Odgovorili vrednik I*t\ *8ame& Mieitvets.
Tečaj
m
V sredo 7. velkiga travna ( poznoživna) 1S51
List 19
Ali zares nasi kmetovavci ne more jo brez Hoje za nasteljo iz kajati ?
Spisal nadgojzdnar Meguser.
Ce vidimo kako nasi kmetovavci smerekove in bo-rovcove veje klestijo, da se z njih hojo nasteljo pre-skerbijo, se mora pri današnjim žalostnim stanu naših gojzdov vsacimu skerbnimu gospodarju misel vriniti : ali je res, da so kmetovavci prisiljeni s hojo svoje
vizo
hleve nastiljati in si gnoj za svoje polja na tako pridobovati, da se gojzdje pokončujejo, da nebo na zadnje ne hoje ne gojdza več
?
Bolj ko to rec prevdarjam, gotovši si mi zdi

da
drugo nasteljo poskerbel, ako bi ne ravnal po stari segi, kakor jo je pri svojim očetu ali dedu vidil ali od starih časov slišal, brez pomislika: ali je nekdaj tudi vse tako bilo, kakor je dandanašnji ?
Hojo so o starih časih nasteljali, ko je les cio
majhno ceno imel ali cio brez
cene
v
bil
?
ko tedaj v
y
močno gojzdnatih krajih, kakor v Švajcu, na Tiroljskim Koroškim, Krajnskim, i. t. d. niso vedili kam z lesam,
truda
vsiga
ko se je tedaj dalo veliko nastelje brez iz hoste napraviti. Takrat pa še tudi nobene prave vednosti od gospodarstva z gnojem, od prida gojzdov zoper je bilo
moč
v
se
vetrov
y
toce
plazov i. t. d. ni bilo. Takrat
veliko manj ljudi na svetu
lesa se ni
veliko potřebovalo, in ker je bilo veliko gojzdov je eno dřevo le poredkama za hojo na versto prišlo,
y
in
nabiranje hojné stelje se je gojzdam le malo poznalo.
Ali sedaj je to lesa se veliko potřebuje
vse drugač.
y
Ljudstva je veliko, gojzdi so zmírej slabší
m jih je vedno manj. Casi so se tedaj v vsim tem tako spreebernili, da niso več nekdanjim podobni, — tedaj tudi tisto ravnanje, ki nekaj ni ravno veliko gojzdam
škodovalo, dandanašnji grozno ěkodje!
/
Ul usnjarskih fabrik nasif/a césar
stva in pri strojenju potrebniga crêsla.
Usnjarsko rokodelstvo jo eno nar imenitniših obert-nijstev našiga cesarstva. Ako štejemo v vsih deželah skupej 35 milionov ljudí in po občni razmeri rajtamo da vsak člověk za obuvalo 5 gold, na leto potřebuje
goldinarjev; v strojenju se mora tudi za kakih 100 milionov gold, usnja znajti, in siroviga blaga nar manj za kakih 75 milijonov gold, pripravljeniga biti, ker strojenje med vsimi rokodelstvi nar več časa potřebuje. Tedaj leží v usnjar-
skih fabrikah trojna glavnica (kapital) namreč: za iz-
y *
verze to na leto 175 milijonov
bi marsikteri kmetovavec lahko brez hoje shajal in si de la no

