Razvoj živinoreje
Zlvinoreja Ima vellk pomea ra naše go-spcKiarstvo splofa. 0a-Je nam vrsto proizvodov vlsoke kakovosti za prehrano prebival-•tva — mleko i mleLnimi pro-izvodi, rtieso, maščobe, Jajca, mtd, dalje surovine za Lndustri-Jo: kažo, volno, dlako ra dru-go. Ttadi glede Izvoza }e iivi-noreja zelo vaina panoga. Za krnetiflsko pronvodnjo pa je pomeo živlnoreje še ve6ji. Kmetijstvu daje hlevskj gnoj za poljedeljsko proizvodnjo in Tprežno silo — dva važna čini-telja v celotni kmetijski pro-izvodaji. Zato je treba posvetiti živinoreji posebno pozornost. tako glede številčnega poveča-nja, kakor glede izboljšanj« fcakovostne sestave posameznib vrst živine. To sta pravzaprav dva najvažnejša problema naše ftvinoreje.
Glede na številtno stanje ži-Tine v povojnem obdobju ne bl mogli reči, da tmaino doloiemo trajno teinjo porasta ali naza-dovanja števila živine. Nihanja T kmetijskl proizvodnji, kl so pogojena z vremenskimi nezgo-daml, bo (rplivala tudi na razvoj iivinoreje.
GOVEDOREJA    SE    POFRAV-LJA  OD  POSLEDIC  SUSE
Prl nas lmamo vse naravne pogoje za razvoj govedoreje. Ta predstavlja » najveijem dalu držanre najvainejšo vrsto iivi-ne. Govedoreja je precej raz-ftrostranjeaa    la    spada    naSa
Stevilo živine
(črni siolpci)
In ovac (beli stolpci)
*<&i
II9S3
1949         1991         19«»         19»
«ržava  v  vrsto drfav s Stevil-nejSo govedorejo.
Glede šte<viJa goved v pova$-»em obdobju lahko omeniino dva glaivna vpliva: obvezni odkup mesa In sušna leta. Oba ta dva čimltelja sta ^-'•jvala negativno tako na štev;; :,]U stanje gaved kakor tudi na kakovoetno sesta-to itvine. Statisti&ni podatld nam fcažeuo naslednje gibanje iievila živine:
na auSa v 1. 1950, ko se je za-
radi pomanjkanja živimske krme število go-ved zjnanjšalo za okrog pol miHjoma glav. Ker gre obnavljanje v govedoreiji poiasi se bodo te posledice su-še občutile še precej časa. Sele letos smo dosegli števil6no sta-nje, ki smo ga imeli oto začetku sušnega obdobja.
Hkrati s porastam števila pa se postopoma spremioja tudi kakovostna sestava goveda. To vidimo v povečanju števjla krav, t. j. produktivnih glav, na ra-čun zmanjšanja števlla volov. V zadnjih letih se )e števiJo krav povečalo za nad 200.000, med lem ko se je Stevilo volov zmanjšalo za nekaj 10.000 glav. To pcnnem, da prihaja v gore-doreji postopamo do izraza nje-n glavni namen, to je. da da vei proizvodov za prehra-no in da Je v manjši meri vir za vprežno silo v kmetijstvu. Ta razvo) se bo pospešil z veijo uporabo me-hanizacije v kmetijskj proizvod-oji
V primerjaivi a predvojnim stanjem imamo danes več go-vedi, kar lahko vidimo iz na-slednje   tabele:
PRASlCEV IMAMO SE VEDNO MANJ   KAKOR   PRED   VOJNO
Nihanje kmetljske proizvod-nje je po vojni še bolj »pllva-lo na razvoj prašičereje ker je ta predvsem navezana na krmljenje z zrnato hrano.
Stevilo  praši^ev vtisočih  repih
1919                                    4035
1950                   4295
1951                    3917
1952                   3999
1953                   4527
1954                   4310
1955                   4731
Ceprav se je v zadnjih letih Steviilo prašiče-v p<yve6alo, ven-dar to še ni zadosti. ker jih tmamo še vedno sorazmerno manj kakor pred vojno. Po po-pisu iz 1. 1921 )e prišlo na 100 prebivalcev 27 prašičev, leta 1931 — 34. leita 1949 — 26, leta 1955 pa 27.
