iz Iške na Osredek Planinsko društvo Krim FEBRUAR Proslava ob kulturnem prazniku OŠ Ig in Občina Ig 19. Podkrimski pustni karneval Občina Ig Veseli december pod Krimom Tudi v letošnjem decembru vas člani Turističnega, Konjerejskega ter Planinskega društva Krim v sodelovanju z Občino Ig vabimo na zanimive tradicionalne dogodke pod Krimom: • OGLED JASLIC V NARAVNI VELIKOSTI (Hipodrom Vrbljene) Jaslice bodo na ogled od petka, 23. decembra 2016, dalje, ta dan bo ob 17h blagoslov jaslic s kulturnim programom. Druženje ob kuhančku. Jaslice bodo na ogled do 6. januarja. • PLANINCA 2016 - BOŽIČNI NOČNI POHOD nedelja, 25. decembra ob 17h, zbirno mesto je na avtobusni postaji v Podkraju, tj. pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Pot poteka sprva 10 min. po gozdni poti, nato dobro uro po kamionski cesti do lovskega doma na Planinci. Oprema pohodnikov: primerna obutev, pohodne palice, baterijska svetilka. Hrano prinesite s seboj, udeležba na lastno odgovornost. Dodatne informacije nudi in sprejema prijave Jože Kraševec (tel. 01/2862-345 ali GSM 041-351-343) • ŽEGNANJE KONJ (Hipodrom Vrbljene) na Štefanovo, v ponedeljek, 26. decembra 2016, ob 10.30. Blagoslov konj, otroški program z obiskom Božička, vožnja s konjsko vprego, druženje ob kuhančku. • Dvorana gasilskega doma Vrbljene; 26. decembra ob 17h, Janko Purkat – MOJI POHODNIŠKI KORAKI Predstavitev dveh letos izpeljanih pešpoti: Peš na morje in slovenska Jakobova pot. Po predstavitvi druženje. • Decembrski POHODI NA KRIM- informacije Janko Purkat (051/369-213) Prisrčno vabljeni na naše prireditve pod Krimom! »Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč …« Vabimo vas na KONCERT BOŽIČNIH PESMI v torek, 27. decembra 2016, ob 18. uri v cerkev sv. Martina na Igu. Naj božične melodije polepšajo božični čas in prehod v novo leto! Občina Ig in Kulturno društvo Mokrc vabita na v petek, 6. januarja 2017, ob 19. uri v cerkvi sv. Marjete na Golem. Nastopajo ŽPZ Žene in dekleta dveh vasi in OPZ Sladkosnedi. Vljudno vabljeni!