napol izdelano in za sirovo blago.
Ako se raj ta zraven še usnje, ki ga sedlarji (zot-larji) in mnogotere druge fabrike za mnogo rabo potrebujejo, nar manj na 75 milionov gold, vsako leto se pokaže iz tega, da vsako leto v usnju za kakih 425 gold, vrednosti leži, brez vsiga tega, kar scer usna-
ríj e
za čreslo, delavce i.
t. d. potrebujejo.
To nam ocitno kaze imenitnost tega domačiga ro-kodelstva, ki bi se še veliko bolj povzdignilo, ko bi
zamogli našiga usnja veliko v vunanje dežele spečati
y
kar dosihmal clo ne gré.
Perva potreba pa, da se zamore dobro usnje in po
?v
ceni izdelovati, je pa crêslo (Gàrbemateriale, Lohe) to je, lubad (skorja) hrastova, verbova,
y
smerekova i. t. d., hrastove siške, ježice ali konoper i. t. d.
V vsim je pri nas še velika nemarnost, da bi se pažljivo ta lubad nabirala, posebno od mladih in spomladi posekanih dreves.
Koliko hrastove
skorje gré
pri nas v nemar,
ki
bi se dala za crêslo koristno porabiti ! Kako nemarni smo na Avstrijanskim memo druzih deržav v reji hrast-
ja!
Ko bi se bregovi naših rek in potokov z ver
Noben pameten clovek ne bo potrebe gojzdov ne	Sobička
leza les, temuč sploh za blagostan ljudstva tajil. Veči
les, kteriga mnoge obertnijske
del je ravno hojevje tišti naprave, rudarije i. t. d. potrebujejo. Za gorjance je
bami pridno zasadili, bi nam vergla verbova lubad ve-
, ker da dobro crêslo; na Rusovskim cio boljši juhtovíno z verbovim crêslam strojijo. Ali tudi v tem se ne stori pri nas skoraj nič
»
mnoge zadrege pri
neogibljivo potrebno, ker bi scer v sli. Ako bi spredležečiga gojzda manjkalo, jih bo ta mraz
Ko bi pri nas sočne véje verb pridno klestili
i
in susa vetrov tarila, zoper plazové, hudournike, posede in enake nevarne prigadke bi nobene brambe ne imeli.
bi
dobili crêsla dovelj, in nove véje bi ob času soko-toka zopet poganjati zacele, kar bi tedaj veliko vec
dobička doneslo, kakor ako se to pozimi zg
odi!
J. Jauernik.
Vsake sorte jelovina (Nadelholz), naj bo jelk
m er ek
b
?
m
ima veliko veći vrednost
?
y
kakor sploh kmetje mislijo. Te sorte les se večidel še dobro obnaša na visocih gorah, po sklatovih rebrih berdih in gričih in je zadovoljen tudi s slabo zemlj
y ?
zlasti smerečje, borovje in m
Kmetijske s kušnje.
(Pomoćek zoper klika ali iitniga mola♦) V
neki žitnici na Francoskim je bilo
okoli 100 vaganov
pšenice spravljene, ki jo je žižek (žitni
Borove za- poskodoval
y
ko je
y
o* »
delà scer odkléstene véje, ne tako pa smereka, ktera nopljeve moči vedel, konop
že zlo
spodar, brez da bi bil kaj od koni en a in ne-
nove véje le tam nastavlja, kjer je nov berst
recju nar huj
• v •
ko dj
y
klestijo, in vunder mora ravno smereka nar več terpeti
Sme-
ako se mu véje za steljo
v
se
ne otertih konopljik v žitnico djal. Dru
«	.	V	% « . A	«	«	A Jk.	Vil •
(Dalje sledi.)
koliko
jutro se ni mogel dosti začuditi, ko je strop žitnice z moli čez in čez pokrit najdel. To vidši je ukazal pše-
ekozi 7 dni se jevidilo, kako
večkrat
premetati, in
so žižki na strop iz pšenice bežali. Od tistiga
časa
se v ti žitnici, kamor je
podař
Sin m • ^áto'
hvalezniga serca in v prijazni vzájemnosti porabili ime