Okrog 45% prašiiev redijn v ravninskem predeJu  (Vojvodina
Število prašičev v tisočih repov
Posebno    hude    posledlce    je fcneU jm (orcdorejo k»ta»troiai-
ln Slavonija). Tu imamo tudl najbolj kakovostoe pasme pra-šič&v. KeT je to obenera tudi žitorodni predel, ki daje ako-raj polvico vsega pridelka ko-ruze, so zategadeij veilike mož-nosti za nadaljnjo povefanje Stevila praSiče-v. Norxaakiemu rasv«ju praiii*-
reje zelo škodujejo razne iinrln-ske nalezljive bolezmd. V letu 1952 to 1953 je od raznih bo-leznl poginilo povpreCno okrcng 1,200.000 prašičev na leto, kar pomeni iagubo okrog 80.000 iaa mesa. Ta škoda se zmanjšuje z izboljSanjem zdiravstvene sluzbe v živiinoreji. Ze v 1. 1954 smo zmanijšaJi število pogtniulih prašitev za 700.000, letO6 ao se te iagube še nadalje zmatmo zmaTijšale z izvajanjem progra-ma zaitirainja praSačje kuge pa bomo te izgube skrčili na na$-manjšo mero.
DOERI   POGOJI ZA  OVCARSTVO
Naša država Ima na povržinl vef   kakor   6   milijonov   hekta-rov     travnikov     in     pašnikov ugodne   pogoje   tudi   za   razvoj ovfarstva.   Zato  zavzemamo  po številu    ovae    tretje    mesto    v Evropl _ za Anglijo in Spaniijo. Po vojni se število ovac v pri-merjavi   z   govedom  tn   praSičl ni dosti spreraenilo. Stevilo ovac v tisočih glav
1949                                  11.654
1951                                  10.276
1953                                  11.404
1955                                  11.935
Ovčarstvo Je najbolj razšir-jeno v hribovitih tn goratih podrofjih, k]er prevladudej« domače pasrae.
Stevilo konj se je spet povecalo
Po poplsu 1. 1931 je rnaialo število ko-nj 1,332.000 glav, med tem ko jih iinamo sedai] 1,239.000. V primenjavi s pred-vojnim stanjem se je Stevilo konj zmanjšalo zaradi velikega uničevanja med vojno. V 1. 1949 smo tmeli 1.049.000 kon], kar p>menj, da se Je njihovo šte-vilo do darnes povetalo za ofcrog 200.000. Ni pričaikovati, da bi se žtevilo konj v prihodaje veča-lo, ker se bo zaradi vse večje uporabe strojev morala zmamj-§ati uporaba konjske zaprege v kmetioskem delu. ZmanjSanjo Stovila konj v krnelrijstvu Je v mnogofem odvtsno od tega, fco-li-ko bomo mogli v bližnji pri-hodnosti preskrbetl traktorjev In drugih strajev za kmetijstvo, kakor ludi od tega, s kakšno naglico se bcxlo zadruge lotile ustanavl)a:n.1a strojnih postaj in servisov, da bi postale kmetootn taprege   praktičmp   nepotrebine.
Ce gledamo na iivlnorejo kot na celotoo pano-go kmetijske proizvodaje, se nam postavlja nekaj problem»v, ki jih je tre-ba rešrti. da bi ta panoga v ce-lott rešila naše probleme pre-hrane. da bi o?krbe!a industrijo s suravinami lo dosegia večji delež v Izmenjavl 1 taozem-stvom. Ni več glavni problem povečarvj* števila živi-ne, tem-vet izboljšanje krmljen.ia, vzdr-ževanja in nege, kaikor tudl stalno izbo!iševe.'nje pasme m-vine, (to je, da preskrbtmo pa-sme s produkitivn&jšiml last-nostmi kakor j'ih tmajo naJe domače pasme). Dober del teh prrblemov smo že zajeli — za-čela se le selekcija, čeprav pre-cei po^asi. v koiobariehje uva-jatrir) »legurroinozo«, kar vpHva na iabaljžanje k.rrrtne baze, uva-
žaino plemenltejše pasme 90-ved, prašičev iD perutnioe, 1«-vajamo merimizacijo ovac. Ve« to pa nima še zadostnega obse-ga, da bi laliko pritakovali h4-trejSI napredefc Pričakovati .je, da «e bodo kaj tanalu zadomge aiktivizirale na Jlrii fromtl za pospoševanje živlnoreje, ker to tiste zadrnge, kl eo se pokazale aktlvne pri reševamju teh pro-blemov, dosegl© že odličiie uspehe.