pšenice vedno nitne zaklade aemskiga slovstva
nekoliko konoplje deval, ni nobea mol več najdel
J^r	Vi	i	«	•	* 1	V , ,	AI
Že veckrat pripor
pomoček zoper
zitniga
mola
5) Nauk spisovanja mnogoterih v vsakdanjim
življenju potrebnih list
ee je tedaj tudi tukaj poterdil, namreč na več kraj
kakor izpiskov fkont), pobotnih
zapiskov in druzih pisem,
placivnih (kviteng)
žitnice nektere peřiša konopijík položiti, iz kterih prejemnih, odpovednih listov, pogodb, oporok, prositb
^f	t t	I	I	1 tl	m M- A 1	• «	V • 1 • 1	I	•	-w	V	. _____
se seme ni izterto bilo. Môlam néni duh jih přežene
grozno
zoperni konop
/
il ljudskih sol
po
slove n ski li deželah
(Konec.)
Ker smo dokazali, da se morajo redno vse ved-nosti v ljudskih šolah po kmetih slovenskih deželá v do-
slovenskim jeziku učiti, ako se hoče nam en
ma či m
teh šol
seči
priprava k omiki prostiga ljudstva
?
^^■■■■■■■■■■■■H— do bomo našteli sedaj tište uke, ki se imajo v ljud
donesle, kteriga
skih šolah učiti, da bojo šole sad donesle, kteriga bo mladina, ko bo šolo zapustila , v vsakdanjim življenju vživala
?
in kteriga stariši po šolah dočakujejo in dočako
vati pravico imajo. Med potrebne nauke v ljudskih vsakdanjih šolah štejemo:
Nauk branja, 2) nauk pisanja. Prav bi
bilo
?
da bi se po novih (prav za prav starih
'9*
pra
vilih branje in pisanje vzajemno

to je
y
ob eni in učilo
>
ker je ta učba veliko bolj mikavna za mladost.
3) Nauk raj tan ja, pismeno in iz
glave,
tudi po
navodih, ki so mladini nar bolj zapopadljivi.
i
4) Nauk slovenskiga jezika
i
ne v preobširni
slovnici, ampak v tolikšni, da se bo vsak otrok naučil,
svoj materni jezik prav mi sel
i
govoriti
in prav pisati. Tista

kaj se bom domačiga jezika učil,
saj
ga
tako
znam'' je cez in cez kriva misel, ker ni res, da bi kdo tudi materni jezik prav
govoriti
i n pisati
mogel,
ako se
ga
ni učil. Ozrimo se po svetu na vse ljudstva, in vidili bomo, da se morajo nemški otroci vunder le ne niški jezik v šoli učiti, — laški laški, francoski franc o ski jezik i. t. d. Kaj mi Slovenci bi bili edini na celim svetu, kterim bi tega treba ne bilo! Tako napčno misel ima jo scer naše nevedno ljudstvo, — in tišti gospodje, kteri zatirajo naš do mači jezik in bi ga v šoli vedno le radi za nadležniga pankerta imeli, še
raji pa
«•a
tr>a
iz šole popolnama pahnili,
ga
poterdijo v ti
krivi misli, rekoč: ;,kaj ne, da boste dali svojiga otroka raji nemško učiti, saj krajnsko tako zna!!" Ce bi pa mi takim gospodam rekli, naj nam oni sami kaj po krajnsko" pišejo, bomo berž vidili, da ne znajo ne oni ne tišti o četj e, ktere
»

pregovarjajo, naj bi ne dali svo
jih sinov slovensko učiti, ma tern i ga jezika prav pisati. Ali je tedaj po takim ravnanju čuda, da v naših slovenskih deželah še pred malo leti ni n obe den svoj materni jezik prav pisati znal, kakor nekteri duhovni
S
ospodje in tù in tam kak posamesni rodoljub. Lejte! to je bil sad naših šol! Zasramovanje celiga naroda, da so s perstam na nas kazali, da nimamo slovenskiga slovstva, je pa naravni následek tega sadu! Naj zadobí slovenski
jezik svoje ravnopravne pravice v šolah in v pisarni
cah
j
bomo vidili o malo letih
bogato
pomnozenje slo
venskiga slovstva,
ktero nam bo toliko ložje, ker bomo
*
v
Šolski ministerski časopis »der ôsterreichische Schul-b o tli e,« ki na Dunaji izhaja, živo nas vetuje toučbo, ktero je slavni česki Slovan Komenski blizo pred 200 leti sve-toval, rekoc: »Brati in pisati ima vselej in v vsakem jeziku tudi zajedno in vkupej hoditi. Zares otročíce, kte
ocitnih oglasov i. t
f j
d. z učenjem navadnih
1
(Titulaturen). Znanost teh spisovanj (schriftlicher Auf-
sátze) je
živa potreba, da si bo
člověku kmeckiga in rokodelniga stanů
mogel to
m uno rec prav za
pisati, kakimu drugimu dopisovati i. t. d
6) Natoroznanst
>
to je
merjeni nauk
ki so na nji, s tva.
mlj
azumu otrok pri
na kteri živimo, in st
iz
1st
?
tlj i ns t
m
d
y
T
sčrri spada nekolika znanost tudi od člove
k
• V •
trup

pa tudi potrebna vednost od nar ime
nitnisih podnebnih in
bnih prikazk
Vse to
se da p
P
d
bre
učeniga napuha, vsa
kimu le enmalo odrašeni
otroku pr
zumlj
do
povedati in scer tako, da bo včs vesel hrepenel po tam nauku.
7) Nauk iz zemljopisa in iz pervín o bene
da bo vunder vsak vedil, da še tudi kje ljudje živijo, in da ljudstva niso samo jedle, pile in spale, ampak da se je marsikaj na svetu zgo dilo, kar zna biti zerkalo sedanjimu veku. Tudi ta nauk se da prav po domaće, učencam vgodno dopo-
zgo d o vi il e,
drugod
>
vedati, da bojo od vsiga nekolikšen zapopadek dobili česar bojo pozneje, šolo zapustivši, z branjem druzih bukev pomnožili.
8) Keršanski nauk
gre
skozi vse šolske leta
em
e va n gelij e
in
z g o d
in naj zapopade katehiz be sv. pisma, v vsim pa tako, da se sosebno s temi nauki serce otrok obdeluje, ne pa ta važni nauk, kí člověka prav za prav požlahni, le po tlačansko v
glavo snično je
ubija.
Še nam je v dobrim spominu, kako re
bilo pred nekimi leti tisto učenje
keršanskiga
nauka terdih Slovencov v nemškim jeziku popisano se terpinčijo z učenjem iz glave: „Gott ist
j
ki
allmáchtig,
allmáchtig,
allmáchtig,
«
ali pa

die Taufe, die Taufe,
die Taufe ist ein Sakrament, Sakrament, Sakrament^ i. t. d. Da se pri takim učenju, kjer si ubožček še le
ne prime, je
neznane besede v jasno kot beli dan
glavo
ubija, serca
• V
nic
>
kar
glavo
potí, serce mrazí
To je osmero n au kov, ki so v ljudskih vsakdanjih šolah neogibljivo potrebni, ako hočejo šole kaj prida donesti. Ne eden teh naukov se ne sme zanemariti. „Kam s toliko řečmi?" nám bo morebiti kdo oponosil. — 0 6 letih se dajo prav polagama in prav lahko vsi izučiti. Tudi ni ta naš nasvčt kakošna nova
rec
vse te nauke in
V
se
več
druzih najdemo
se
vé
da bolj ob kratkim
ki so jih sedanji Voseniški fajmošter, za nedeljske šolarje zložili pod
Blaže in Nežica v nedelski šoli." S temi bu-
že v tistih neprecenljivih bukvah, knezo-škof Lavantinski, takrat se
imenam

kvarni so slavni skof dvoj
reč dokazali

P
• V
potrebo imenovanih občnokoristnih ukov v ljudskih
vse te poduke na lahko
in
drugič
go co s t
šolah,
umevno in mikavno vizo mladini razložiti.
Naj le razpiše slavno ministerstvo uka dar il
za
take otrokam primerne knjige
o
m
tu so vse
gotove in zmožnost naših
gotovo
dobre. Poterdil bo to vsak

ki
doljub
pozna
Kar
t
tiče
st vo, naj se
mlj o p
in
godovinsk
abij

z
toroznanst vam
bukve v začemši
te bukve kot b
poredama v predpisanih letih

9
in
ri svojih misel še u soli nemajo, pa vunder se v svojem očeviden bo po dokončanih šolskih letih dobicek tega
i	•	i 1	•	j •	V t i t •	.	i V v	#	1 _ 1 •	*	„	_	^
ne more nič druziga bolj
maternem jeziku pisati učiti imajo,
močnejši podbadati in vabiti, kakor to, da se pismen
in
(cerk) drugaci neucijo, kakor da jih pisejo; zakaj otro-kom je že prirojeno, da radi risajo in malajo,(Slov.Bčela.)
branj
memo