GOJITEV   IN  IZVOZ PEROTNINE
Perutninarstvo t naši državl ne daje, kljub ngodnim pogo-jem, zadovoljivih rezultatOT. Ker ne skrbimo dovolj xa i»-ščito in nego perutaine, bnamo vsako leto razne vdor« naSen-ljivih in zajedalsfcih obolenj, kl prinašajo aašemu perutal-narstvu veliko Skodo. Kakor nam povedo »tatistični podatfct, ]e T L 1954 pogLnilo 13,552.000 glav razne vrste perutnine, kar predstavlja izgubo okoll 20.000 ton mesa, nekaj stotin mlijo-nov jajc itd.
Razen tega bo na povojnl ra-rvoj perutninarstva vplival« tudi ne-normalne letine r kroe-tijstvu, bo se J« zaradd pomBn}-kauja piehranc nnanjSevaio Stevilo perutnjn«.
Število penitnine v milijonih glav
i>*
Vf-I     i<»SI      I«JS-S     I95S
Stevilo   perutoine   7  tiso&lh glav:
1949 1951 1953 1955
19.354 17J74 19.663 24.655
V primerjavi ¦ predvojtiini stanjem imamo dames nekaj milijomov glav perutnine Teč. Ve-čina           msfje           perirtirime
pa (okrog 75%) Je domače prl-mitivne pasme. Računajo, da mase naša perutnina ofcrog eno milijardo jajc na  leto.
Druga negativna plat naiega j>erutninarstva je njegova eno-stranost, ki se kaže v tem, da 87 odstotkiov vsega penitnmar-slva piieiteteivljaj-o kofcoiši, roed-tem ko imamo pac, gosi lu pu-ranov skupaj 13 odstotkov. Ma-lo ugodnejše razmerje je v Voj-vodini, kjer go.iijo ve^ gosi, rae in puranov, toda tudi tu pred-stavljajo kofeoši še vedno nad 80 odstotikov vsega perutainar-stva.
Zaradi števUnostd perufcninap-stva je naSa država velik \xvot-nik peruitnine in perutnVnarsk.;h proizvcdov v Evropi. Tako sm» T L 1954 iivozjii v oeem evrog-
skih držav 258 mlUaooav svetlh jajc, 593 ton zmrznjeoili jajc, nekaj desetin tiscčev kosov p^ rutnine in nekaj stotin ton pe-rutninskega mesa.
PROIZVODNJA MLEKA NI ZADOSTNA
V naSl državi imamo akrog 1 ln poi milijona krav, 7 milijo-nov ovac im ofcrog 300.000 kos. Kljuib veliikeimu številu molznih
Proizvodnja mleka v milijonih litrov
•952        1953         \°-
glav pa namolzemo malo in ne dovolj mleka. Po statističnili podatkih se ]« v zadnjjh letih vsa proizvodinja mleka gifcala takole:
Prodzvodnja  mleka  v  mlli-
jonih litrov:
1952                                      1.464
1953                                      1.69«
1954                                      1.701 Proizvodcja     na     prebivalc«
snaSa 100 Litrov na leto.
Države, ki imajo sorazmern« ttianj tivine, zslastt goveda, ima-J© na prebivalca nmogo večjo ptrodzvodnjo mleka. Tako tma Belgija a 23 glav govcda na 100 Jjrebi/valcev 450 litrov mleka na prebivalca. Nizozemska s 27 gilav goveda na 100 prebivalce* ima 552 litra mleka na pre-bivalca na leto. Pri nas prid« na 100 prehlvaloev 30 glav go-veda, proiBvodnj« mleka p« aiaša 100 litaov na J«eto. Fran-cija ima 400 kJfcrcnv mleka na prehivalca oa leto, Svedska 873 litrw,   Eteaslka  U18  litTOv   ttd.
Mleka ntraamo zadosta pred-vsem zalo, ker je majhna mleč-nost krav, kajtl kravje mleko tvori nad 90 odstotkov proiz-vodnje. Mlečnost naSih krav pa je majhna zaradi nepravilnega krmljMaa fcvine, slabe pasm*> gpaved, veliicega lzkoriščan;& krav ko* vprežne iivine pr kmetijsikih deliti in zaradl ras-adh bolezni, ki so v naSi gove-diorejl še zelo zaikoreninjene. Pavprečna mlečnost molzne krave je znašala 1954. leta 1.038 Utrov. V državah z razvito go-vedoredo pa se mlečnost giblje od 2.500 do 4-000 litrov mleka na Leto.
Ing.   p. Harkovi«