ktei
bo
živa
beseda učenika se razjasnila
?
danjih „malih povest
ÍC
5

kleine Erzahlun
gen
Vred.
" i. t. d.
Včs nauk v ljudskih šolah pa naj bo tako imenova
- 91 -
ni vidljivi ali zap o padni ali řečni (Anschauungs-unterricht), ker le tak ima pravi prid — vse drugo „šolmoštranje" le veselje do učenja in sole pri otro-cih zatira.
V nedeljskih šolah, ktere saj do 16. leta vsak fant obiskovati zavezan bode, naj se berejotake bukve, ki zapopadejo že za kmetijsko in rokodelno življenje potrebne nauke; taki so
1)	kmetijska kemija, to je, natorne postave o-
bernjene na kmetijstvo in njegove pridelke (s posebnim oziram na sadjoréjo), kakor jo je g. V erto v c spisal ;
2)	splošni zapopadki fizike, zlasti mehanike, po izgledu g. Robidove knjige;
3)	napeljevanje, kako se o mnogih okoljši-
nah vsakdanjiga življenja spodobno obnašati (Umgang mit Menschen) po bukvah, ki jih je ranjki prof. Klančnik poslovenil.
Tako vredjene ljudske šole bojo dobre, in ljudstvo bo po njih mnogo dobička imelo in vživalo.
Da se ta osnova ljudskih šol dostojno izpeljati zamore, je potreba, kakor smo že rekli 1) pripravnih bukev, ktere dobimo, ako ministerstvo le hoče, o enim letu — in zlasti pa 2) pripravnih učiteljev. V pri-dobitev dobrih učiteljev ste pa 2 reci potrebni: 1) nova osnova pripravuiških učilnic od konca do kraja, z oziram na vse tište vednosti, ki jih bojo učitelji v ljudskih šolah učiti imeli ; prihodnje rečne (realne) šole bi utegnile pripravnikam za učiteljstvo dobra pomoč biti; 2) poštena plača učeteljev, da bojo imeli živeti; brez te se ne more od učiteljev nič terjati; če člověk nima živeti, od kod bo veselje do sole imel ! Je res čuda, da imamo še toliko dobrih učiteljev pri taki plači, da
Bog pomagaj!
To so naše misli in gotovo vsih zvedenih in omiko prostiga ljudstva želečih rodoljubov o zadevah ljudskih šol, ktere imajo biti podlaga občniga blagostanja vsake dežele. Bog daj ! da bi te želje kmalo resnica postale, in da bi možje, kterim je blagor dežele od te strani izročen in ki so navdani z resno voljo, dose-danje jalove ljudske šole v prave učilnice ljudstva spreoberniti na vso moč si prizadjali jim pomagati na boljši stan, in da bi ne opešali po ovérah, s kterimi se bo morebiti vojskovati treba, da poslednjič dobra reč zmaga.
Še imamo zastran ljudskih šol marsikaj na sercu, kakor: da naj deržava prevzame plačo učiteljev in dohodke za to plačo po tišti poti nabira, kakor do-hodke za plačo druzih učenikov, vradnikov, vojakov i. t. d.; — saj so učitelji ravno tako potrebni služabniki deržave kakor uni. Dokler bojo učitelji le iz milosti sosesk živeli, ne bo šolstvo prav napredovalo ; do-neski k šolam se ne bojo radi odrajtovali in vedno bo etara žalostna pesem pela. Ako pa deržava plačo prevzame, ne bo ene soseske več kot drugo zadelo, ker bo ona po pravi raz m eri to davšino za šole določila. Mi poznamo mestice, ki ima za svoje potrebe enmalo čez 2000 gold, dohodkov z vsim skupej; iz teh je lani plaćalo samo za šolo 900 gold., v ktero več kot sto učencov iz druzih soseskhodi, ktere k soli nič ne pri-kladajo. Ali je to prav ? Gotovo da ne. Ce pa deržava vse to prevzame, bo nar boljši šio.
Poslednjič ne moremo zamolčati, da je oštre postave potreba, ktera naj zapové: da vsak otrok mora v določenih letih v šolo hoditi, in da naj se stariši o-8tro kaznujejo, ki te postave ne spolnujejo.
Po vsem tem bodo prišle ljudske sole sčasama v
dober stan.
Zopet v zadevah
solsHih Mnaffelnovih zavod {stipendii) Mrajnce.
Kar nam je v enoglasju z mnogimi častitI-mi rojaki zastran Knaffelnovih štipendij že večkrat na misel hodilo, smo razodeli v 10. listu letašnjih Novic, kjer smo želje razglasili, da naj bi se prihodnjič zavodi ne dělili izločivno le na Dunaji se učečim Krajncam, ako namreč zavodno pismo (Stiftbrief) do-ločno tako ne ukaže.
Sedaj smo v stanu za gotovo povedati, da v tem pismu, s kterim je naš blagi roják, duhovni gospod Lu-ka Knaffl 18. julja 1755 (kmalo bo 100 let) ta ime-nitni zavod „rojenim Krajncam" vstanovil, ne besedice ne stoji, da so ti zavodi izključljivo za Dunaj namenjeni, ceravno gré pravica podelitve teh štipendij Diunajskimu vseučilišnimu konsistoriju. Ta pravica Dunajskiga konsistorija pa ne ovira podelitve štipendij rojenim Krajncam na vseučiliših tudi druzih krajev, ker patronati se znajdejo večkrat v druzih krajih, kakor službe in zavodi, ktere oni delijo.
Da so se dosihmal ti zavodi le na Dunaji bivajo-čim Krajncam delili, je bila tedaj le navada, ali prav za prav razvada, ktera nima nobene določne podlage, v vstanovivnim pismu rajnciga Knaffelna, — vunder je ta navada noter do novih časov to dobroto imela, da je Krajnce na Dunaj vabila, kjer so imeli na slavnim vse-učelišu obilniši priložnost, se v mnogoverstnih vedno-stih izučiti, kakor kje drugod.
Ali novi časi so spremenili to reč, zlasti zastran pravoslovskih vednost. Po vstavi narodam zagotov-Ijenja ravnopravnost jezika je potrebo načinila, da čes. vradniki v pisarnicah, ki imajo s slovenskim Ijudstvam opraviti, naj ravnajo ž njim z besedo in pismeno v slovenskim jeziku. Ali od mnogo strani se slišijo izgovori, da pismeno vradno ravnanje sedaj še ne gré povsod, zato ker pravoslovskiga jezika va-jenih vradnikov manjka. Do ktere meje imajo ti izgovori svojo veljavnost, nam ne gré tukaj ponavljati, kar smo že mnogokrat govorili — tukaj moramo le opomniti, da ljudstvo s takim ravnanjem ni zadovoljno in da je treba, da se že pravoslovci tistih vednost v slovenskim jeziku učijo, kterih bojo prihodnjič kot vradniki potřebovali, da se bojo ljudstvu zagotovljene pravice spolno-vale. Vseučeliše Graško, kjer se troje pravoznanskih ukov v slovenskim jeziku razlaga, deli sedaj pravo-slovcam dostojno priložnost, se tukaj za prihodnje vgodne vradnike izučiti, dokler se ne vstanovi vseučeliše za jugoslavenske dežele.
Sedanja naprava na G raš kim vseučelišu se tedaj
gotovo lepo vjerna z voljo našiga blaziga domorodca, ki je gotovo želei, da bi bili njegovi zavodi po dobro izučeoih rojakih njegovi domovini v prid, kteri je tako velik zaklad oporočil. Z velikim veseljem smo tedaj zvedili, da se je naš prečastiti domorodec g. profesor Kopač v Gradcu te zadeve z gorečim domovinskim duham poprijel in da so po njegovim navodu g. učeniki Graškiga vseučeliša te dni prošnjo slavnimu ministerstvu uka predložili: naj bi naukazalo, da nekteri Knaffelnovih štipendij naj se prihodnjič podelijo tudi G raš kim pravoslovcam, in sicer tištim, ki dokažejo, da so se vdeležili slovenskih pravoslo vskih ukov, pri-hodnjim vradnikam toliko potrebnih.
Terdno se nadjamo, da bo slavno ministerstvo uka to pravično prošnjo v prid dežele in vlade rado u-elišalo, ker bo po tem dežela vsako leto nekoliko vradnikov dobivala, ki bojo zmožni, vlado v svojih opravi-lih tako nadomestovati, kakor vstava zapové. Zaderž-
kov zoper to podelitev po zavodnim pismu ne more biti?
92
in volja zavodnikova se bo po imenovanim
načinu
go
poti
y
in učeniki, med kterimi so nekteri prav zvedeni
ker
tovo nar bolje spolnovala,
vstreženo.
Berž ko borno sklep slav. ministerstva zvedili bomo v ,,Novícaha naznanili. Nadjamo se častitim bi cam veselo novico oznaniti.
tako deželi in vladi možje, bojo po naukazu nadzorništva svojo nalo
y
ga
go gotovo tudi dostojno izpeljali. Začetek je dober, bo tudi konec dober ; z veseljem bomo naznanovali, kar bomo
) po-
v prid ljudskiga solstva veseliga čuli.
nedelj
Noviear iz slovenskih Krajev.
Iz (Jrađca.
poldne o pol štirih se je Gerški kralj Oton po železnic v Ljubljano pripeljal, in se precej po kosilu v gostiv nici pri Maliču naprej v Terst podal.
reč
Znaminivo bo Novicam, ki so že potegnile, zvediti, da je přetekli me-
3V c. k.
se za to
sec skupšina naših pravoslovskih g. profesorj
jtfovicar iz mnogih hrajev
Ministerstvo denarstva izdeluje nasvete zas
boljšanja denarnih zadev našiga cesarstva ,
V •
stran po-ktere bo
sterstvu uka prošnjo uložila za naklonitev nekterih kmalo presv. cesarju predložilo
Krajnskih Knafl'ein ovih štipendij tukajšnim pravo
bo
skerbelo, da se druztva
za
Ministerstvo kupčije rovanje poljskih pri-
slovcam
y
in da si zlasti naš ljubljeni domorodec g.
pro
delkov
P
kodo t
po potrebah
daj nig
fesor Kopač močno prizadeva, en del te blage napi
casa osnovajo
Tista novica , da misli vlada plačilo
ve tudi nam nakloniti. Bog izpeljala, kakor lišu se učí sedaj v jansko deržavij anskop
daj
y
da bi se ta reč tako tretjine davkov v
b
terjati
y
je laž
Letni pri
vsi živo želimo! Na tukajšnim vseuče
slovenskim jeziku 1) ave
?
nik je
o*
di
Jožef Kraj
y
7
2)
avstri o tednu; uče d kazensk
delki z
přiděla . namreč za 603,000 zlatov (cekinov)
lata kazejo, da naše cesarstvo nar več zlatí
Pu
pravde, stiriktat na teden; ucenik je g. prof. dr. J
nez Kop
j
3)
tri ans k e k
P
sta
v hudodelstvih stirikrat nateden; ucenik je
najska banka je naznanila dokaz svojiga premozenja mesca aprila, iz kteriga se vidi, da je ta mesec za
3 milione gold, sebra pridobila; bankonot je bilo za 248 milionov 287.875 gold, med ljudmí, tedaj za 1 milion
Obertni-
g. dr. Jozef Skeclel
Noviéar iz JLjubljane.
v	'	'
Čeravno ni bilo vreme tako deževno, kakor je
406.457 gold, manj kakor pred ta mesec ska razstava v Londonu se je odperla pričo kralj
tje
1
majnika v
?
naša vlada je poslala 34 zvedenih mož
y
ki nam bojo to razstavo popisali
Na Franco
skim se sopet zlo kuha ; ena stranka spodkopuje dru
g°
y
Cigani so se jeli iz Ogerskiga v velicih trn m ah
sedaj že več dni zaporedama, da smo v veliki skerbi v Afriko preselovati ; uni dan jih je odrinilo 300 na
« .	m	-m • -m	m « « m	*	<« •	....	1	J	iN •	*	• •	1	• •	«1	V f	11«
za sadje in poljske pridelke, je bilo na velikim so menju Ljubljanskim vender tako malo ljudi, da ter
enkrat
Gojzdnarji prerokujejo silno vrocino poleti
govci se takiga ne pomnijo ; kupčija je bila tedaj zno slaba. Na živinskim somnju je bilo veliko goved in konj na prodaj , pa cena vsih je bila silno visoka zató je marsikter svojiga vola neprodaniga domů gnal, ker tabart ni prišlo toliko Lahov na somenj , da bi bili
gro
Spomlad, ki se je tako lepo kazala potopile.
y
boj
p o v o d n j
j
/
iruztvo
y
za izdajanje koristnih slovenskih knji
tr
živino preplacevali.
Gosp. E. je v „Sudslavische Zeitung" vprašal slo
Po prijaznosti nekiga velkiga vensko družtvo v Ljubljani: ali bi ne hotlo in ne moglo
tergovca Terzaskiga je dobila kmetijska družba vče- ge poprijeti izdajanja občnokoristnih knjig? Tako po
raj Irskiga krompirja (Irlándische Erdàpfel) beliga m
rudečisra za poskušnjo. Irska zemlja (pod ansrleško via
četje
y
ako hoće kaj veljati
©
»
, potřebuje mnogo d u-šnih in denarnih moči; odbor slov. druztva ni tedaj
»
Sloven
do) je rodovitna zemlja in sosebno veliko krompirja ondi v stanu , samolastno take važne naloge nanaglama pre prideljujejo; ker je dobro sedanji čas krompir za seme
premeniti, so tišti prav storili, ki so si zdraviga krompirja iz Koroškiga , Dunaja i. t. d. naročili ; še važniši
vzeti, in močno ga je razveselilo v poslednji
ski bčeli" brati: 5?da se sme na Koroškim tako dru
žtvo pričakovati, ker so se naj imenitnejši
y
naj
bo poskusnja s clo ptujim Irskim; ako se bo pridelk	iskrenejši in visoko stojeći gospodi te reči na
dobro obnesel, ga bo družba o jeseni razdelila, kolikor	vso moč poprijeli." Podporo bo našlo to družtvo tudi od
bo mogla. — Ravno je přejela kmetijska družtba od c. k.	naše strani, kolikor bomo le zamogli, in prav prav sre
ministerstva kmetijstva osnovo postav za varstvo	čni vspeh želimo ti občna-koristni domorodni napravi
i
poljskih sadežev (Feldpolizeiordnung) v prevdark.
Přetekli teden je poklical nadzornik Krajnskih ljudskih šol g. dr. Moč nik pervikrat g. vodja in vse g. učenike in g. katehete Ljublj. ljudskih šol v posvetovani
, kjer jim je svoje misli zastran učenja 1. razreda,
Odbor slov. druztva v Ljubljani.
zbor
spodniga in zgorniga oddelka razodel, in obljubil o prihodnjim zboru zastran 2. in 3. razreda svoje mnenje naznaniti. Kar smo mi iz tega zbora slišali, služi g.
da
V MjJm 6 ij<*+ti J V Krajnji
Kitili kup
(Srednja cena).
3. maja
maja
gold.
gold.
y
nadzorniku v cast in hvalo, in je veselo znamnje bo ljudske šole tako vredil, kakor jih sedanji čas potřebuje. Reč ni nauk (Anschauungsunterricht) naj vladuje po njegovim priporočilu sploh v tem razredu, in slovenski jezik naj zadobí v ljudskih šolah po-glavniga mesta slovenske Krajne popolnama svoje pravice, brez da bi se, kakor je v poglavnih mestnih
mernik pšenice domaće »	> banaške
» turšice.......
» soršice.......
1 V f
> rem .........
» jećmena......
» prosa ........
» ajde .........
» ovsa .........
f
solah tudi potreba, nemški jezik zanemaril. Po pravi poti in po pravih stop nj ah se da oboje lahko iz-peljati; s pravim solskim duham navdani nik bo gotovo pravo zadel,

gosp
nadzor-da ne bo eno drugimu na
Naznanje. Četerta pola
delà «živinozdrav
n
ništva
bo v
boto na svitlo dana
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu